New Page 1

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B) in 31. člena Statuta občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05), je Občinski svet Občine Kidričevo na 19. redni  seji, dne 13. 5. 2009, sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA VZHODNI DEL POSELITVENEGA OBMOČJA NJIVERCE P16-S4

(STANOVANJSKA POZIDAVA IN MANJŠI ŠPORTNI PARK)

 

I           UVODNE DOLOČBE

 

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme  občinski podrobni prostorski načrt za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje;

-          območje OPPN,

-          arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

-          načrt parcelacije,

-          etapnost izvedbe prostorske ureditve,

-          rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

-          rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

-          rešitve in ukrepe za obrambo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

-          pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

-          vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

-          dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

-          druge pogoje za izvajanje OPPN,

-          usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

 

2. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)

Z OPPN se predvidi prostorska ureditev območja stanovanjske gradnje in gradnje športno rekreacijskega parka vzhodnega dela poselitvenega območja Njiverce P16-S4, s pogoji za ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo potrebne prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.

 

3. člen

(sestavni deli OPPN)

OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

            A. Besedilo odloka

            B. Kartografski del:

            Kartografski del vsebuje naslednje grafične načrte:

 

a) Načrti namenske rabe prostora

 

 

list 01   Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela

 

 

 

prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana

 

 

 

za območje Občine Kidričevo, s prikazom lege

 

 

 

prostorske ureditve na širšem območju

1: 5.000

 

 

 

 

list 02   Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim

 

 

 

stanjem (geodetski načrt)

1: 750

 

list 03   Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

1: 750 

 

 

 

 

list 04   Zazidalna situacija

1: 750

 

 

b) Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

 

 

 

 

list 05   Prometno omrežje

1: 750

 

list 06   Energetsko in telekomunikacijsko omrežje

1: 750

 

list 07   Komunalno omrežje

1: 750

 

 

c) Načrti parcelacije

 

 

list 08   Načrt parcel in tehničnih elementov

1: 750

 

list 09  Načrt prikaza površin, namenjenih javnemu dobru

1: 750

 

 

d) Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in zaščito pred

 

 

naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

 

list 10   Ukrepi za obrambo ter varstvo

1: 750

 

 

 

 

4. člen

(priloge OPPN)

Priloge OPPN so:

-          izvleček iz strateškega prostorskega akta,

-          prikaz stanja prostora,

-          strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,

-          smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

-          obrazložitev in utemeljitev OPPN,

-          povzetek za javnost,

-          spis postopka.

 

5. člen

(izdelovalec OPPN)

OPPN je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d.o.o., Trstenjakova ulica 2, 2250 Ptuj, pod številko projekta 78-71-35-08.  

 

II         OBMOČJE OPPN

 

6. člen

(območje OPPN)

            Površina predvidenega območja, ki se bo urejala z OPPN, meri cca 1,90 ha in obsega parcele 731/20, 730/2, 731/1, 730/1 in 745/1, vse k.o. Gerečja vas.

            Obodna parcelacija vzhodnega dela poselitvenega območja Njiverce P16-S4

(stanovanjska pozidava in manjši športni park):

            Izhodišče je na vogalu parcel št. 731/19, 745/3 in 741/1. Od izhodišča poteka meja proti severozahodu po parceli št. 731/19 do preloma parcelnih mej območja, kjer se nadaljuje do prehoda čez cesto ob parceli št. 731/22 do parcele št. 731/21 in od tam proti zahodu do vogala, kjer se usmeri parcelna meja proti severu ob parceli št. 731/21 do lokalne ceste in stičišča parcel št. 731/21 in 731/20. Meja se nato nadaljuje proti severovzhodu do stika parcel št. 730/1 in 729/2. Obodna  parcelacija se na tem vogalu usmeri proti jugovzhodu, kjer poteka po zahodni strani parcel 729/2, 729/1, 748/1, 745/2 in 741/1 in se na vogalu zalomi proti jugozahodu in poteka po severnem delu parcele št. 741/1 do izhodišča. Vse parcele se nahajajo v k.o. Gerečja vas.

 

7. člen

(trajne in začasne ureditve)

            Vsi z OPPN predvideni posegi glede gradnje stavb so trajni.

