Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št.
33/07, 70/08 ZVO-1B) in 31. člena
Statuta občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05), je
Občinski svet Občine Kidričevo na 19. redni seji, dne 13. 5. 2009,
sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA VZHODNI DEL POSELITVENEGA
OBMOČJA NJIVERCE P16-S4 |
(STANOVANJSKA POZIDAVA IN MANJŠI ŠPORTNI PARK) |
|
I UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
S
tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za vzhodni
del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in
manjši športni park) (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje; |
-
območje OPPN, |
-
arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
|
-
načrt parcelacije, |
-
etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
-
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
|
-
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
-
rešitve in ukrepe za obrambo in zaščito pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
-
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
-
vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
|
-
dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
-
druge pogoje za izvajanje OPPN, |
-
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
|
|
2. člen |
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) |
Z
OPPN se predvidi prostorska ureditev območja stanovanjske gradnje in
gradnje športno rekreacijskega parka vzhodnega dela poselitvenega
območja Njiverce P16-S4, s pogoji za ureditev zunanjih zelenih in
utrjenih površin ter za gradnjo potrebne prometne, energetske, vodovodne
in druge komunalne infrastrukture. |
|
3. člen |
(sestavni deli OPPN) |
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
A. Besedilo odloka |
B. Kartografski del: |
Kartografski del vsebuje naslednje grafične načrte:
|
|
a) Načrti
namenske rabe prostora |
|
|
list 01
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela |
|
|
|
prostorskih
sestavin srednjeročnega družbenega plana |
|
|
|
za območje
Občine Kidričevo, s prikazom lege |
|
|
|
prostorske
ureditve na širšem območju |
1: 5.000
|
|
|
|
|
list 02
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim |
|
|
|
stanjem
(geodetski načrt) |
1: 750
|
|
list 03
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
1: 750
|
|
|
|
|
list 04
Zazidalna situacija |
1: 750 |
|
|
b) Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
|
|
|
|
list 05
Prometno omrežje |
1: 750
|
|
list 06
Energetsko in telekomunikacijsko omrežje |
1: 750
|
|
list 07
Komunalno omrežje |
1: 750
|
|
|
c) Načrti
parcelacije |
|
|
list 08
Načrt parcel in tehničnih elementov |
1: 750 |
|
list 09
Načrt prikaza površin, namenjenih javnemu dobru |
1: 750 |
|
|
d) Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo in zaščito pred |
|
|
naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
|
list 10
Ukrepi za obrambo ter varstvo |
1: 750
|
|
|
|
|
4. člen |
(priloge OPPN) |
Priloge OPPN so: |
-
izvleček iz strateškega prostorskega akta, |
-
prikaz stanja prostora, |
-
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
|
-
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
-
obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
-
povzetek za javnost, |
-
spis postopka. |
|
5. člen |
(izdelovalec OPPN) |
OPPN je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., Trstenjakova
ulica 2, 2250 Ptuj, pod številko projekta 78-71-35-08. |
|
II OBMOČJE
OPPN |
|
6. člen |
(območje OPPN) |
Površina predvidenega območja, ki se bo urejala z OPPN, meri
cca 1,90 ha in obsega parcele 731/20, 730/2, 731/1, 730/1 in 745/1, vse
k.o. Gerečja vas. |
Obodna parcelacija vzhodnega dela poselitvenega območja
Njiverce P16-S4 |
(stanovanjska pozidava in manjši športni park): |
Izhodišče je na vogalu parcel št. 731/19, 745/3 in 741/1. Od
izhodišča poteka meja proti severozahodu po parceli št. 731/19 do
preloma parcelnih mej območja, kjer se nadaljuje do prehoda čez cesto ob
parceli št. 731/22 do parcele št. 731/21 in od tam proti zahodu do
vogala, kjer se usmeri parcelna meja proti severu ob parceli št. 731/21
do lokalne ceste in stičišča parcel št. 731/21 in 731/20. Meja se nato
nadaljuje proti severovzhodu do stika parcel št. 730/1 in 729/2. Obodna
parcelacija se na tem vogalu usmeri proti jugovzhodu, kjer poteka po
zahodni strani parcel 729/2, 729/1, 748/1, 745/2 in 741/1 in se na
vogalu zalomi proti jugozahodu in poteka po severnem delu parcele št.