            Začasne ureditve so predvsem:

-          zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

-          organiziranje prometa v času gradnje tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;

-          zagotavljanje nemotene komunalne oskrbe sedanjim uporabnikom preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav oziroma njihovih začasnih navezav.

 

III        ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

 

8. člen

(funkcije in oblikovanje območja OPPN)

            Namembnost (funkcija) območja:

            Vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park)  je namenjen stanovanjem (bivanju) in  športno rekreacijskemu druženju.

            Elektrarna na sončne kolektorje in rezervoarji za plin so namenjeni ogrevanju stanovanjskih hiš.

            Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih. Predstavljajo zunanjo ureditev okoli predvidenih stanovanjskih objektov, do bočnih ograj parcel. Za zasaditev zelenih površin se naj uporabijo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Vzdrževanje le-teh se predvidi tako, da je ugodno za ohranjanje biodiverzitete. Izbor rastlin za zasaditev mora upoštevati higienske in oblikovalske funkcije, ter klimatske in specifične rastne razmere.

 

9. člen

(funkcije in oblikovanja objektov in naprav)

            Funkcije in oblikovanja objektov in naprav (zazidalna zasnova):

-          predvidenih je  šestnajst  prostostoječih individualnih stanovanjskih objektov (enodružinske hiše z oznakami od 1 do 16);

-          predviden je klubski objekt za športno rekreacijski park - etažnosti P (klubska soba, sanitarije, garderobe, nadstrešek - oznaka objekta K); 

-          stanovanjske stavbe naj bodo pritlične, lahko so s kletjo in z možnostjo izkoristitve podstrešja; dovoljena etažnost je tako K+P+M, s skupno etažno površino od cca 300 m2 do cca 490 m2; 

-          ena (ali več) garaža za osebna vozila je praviloma ob stanovanjskem objektu; te garaže so lahko zgrajene kot samostojen objekt ali tudi v sklopu sestavljenega nezahtevnega objekta;

-          dopuščena je postavitev tudi drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe, v skladu z veljavnimi predpisi, znotraj predvidene parcele;

-          upoštevati je potrebno vse običajne zahteve glede umestitve objekta v prostor, poenotenja smeri slemen in naklonov strešin, razen če so v skladu s tem odlokom dovoljena določena odstopanja;

-          oblikovanje objektov in izbira materialov mora biti podrejena krajevnim značilnostim;

-          usklajena naj bo končna urbanistična in arhitekturna oblika celotnega naselja;

-          območje za naftni plin (cisterne z utekočinjenim naftnim plinom) in sončno elektrarno (sončni kolektorji).

            Kapacitete območja:

-          število vseh objektov v okviru opisanih tlorisnih gabaritov: 16 (stanovanjski objekti) in klubski objekt,

-          predvidena skupna bruto etažna površina nad nivojem terena: do 7950 m2  ,

-          plinski rezervoarji za ogrevanje stanovanjskih hiš (možne tudi druge vrste ogrevanj –  toplotna črpalka),

-          območje za elektrarno s sončnimi kolektorji.

 

10. člen

(funkcije in oblikovanja javnih zelenih in drugih površin)

            Zunanji prostor je zasnovan kot:

-          ulični prostor za varno gibanje pešcev in nemoten motorni promet ter mirujoči promet,

-          skupni travnati pasovi ob cestišču,

-          interni vrtovi na notranji strani parcel.

-          športni park: otroško igrišče, kotalkališče, rokometno igrišče, košarkaško igrišče, odbojkarsko igrišče, parkirišče.

-          prostor s sončnimi kolektorji in območjem za plinske rezervoarje zasajena z živo mejo.

            Ulični prostor je zasnovan kot dostavni prometni prostor za stanovalce območja. Med voziščem in ograjo parcel je pas zelenice za infrastrukturo.

 

11. člen

(lege in velikosti objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo  s pogoji za projektiranje)

            Ustrezna usmeritev slemena daljšega dela stavbe je praviloma severovzhod - jugozahod.

            Najmanjši odmik stavbe od meje cestnega telesa znaša 5,0 m.

            Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani (izjeme od teh določil dovoljuje odlok v 26. členu).

            Posamezno stanovanjsko stavbo se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m od tlorisne linije kapi in več od parcelnih mej brez posebnih pogojev - zadoščeno mora biti sanitarnim in požarnim zahtevam oziroma ne smejo s tem biti prizadete koristi soseda.