741/1 do izhodišča. Vse parcele se nahajajo v k.o. Gerečja vas. |
|
7. člen |
(trajne in začasne ureditve) |
Vsi z OPPN predvideni posegi glede gradnje stavb so trajni.
|
Začasne ureditve so predvsem: |
-
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč; |
-
organiziranje prometa v času gradnje tako, da ne bo prihajalo do
večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost
zaradi gradnje ne bo poslabšala; |
-
zagotavljanje nemotene komunalne oskrbe sedanjim uporabnikom preko
vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav oziroma njihovih
začasnih navezav. |
|
III
ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
|
|
8. člen |
(funkcije in oblikovanje območja OPPN) |
Namembnost (funkcija) območja: |
Vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4
(stanovanjska pozidava in manjši športni park) je namenjen stanovanjem
(bivanju) in športno rekreacijskemu druženju. |
Elektrarna na sončne kolektorje in rezervoarji za plin so
namenjeni ogrevanju stanovanjskih hiš. |
Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih
gradbenih parcel na lastnih zemljiščih. Predstavljajo zunanjo ureditev
okoli predvidenih stanovanjskih objektov, do bočnih ograj parcel. Za
zasaditev zelenih površin se naj uporabijo avtohtone travne, zeliščne,
grmovne in drevesne vrste. Vzdrževanje le-teh se predvidi tako, da je
ugodno za ohranjanje biodiverzitete. Izbor rastlin za zasaditev mora
upoštevati higienske in oblikovalske funkcije, ter klimatske in
specifične rastne razmere. |
|
9. člen |
(funkcije in oblikovanja objektov in naprav) |
Funkcije in oblikovanja objektov in naprav (zazidalna
zasnova): |
-
predvidenih je šestnajst prostostoječih individualnih stanovanjskih
objektov (enodružinske hiše z oznakami od 1 do 16); |
-
predviden je klubski objekt za športno rekreacijski park - etažnosti P
(klubska soba, sanitarije, garderobe, nadstrešek - oznaka objekta K);
|
-
stanovanjske stavbe naj bodo pritlične, lahko so s kletjo in z
možnostjo izkoristitve podstrešja; dovoljena etažnost je tako K+P+M, s
skupno etažno površino od cca 300 m2 do cca 490 m2; |
-
ena (ali več) garaža za osebna vozila je praviloma ob stanovanjskem
objektu; te garaže so lahko zgrajene kot samostojen objekt ali tudi v
sklopu sestavljenega nezahtevnega objekta; |
-
dopuščena je postavitev tudi drugih nezahtevnih objektov za lastne
potrebe, v skladu z veljavnimi predpisi, znotraj predvidene parcele;
|
-
upoštevati je potrebno vse običajne zahteve glede umestitve objekta v
prostor, poenotenja smeri slemen in naklonov strešin, razen če so v
skladu s tem odlokom dovoljena določena odstopanja; |
-
oblikovanje objektov in izbira materialov mora biti podrejena
krajevnim značilnostim; |
-
usklajena naj bo končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega
naselja; |
-
območje za naftni plin (cisterne z utekočinjenim naftnim plinom) in
sončno elektrarno (sončni kolektorji). |
Kapacitete območja: |
-
število vseh objektov v okviru opisanih tlorisnih gabaritov: 16
(stanovanjski objekti) in klubski objekt, |
-
predvidena skupna bruto etažna površina nad nivojem terena: do 7950
m2 , |
-
plinski rezervoarji za ogrevanje stanovanjskih hiš (možne tudi druge
vrste ogrevanj – toplotna črpalka), |
-
območje za elektrarno s sončnimi kolektorji. |
|
10. člen |
(funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih površin) |
Zunanji prostor je zasnovan kot: |
-
ulični prostor za varno gibanje pešcev in nemoten motorni promet ter
mirujoči promet, |
-
skupni travnati pasovi ob cestišču, |
-
interni vrtovi na notranji strani parcel. |
-
športni park: otroško igrišče, kotalkališče, rokometno igrišče,
košarkaško igrišče, odbojkarsko igrišče, parkirišče. |
-
prostor s sončnimi kolektorji in območjem za plinske rezervoarje
zasajena z živo mejo. |
Ulični prostor je zasnovan kot dostavni prometni prostor za
stanovalce območja. Med voziščem in ograjo parcel je pas zelenice za
infrastrukturo. |
|
11. člen |
(lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno,
tehnično in oblikovno zasnovo s pogoji za projektiranje) |
Ustrezna usmeritev slemena daljšega dela stavbe je praviloma
severovzhod - jugozahod. |
Najmanjši odmik stavbe od meje cestnega telesa znaša 5,0 m.
|
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika
enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka se dopušča
v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani
(izjeme od teh določil dovoljuje odlok v 26. členu). |
Posamezno stanovanjsko stavbo se dopušča graditi v
oddaljenosti 4 m od tlorisne linije kapi in več od parcelnih mej brez
posebnih pogojev - zadoščeno mora biti sanitarnim in požarnim zahtevam
oziroma ne smejo s tem biti prizadete koristi soseda. |
Objekt ali nezahteven objekt, ki se gradi proti sosednjemu
objektu na manjši razdalji, kot je višina višjega od objektov, mora
imeti proti temu sosednjemu objektu ali nezahtevnemu objektu požarni zid
ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta
na objekt. |
Predvideni gabariti objektov (določeni so v 13. členu) imajo
možnost širitve ob straneh, ki so oddaljene 4 ali več metrov od sosednje
posestne meje parcele, ki ne pripada istemu lastniku, in v etažnosti,
enaki osnovnemu objektu. |
Hiša je zasnovana kot pritlična z izkoriščeno mansardo ter
garažo kot ločen pritlični del. Objekt je umeščen v prostor tako, da so
bivalni prostori orientirani na južno oz. zahodno stran, servisni
prostori in stopnišče so locirani na severni strani objekta. Dostop do
objekta in vhod v objekt je predviden z vzhodne oziroma zahodne strani. |
Garaža je predvidena na vzhodni oziroma zahodni strani
objekta kot ločeni pritlični del. Predviden je tudi osebni prehod iz
garaže v stanovanjski del. |
Klubski objekt je zasnovan kot pritlični objekt s prostorom
za druženje in zunanjo pokrito teraso ter tlakovanim prostorom za dovoz. |
Ekološki otok je zasnovan kot ograjen prostor z nadstreškom
in potrebnimi posodami za odpadke. |
|
12. člen |
(pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov) |
Dovoljena je gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov: |
-
objekti za lastne potrebe: |
pritlična garaža za osebno motorno vozilo, |
nadstrešek pred vhodom v objekt ali za zaščito osebnih motornih vozil in
koles, |
uta oziroma senčnica, namenjena sedenju in počitku, |
steklenjak, s steklom pokrit prostor, narejen kot zimski vrt,
|
bazen za kopanje, |
-
ograje: |
medsosedska ograja |
-
urbana oprema. |
|
13. člen |
(gabariti stavb) |
Predvideni tlorisni gabariti objektov: |
-
stanovanjski objekti (oznaka objektov od 1 do 16): |
tlorisna velikost 9 m x 12 m, z možnostjo širitve oziroma njenega
povečanja do končne velikosti 13 m x 15 m; |
-
klubski objekt (oznaka objekta K): |
tlorisna velikost 12 m x 12 m, z atrijem nadstreška 6 m x 4 m brez
možnosti širitve; |
-
sestavljeni nezahtevni objekt (nadstrešek, garaža, lopa itd) (oznaka
objekta P): |
tlorisna velikost 6 m x 5 m, brez možnosti širitve, |
-
ekološki otok (oznaka objekta E): |
tlorisna velikost 2 m x 5 m, brez možnosti širitve, |
Objekti morajo ostati znotraj območja, omejenega z gradbeno
mejo največje možne širitve objektov. |
Višinski gabariti objektov ter kote terena in vhodov:
|
-
etažnost: K + P + M, (pri bruto etažni višini 3,00 m); |
vsaka povečava, ki bi odstopala od predvidenih gabaritov, ni dopustna;
|
-
kleti se dopuščajo v povsem vkopani izvedbi; |
-
višinske kote vhodov v objekt in uvozov območja se prilagodijo
končni višinski ureditvi prometnih povezav. |
-
klubski športni objekt je etažnosti P (pri bruto etažni višini 3,00
m). |
-
ekološki otok je etažnosti P (višina nadstreška 3,00 m). |
|
14. člen |
(pogoji za oblikovanje zunanje ureditve na parceli) |
Funkcije in oblikovanja zunanjih zelenih in drugih površin
na parceli: |
-
zemljiške parcele so lahko različnih velikosti in z različno uporabo
oziroma funkcijo (stavbišče, bivalni vrt, zelenica in podobno);
|
-
velikost in oblika gradbene parcele je določena s kartografskim delom
OPPN; |
-
dostopi in dovozi na posamezno gradbeno parcelo so z novo urejenih
dvosmernih ulicah; |
-
pred posameznim bivalnim objektom se na površinah, ki pripadajo
objektu, ustrezno uredijo dostopi, dovozi, parkirišča in druge utrjene
manipulativne površine; |
-
parkirna mesta so lahko urejena kot nepokrita ali pokrita;
|
-
nova individualna obhišna zasaditev mora biti izvedena z avtohtonimi
drevesnimi vrstami sadnega in drugega drevja; |
-
na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami smejo biti zasajene
žive meje, vendar le kot pas oblikovane avtohtone vegetacije;
|
-
medsosedske ograje so dovoljene pod naslednjimi pogoji: |
·
ograje so lahko kovane, žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi
kombinirane); |
·
ograja naj ne presega višine 1,2 m; |
·
ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih
površin. |
|
|
IV NAČRT
PARCELACIJE |
|
15. člen |
(merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in
funkcionalnih zemljišč) |
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali je predviden
objekt in na katerem so urejene površine, ki bodo služile takšnemu
objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu
objektu. |
Velikost gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča
mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta,
zagotovljene morajo biti vse običajno potrebne površine za dejavnost v
predvidenem objektu. Razmerje med zazidanim in nezazidanim delom parcele
ne sme biti manjše kot 50:50, ob upoštevanju potreb posameznega
investitorja. |
Gradbena parcela za stanovanjski objekt, klubski objekt mora
vsebovati zemljišče za lego objekta in morebitnih nezahtevnih objektov,
zemljišče za gospodarsko dvorišče (dovoz, parkiranje, dovoz kuriva,
shranjevanje smeti pred odvozom, morda prostor za sušenje perila,
selitvena vozila, komunalna vozila), ograje oziroma funkcionalnega
zelenja in podobno. |
Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč
samostojnih stanovanjskih hiš se giblje med 720 m2 in 750 m2 .
Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč za športni park
je 4600 m2, območje za utekočinjen naftni plin 165 m2 in območje za
sončno elektrarno 220 m2 . |
Pri določanju velikosti gradbene parcele oziroma
funkcionalnega zemljišča so upoštevani predvsem naslednji dejavniki:
|
-
lega parcele, |
-
velikost, namembnost in zmogljivost objekta, |
-
orientacija prostorov in tlorisna zasnova objekta, |
-
orientacija zemljišča, konfiguracija terena, |
-
lega in odmiki sosednjih stavb, |
-
odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej, |
-
ureditev komunalnih naprav in priključkov, |
-
ureditev dostopov, parkirnih mest in utrjenih površin ob objektih ter
|
-
ureditev ograj oziroma funkcionalnega zelenja. |
|
16. člen |
(načrt parcelacije) |
Gradbena parcela oziroma funkcionalno zemljišče k novim
(predvidenim) objektom je določeno z načrtom gradbenih parcel, ki je
sestavni del tega OPPN. |
Površine gradbenih parcel smejo po končni izmeri odstopati
do 5 %. |
Parcela z oznako 1 = 740 m2, parcela 2 = 730 m2, parcela 3 =
720 m2, parcela 4 = 730 m2, parcela 5 = 725 m2, parcela 6 = 730 m2,
parcela 7 = 730 m2, parcela 8 = 730 m2, parcela 9 = 725 m2, parcela 10
= 730 m2, parcela 11 = 730 m2, parcela 12 = 725 m2, parcela 13 = 750 m2,
parcela 14 = 725 m2, parcela 15 = 725 m2, parcela 16 = 725 m2 , športni
park = 4600 m2, parcela za utekočinjeni naftni plin = 165 m2, parcela za
sončno elektrarno = 220 m2 . |
|
17. člen |
(javno dobro) |
Javno dobro je obstoječa kolesarska in pešpot ob glavni dovozni cesti iz
Kidričevega (severni rob območja) in obe novi dvosmerni ulici z enim
enosmernim izvozom. |
|
|
V ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
18. člen |
(etapnost izvedbe) |
Načrtovana ureditev zunanjih in prometnih površin ter
ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture se izvede
etapno. Posamezna etapa mora predstavljati funkcionalno zaključeno
celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov
prostorske ureditve. |
Pri objektih predstavlja etapo gradnja posameznega objekta z
vso potrebno zunanjo ureditvijo. Izvaja se postopno. Vendar
stanovanjskih ali poslovno stanovanjskih stavb ni možno pričeti
uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega
dovoljenja. |
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja
enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in prostorske
ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. |
|
VI REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
OPPN se nahaja izven območij zavarovane in varovane kulturne
dediščine. |
Načrtovano območje gradnje leži izven registriranih
arheoloških najdišč. Predstavlja površine, kjer je potrebno na osnovi
ZVKD-1 in Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Ur.l.RS.
št. 7/99) pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne
arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala, da se
pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančno
določijo ukrepi varstva ali dediščine pred posegi nadzorovano odstrani. |
|
VII REŠITVE IN
UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
|
|
20. člen |
(varstvo okolja in naravnih virov) |
1. Splošno: |
V
času gradnje je treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe
za zmanjšanje negativnih vplivov. |
2. Varstvo vode in podtalnice (talna ureditev): |
Za obravnavano območje je načrtovan ločen sistem odvajanja
za padavinske in komunalne vode iz objektov. |
Padavinske vode s strehe in vode, ki ne bodo onesnažene z
vodi škodljivimi snovmi, se naj speljejo direktno v tla s ponikanjem;
odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin pa
je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj. |
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih
nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo. |
V času gradnje morajo biti dejavnosti omejeno na zemljišče,
na katerem ima posamezni investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v
času gradnje je treba upoštevati določila 24. člena tega odloka ter
predpise s področja varovanja okolja. |
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage,
je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje.