            Objekt ali nezahteven objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali nezahtevnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt.

            Predvideni gabariti objektov (določeni so v 13. členu) imajo možnost širitve ob straneh, ki so oddaljene 4 ali več metrov od sosednje posestne meje parcele, ki ne pripada istemu lastniku, in v etažnosti, enaki osnovnemu objektu.

            Hiša je zasnovana kot pritlična z izkoriščeno mansardo ter garažo kot ločen pritlični del. Objekt je umeščen v prostor tako, da so bivalni prostori orientirani na južno oz. zahodno stran, servisni prostori in stopnišče so locirani na severni strani objekta. Dostop do objekta in vhod v objekt je predviden z vzhodne oziroma zahodne strani.

            Garaža je predvidena na vzhodni oziroma zahodni strani objekta kot ločeni pritlični del. Predviden je tudi osebni prehod iz garaže v stanovanjski del.

            Klubski objekt je zasnovan kot pritlični objekt s prostorom za druženje in zunanjo pokrito teraso ter tlakovanim prostorom za dovoz.

            Ekološki otok je zasnovan kot ograjen prostor z nadstreškom in potrebnimi posodami za odpadke.

 

12. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov)

Dovoljena je gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:

-          objekti za lastne potrebe:

pritlična garaža za osebno motorno vozilo,

nadstrešek pred vhodom v objekt ali za zaščito osebnih motornih vozil in koles,

uta oziroma senčnica, namenjena sedenju in počitku,

steklenjak, s steklom pokrit prostor, narejen kot zimski vrt,

bazen za kopanje,        

-          ograje:

medsosedska ograja

-          urbana oprema.

 

13. člen

(gabariti stavb)

            Predvideni tlorisni gabariti objektov:

-          stanovanjski objekti (oznaka objektov od 1 do 16):

tlorisna velikost 9 m x 12 m, z možnostjo širitve oziroma njenega povečanja do     končne velikosti 13 m x 15 m;

-          klubski objekt (oznaka objekta K):

tlorisna velikost 12 m x 12 m, z atrijem nadstreška 6 m x 4 m brez možnosti širitve;

-          sestavljeni nezahtevni objekt (nadstrešek, garaža, lopa itd) (oznaka objekta P):

tlorisna velikost 6 m x 5 m, brez možnosti širitve,

-          ekološki otok (oznaka objekta E):

tlorisna velikost 2 m x 5 m, brez možnosti širitve,

            Objekti morajo ostati znotraj območja, omejenega z gradbeno mejo največje možne širitve objektov.

            Višinski gabariti objektov ter kote terena in vhodov: 

-          etažnost: K + P + M, (pri bruto etažni višini 3,00 m);

vsaka povečava, ki bi odstopala od predvidenih gabaritov, ni dopustna;

-          kleti se dopuščajo v povsem vkopani izvedbi;

-          višinske kote vhodov v objekt in uvozov območja se prilagodijo     končni višinski ureditvi prometnih povezav.

-          klubski športni objekt je etažnosti P (pri bruto etažni višini 3,00 m).

-          ekološki otok je etažnosti P (višina nadstreška 3,00 m).

 

14. člen

(pogoji za oblikovanje zunanje ureditve na parceli)

            Funkcije in oblikovanja zunanjih zelenih in drugih površin na parceli:

-          zemljiške parcele so lahko različnih velikosti in z različno uporabo oziroma funkcijo (stavbišče, bivalni vrt, zelenica in podobno);

-          velikost in oblika gradbene parcele je določena s kartografskim delom OPPN;

-          dostopi in dovozi na posamezno gradbeno parcelo so z novo urejenih dvosmernih ulicah;

-          pred posameznim bivalnim objektom se na površinah, ki pripadajo objektu, ustrezno uredijo dostopi, dovozi, parkirišča in druge utrjene manipulativne površine;

-          parkirna mesta so lahko urejena kot nepokrita ali pokrita;

-          nova individualna obhišna zasaditev mora biti izvedena z avtohtonimi drevesnimi vrstami sadnega in drugega drevja;

-          na mejah med posameznimi lastniškimi parcelami smejo biti zasajene žive meje, vendar le kot pas oblikovane avtohtone vegetacije;

-          medsosedske ograje so dovoljene pod naslednjimi pogoji:

·           ograje so lahko kovane, žičnate, lesene ali pa grmovne živice (tudi kombinirane);

·           ograja naj ne presega višine 1,2 m;

·           ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

 

 

IV        NAČRT PARCELACIJE

 

15. člen

(merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč)

            Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki bodo služile takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

            Velikost gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse običajno potrebne površine za dejavnost v predvidenem objektu. Razmerje med zazidanim in nezazidanim delom parcele ne sme biti manjše kot 50:50, ob upoštevanju potreb posameznega investitorja.