Prst mora biti odstranjena tako, da bo ohranjena njena plodnost in
količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice. |
3. Varstvo zraka: |
Posamezni objekti se ogrevajo na plin (lahko sicer tudi na
elektriko ali na druge alternativne vire). |
Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede
naravno ali prisilno. Zagotoviti je potrebno odvajanje dimnih plinov nad
strehe ali terase objektov. |
4. Varstvo pred hrupom: |
V
poselitvenem območju je dovoljena mejna raven hrupa 54 (dbA) ponoči in
64 (dbA) podnevi oziroma ne sme presegati z veljavnimi predpisi
dovoljene ravni. |
5. Osončenje: |
Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to
področje. Električna energija se bo pridobivala s pomočjo sončnih
kolektorjev. Predvideva se izkoristek do 15,72 kW z 72 enotami. Površina
predvidena za takšno moč je 119,4 m2 . |
6. Ravnanje z odpadki: |
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s predpisom o
ravnanju z odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo. Urejen je
ekološki otok ob cesti med športnim parkom in sončno elektrarno. |
|
21. člen |
(ohranjanje narave) |
Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju
narave (Ur.l.RS. št. 96/04-UPB2, v nadaljevanju ZON) za občinski
lokacijski načrt za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4
(stanovanjska pozidava in manjši športni park) izdelava naravovarstvenih
smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. |
V času gradnje mora investitor vzdrževati avtohtono
vegetacijo, ki je element obstoječega krajinskega urejanja, istočasno pa
ima tudi vizualno ločevalno vlogo med različnimi objekti ali pozidavami.
|
Vse fekalne vode morejo biti obvezno priključene na
kanalizacijski sistem. |
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in
komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s pravilnikom o nalogah, ki
se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l.RS. št. 109/07 in
33/08), uredbo o emisiji snovi n toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS. št. 47/05 in 45/07). |
Čiste padavinske vode s strehe je treba ponikati, pri tem
morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1m nad
najvišjo gladino podzemne vode. |
Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in
manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Ur.l.RS.
št. 59/07) načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in
usedalnika. |
|
VIII REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
22. člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) |
Ukrepi za obrambo: |
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
|
Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1
iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne
varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava
študije požarne varnosti, so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja, dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od
Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje. |
|
IX POGOJI GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
23. člen |
(pogoji za prometno urejanje) |
Splošni pogoji za prometno urejanje: |
Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do
10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so protiprašno utrjene.
|
Na cestnem omrežju je potrebno izvesti ustrezno vertikalno
in horizontalno prometno signalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi.
|
Glavni dostopi do objektov, površine za pešce, parkirni
prostori ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so
uporabni za funkcionalno ovirane ljudi. |
Motorni promet: |
Motorni promet je urejen delno dvosmerno in poteka po novo
nastalih dveh ulicah. Vzhodna ulica ima urejen enosmerni izvoz.
Predvideni (optimalni) prečni prerez razširjenih novo nastalih dveh ulic
je: |
-
5,50 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski promet
in peš promet, |
-
0,70 m širok zeleni pas za infrastrukturo na vsaki strani ulice.
|
Širina enosmerne ceste znaša 4,25 m. predviden prečni prerez
cestišča je: |
-
3,00 m vozišča
za mešani in kolesarski promet, |
-
0,75 m široka
zelenica za infrastrukturo na strani stanovanjskih hiš. |
-
0,50 m široka
zelenica za infrastrukturo na strani športnega parka. |
Kolesarji: |
Kolesarski promet poteka po vozišču. |
Pešci: |
Peš promet poteka po vozišču novonastalih ulic in delno tudi
po pločniku do športnega parka iz že urejene stanovanjske soseske.
|
Ceste, pločniki in kolesarske poti znotraj obravnavanega
območja so dimenzionirani v skladu s tehničnimi normativi. |
Cestni priključki na lokalno cesto so pod kotom 90 stopinj
na os ceste ter v minimalni predpisani širini. |
Mirujoči promet: |
Za predvidene stanovanjske objekte so površine za parkiranje
urejene na gradbeni parceli pripadajočega objekta. |
Na območju športnega parka so že urejene parkirne površine
za osebna motorna vozila (11+ 1 za funkcionalno ovirane osebe) |
|
24. člen |
(lege, zmogljivosti ter poteki objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje) |
1. SPLOŠNI POGOJI: |
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske
infrastrukture so: |
-
območje urejanja mora biti opremljeno z komunalno opremo, ki obsega
omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo
z električno energijo, omrežje in naprave za ločeno odvajanje komunalnih
odpadnih in meteornih voda, urejeno zbiranje in odstranjevanje
komunalnih odpadkov, omrežje in naprave za plinifikacijo in omrežje in
naprave za telekomunikacijo. |
-
vsi primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih
površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo
vzdrževanje. Upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih
komunalnih in energetskih vodov ter naprav; |
-
kjer bo javno omrežje potekalo po površinah v zasebni lasti, bo moral
lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javne komunalne in
energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljalec pa bo moral
od lastnika pridobiti služnostno pravico; |
-
gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati
usklajeno; |
-
dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno
vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma
energetskega voda po izdelanih idejni rešitvi za ureditveno območje;
|
-
obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno
obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s
prostorskimi in okoljskimi možnostmi; |
-
objekti morajo biti priključeni na obstoječe in na novo izvedeno
komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih
upravljalcev. |
-
Možna tudi centralna oskrba alternativnih virov ogrevanja (podtalnica,
zrak - toplotne črpalke), na mestu postaje utekočinjenega naftnega
plina. |
2. KANALIZACIJSKO OMREŽJE: |
-
V osnovi mora biti sistem zasnovan kot ločen sistem odvodnje
komunalnih odpadnih vod od meteornih odpadnih vod. |
-
V okviru PGD se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi
priključki za komunalne odpadne vode na sistem javne kanalizacije, z
vsemi detajli (ponikalnice, peskolovilci). |
-
Meteorne vode iz streh se ponika po čiščenju v peskolovilcih, meteorne
vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v lovilcih olj. Meteorne
vode z dovoza ne smejo odtekati na javno cesto. |
-
Meteorne vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je
potrebno na območju le te tudi ponikati |
-
V javno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne
vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede
upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec. |
-
Gravitacijskega priključka komunalnih odpadnih vod se na javno
kanalizacijo ne sme izvesti iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena.
V kleti se izvede interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski
priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki
preprečuje vdor odplak iz priključka v črpališče. |
-
Ob izgradnji objekta se ne sme poškodovati javno kanalizacijsko
omrežje in obstoječe kanalizacijske priključke. |
Meteorna kanalizacija |
Meteorne vode iz vozišča dveh novonastalih ulic se odvodi
razpršeno v teren na vsako stran ceste, kjer so robniki ter pločnik
odvodnjavamo preko asfaltne mulde v požiralnike z LTŽ mrežo, od tod pa v
ponikanje. Ponikovalnica za meteorno vodo s cest je locirana na zahodnem
delu parcele št. 745/3 ob cesti. |
Fekalna kanalizacija |
Fekalna kanalizacija je sestavljena iz dveh kanalov. Kanala
potekata v osi povezovalnih cest znotraj obravnavanega območja. |
Na obravnavanem območju je projektiran ločen sistem
kanalizacije, katere meteorne vode se stekajo v ponikanje fekalne vode
pa se navezujejo na obstoječo fekalno kanalizacijo v cesti Kidričevo -
Njiverce. |
3. VODOVODNO OMREŽJE: |
Na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Kidričevo
in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Ur.l.RS. št. 116/2004), je
potrebno upoštevati sledeče: |
-
Ob predvidenem območju poteka obstoječi vodovodni cevovod PE 110.Za
potrebe območja P16-S4 Njiverce se izvede novi vodovodni cevovod, kateri
se krožno poveže in na katerega se izvedejo nadzemni hidranti. |
-
Iz novega vodovodnega cevovoda se izvedejo vodovodni priključki za
posamezne objekte območja P16-S4 Njiverce. |
-
Vodomerna mesta se izvedejo v tipskih vodomernih jaških na začetek
posamezne parcele in speljejo preko ustrezno dimenzioniranega vodomera
za potrebe posameznega objekta. |
-
Vsa montažna dela pri izvedbi krožnega vodovodnega cevovoda, izvedbe
nadzemnih hidrantov in izvedbe novih vodovodnih priključkov, vključno
z montažo vodomerov izvaja upravljalec vodovodnega omrežja. |
-
Vsi stroški povezani z izvedbo novega krožnega vodovodnega cevovoda s
hidranti v celoti bremenijo investitorja. |
Na trasi novega cevovoda bo izvedena vgradnja štirih
nadzemnih hidrantov. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede
pritiska in kapacitete. |
4. PLINOVODNO OMREŽJE: |
Na območju OPPN se izvede lokalni plinovodni razvod iz
postaje utekočinjenega naftnega plina. Kapaciteta plina (število
rezervoarjev) bo zadoščala številu uporabnikov. Rezervoarji bodo vkopani
v zemljo. |
Pooblaščeni distributer plina (Plinarna Maribor) bo skrbnik
plina in bo z vsakim lastnikom hiš podpisal pogodbo o koriščenju plina. |
5. ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE: |
5.1. Nizko napetostni razvod: |
V sklopu ureditve elektroenergetske infrastrukture na tem
območju je potrebno urediti novo napajanje za predvidenih 16
stanovanjskih hiš in klubskega objekta. Pri dimenzioniranju kablov z
upoštevanjem faktorja istočasnosti za izračun se uporabi konično moč 3,4
kW na stanovanjski objekt, kar pomeni, da je predvidena izgradnja nove
prosto stoječe kabelske razdelilne omarice RNN, RNN se napaja s kablom
NAYY 4x70 + 2,5 mm2 iz obstoječe elektro omare. Stanovanjski objekti se
napajajo s kablom NAYY 4x35 + 2,5 mm2+ 1xPVC 63 mm, na parcelah
stanovanjskih objektov in klubskega objekta je predvidena prosto stoječa
razvodno merilna omara. |
Potrebno je: |
-
prestaviti nizkonapetostno omrežje na delu, kjer križa predvidene
objekte; |
-
zgraditi ustrezen nizkonapetostni priključek od obstoječega izvornega
mesta do predvidenih novih prostostoječih merilnih omaric; |
-
zgraditi ustrezne nizkonapetostne razvode iz novih prostostoječih
priključnih omaric do predvidenih novih objektov; |
-
pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bo potekala
trasa novega NN priključka in razvodov. |
Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z
natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti
zakoličbo pri Elektro Maribor Območna enota Ptuj. |
Za napajanje dela območja z električno energijo, bo
potrebno: |
-
preurediti nizkonapetostno ploščo v obstoječi transformatorski postaji
TP Njiverce 2 (t-258), |
-
zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski vod pd obstoječe
transformatorske postaje TP Njiverce 2 (t-258) do novih prostostoječih
priključnih omaric, |
-
pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostni vod,
ter za NN razvode, urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih
bodo potekali 0,4 kV kablovodi. |
Kot dopolnitev za elektro energijo se izvede sončna
elektrarna s sončno-kolektorskimi moduli. Predvideva se izkoristek do
15,72 kW z 72 enotami. Površina predvidena za takšno moč je 119,4 m2 .
Upravljalec in skrbnik sončne elektrarne bo M-LAN d.o.o. Streliška cesta
81, 2000 Maribor. |
5.2. Zunanja (javna) razsvetljava: |
Investitor mora izvesti javno razsvetljavo na območju
ureditve. |
Pred pričetkom del je izvajalec dolžan naročiti in izvesti
zakoličbo obstoječih komunalnih vodov in zagotoviti nadzor upravljalcev
komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, NN vod, telefonija, plinovod in
KTV). |
Izvajalec glede na situacijo opravi zakoličbo JR, v kolikor
pride do odstopanj večjih od 1 m se posvetuje s projektantom. |
Kandelabri so višine 7 m opremljeni z vodotesno vtičnico in
nosilcem zastav. Kandelabre namestiti 0.5 m od roba asfaltnega
cestišča, razdalja med kandelabri znaša cca 35 m. Mikro lokacija
kandelabrov se določi na terenu ob upoštevanju razmer na terenu. |
Zunanja razsvetljavo izvesti s svetilko ST 100 in sijalko
HST 150W z redukcijo |
Svetilke javne razsvetljave morajo biti v skladu z Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS.št. 81/07) |
6. TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE (TK): |
6.1. TK razvod: |
Na območju obdelave so obstoječi TK kabel CK 100x4x0,4. Na
SV obravnavanega območja poteka obstoječi telefonski kabel CK 100x4x0,4
. |
Nova telefonska kabelska kanalizacija je 2 cevna. Trasa
kanalizacije je določena v pasu zelenice ob cesti . Za potrebe novega
naselja se izdela nova TK omarica pri obstoječem kablu CK 100x4x0,4 /.
Telefonski kabelski jaški naj bodo zgrajeni po "Navodilu za gradnjo
betonskih kabelskih jaškov" (PTT Vestnik 7/89). Za priključitev je
izbran kabel TK 59 20 x 4 x 0.6 GM: |
Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih
TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri
vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK
omrežja in predhodno dobiti soglasje upravljalca Telekom Slovenije d.d.
k projektnim rešitvam. |
V primeru kovinske dovodne omarice mora le-ta biti ozemljena
na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na
mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. |
Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s
tipiziranimi materiali in elementi. V notranji telekomunikacijski
omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V).
|
Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni
omarici bo Telekom Slovenije izvedel priključek, preko katerega bo
uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste
dovodnega prenosnega medija. |
6.2. KTV razvod: |
Na območju P16-S4 je predvidenih 16 stanovanjskih objektov
in klubski objekt, za katere se na vsako parcelo predvidi priključne
omarica in dovodni kabel. |
Objekt se priključi na obstoječo KTV omaro pri novem
objektu št. 16. Razvod poteka po KTV kanalizaciji , ki se izdela z 1x
PVC fi 110 mm. Na vsaki parceli je predvidena priključna omara. |
Sekundarni vod – predvideti cevno kanalizacijo z jaški (60cm
x60cm x80cm) na mestih priklopa posameznega objekta. V cevno
kanalizacijo se uvleče kabel iz omarice do objekta. |
Priključek na primarno omrežje – na mestu križanja
obstoječega kabla z lokalno cesto je predvideti jašek 80 cm x 80 cm x
100 cm. priključno omarico pa locirati ob javni cesti Kidričevo -
Njiverce. |
Obstoječ primarni kabel prestaviti na mejo parcel. |
7. KOMUNALNI ODPADKI: |
Komunalni odpadki se bodo zbirali v mobilnih kesonih na individualnih
parcelah. Na območju bo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov v ekološkem
otoku. Njihov odvoz se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
|
|
X OBMOČJE ZA
DOLOČITEV STRANK V POSTOPKU OPPN IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI
UREJANJA PROSTORA |
|
25. člen |
(opis območij in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
Območje za določitev strank v postopku OPPN je obravnavano
ureditveno območje in tiste ureditve izven OPPN, ki so potrebne za
izvedbo javne gospodarske infrastrukture. |
Območje za določitev strank v postopku v času gradnje in
času običajne uporabe objekta obsega: |
-
vse nove gradbene parcele znotraj OPPN, |
-
vse posege v zvezi s predvidenimi dostopi z javne poti na posamezno
gradbeno parcelo (javna pot se nahaja izven območja obdelave);
|
-
vse posege izven območja OPPN v zvezi z izvedbo javne gospodarske
infrastrukture. |
Območje za določitev strank v postopku OPPN vsakega
posameznega novega objekta ne sega preko meje območja OPPN. |
|
XI DOPUSTNA
ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
26. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
OPPN v odloku in kartografskem delu prikazuje okvirne
tlorisne in višinske gabarite objektov, ki upoštevajo odmike od
prometnic in med samimi objekti. |
Za objekte in naprave, ki bodo grajeni na podlagi gradbenega
dovoljenja, so dopustna naslednja odstopanja od načrtovanih rešitev:
|
-
kapacitete: |
število stanovanjskih parcel je 16 (ni odstopanj); |
-
tlorisni gabariti objekta: |
dolžina in/ali širina teh objektov lahko odstopa do največjega
prikazanega možnega tlorisnega obsega, vendar le v smeri od
predpisanega 4 metrskega pasu od parcelne meje - odstopanja so lahko do
+3,00 m v dolžino in + 4,00 m v širino; |
-
višinska regulacija terena (odkopavanje in nasipavanje zemljišč):
|
odstopanja so lahko do +/- 0,50 m, |
-
komunalni vodi, objekti in naprave: |
Možna tudi centralna oskrba alternativnih virov ogrevanja
(podtalnica, zrak - toplotne črpalke). |
Na podlagi projektne dokumentacije so dopustne spremembe
tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, če
to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, racionalnejša raba
prostora ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te ne
spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj
pridobljena pisne privolitve vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora
(soglasodajalcev). |
Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati
realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na
posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na
podlagi predhodne prostorske preveritve. |
|
27. člen |
(posegi izven območja OPPN) |
Ne glede na določbe 6. člena ureja OPPN tudi izgradnjo
potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja urejanja, v
skladu z določbami tega člena. |
Za izvedbo ustreznega cestnega priključka s parcele na
občinsko cesto bodo predvidoma potrebni posegi tudi v območje občinske
ceste, ki se nahaja izven območja OPPN. Sanirati oziroma povrniti v
prvotno stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi nesorazmerne
uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja
novogradenj, obsega vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja
OPPN, ki so minimalno potrebne za nove navezave. |
|
XII DRUGI POGOJI
ZA IZVAJANJE OPPN |
|
28. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev v času gradnje) |
V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni
nadzor. |
Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za
načrtovanje in projektnimi pogoji, ki so jih podali pristojni nosilci
urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju
veljavne zakonodaje. |
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in
naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena
sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. |
|
XIII USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
|
29. člen |
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN) |
Po izvedbi z OPPN predvidenih prostorskih ureditev so dopustna
investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. Glede
postavitve nezahtevnih objektov se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega
odloka. |
|
XIV KONČNE
DOLOČBE |
|
30. člen |
(vpogled v OPPN) |
OPPN s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine
Kidričevo, Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo in prostorih Skupne
občinske uprave Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. |
|
31. člen |
(preklic odloka) |
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o Lokacijskem načrtu
za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska
pozidava in manjši športni park) (Uradno glasilo slovenskih občin št.
5/05) |
|
32. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem določil tega OPPN opravlja Ministrstvo za okolje
in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor. |
33. člen |
(pričetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 3505-1/2008 |
Datum, 18. 5. 2009 |
|
|
Občina
Kidričevo |
|
Podžupan Franc
Planinšek |
|