            Gradbena parcela za stanovanjski objekt, klubski objekt mora vsebovati zemljišče za lego objekta in morebitnih nezahtevnih objektov, zemljišče za gospodarsko dvorišče (dovoz, parkiranje, dovoz kuriva, shranjevanje smeti pred odvozom, morda prostor za sušenje perila, selitvena vozila, komunalna vozila), ograje oziroma funkcionalnega zelenja in podobno.

            Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč samostojnih stanovanjskih hiš se giblje med 720 m2  in  750 m2 . Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč za športni park je 4600 m2, območje za utekočinjen naftni plin 165 m2 in območje za sončno elektrarno 220 m2   .

            Pri določanju velikosti gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča so upoštevani predvsem naslednji dejavniki:

-          lega parcele,

-          velikost, namembnost in zmogljivost objekta,

-          orientacija prostorov in tlorisna zasnova objekta,

-          orientacija zemljišča, konfiguracija terena,

-          lega in odmiki sosednjih stavb,

-          odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej,

-          ureditev komunalnih naprav in priključkov,

-          ureditev dostopov, parkirnih mest in utrjenih površin ob objektih ter

-          ureditev ograj oziroma funkcionalnega zelenja.

 

16. člen

(načrt parcelacije)

            Gradbena parcela oziroma funkcionalno zemljišče k novim (predvidenim) objektom je določeno  z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del tega OPPN.

            Površine gradbenih parcel smejo po končni izmeri odstopati do 5 %.

            Parcela z oznako 1 = 740 m2, parcela 2 = 730 m2, parcela 3 = 720 m2, parcela 4 = 730 m2, parcela 5 = 725 m2, parcela 6 = 730 m2, parcela 7 = 730 m2, parcela 8 = 730 m2, parcela 9   = 725 m2, parcela 10 = 730 m2, parcela 11 = 730 m2, parcela 12 = 725 m2, parcela 13 = 750 m2, parcela 14 = 725 m2, parcela 15 = 725 m2, parcela 16 = 725 m2  , športni park = 4600 m2, parcela za utekočinjeni naftni plin = 165 m2, parcela za sončno elektrarno = 220 m2 .

 

17. člen

(javno dobro)

Javno dobro je obstoječa kolesarska in pešpot ob glavni dovozni cesti iz Kidričevega (severni rob območja) in obe novi dvosmerni ulici z enim enosmernim izvozom.

 

 

V          ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

 

18. člen

(etapnost izvedbe)

            Načrtovana ureditev zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture se izvede etapno. Posamezna etapa mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto, ki lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.

            Pri objektih predstavlja etapo gradnja posameznega objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Izvaja se postopno. Vendar stanovanjskih ali poslovno stanovanjskih stavb ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura nima predpisanega dovoljenja.

            Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

 

VI      REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

 

19. člen

(varstvo kulturne dediščine)

            OPPN se nahaja izven območij zavarovane in varovane kulturne dediščine.

            Načrtovano območje gradnje leži izven registriranih arheoloških najdišč. Predstavlja površine, kjer je potrebno na osnovi ZVKD-1 in Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Ur.l.RS. št. 7/99) pred posegi v prostor ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančno določijo ukrepi varstva ali dediščine pred posegi nadzorovano odstrani.

 

VII     REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE

 

20. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

1.         Splošno:

V času gradnje je treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.

2.         Varstvo vode in podtalnice (talna ureditev):

            Za obravnavano območje je načrtovan ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne vode iz objektov.

            Padavinske vode s strehe in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se naj speljejo direktno v tla s ponikanjem; odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin pa je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj.

            Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.

            V času gradnje morajo biti dejavnosti omejeno na zemljišče, na katerem ima posamezni investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 24. člena tega odloka ter predpise s področja varovanja okolja.

            Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst mora biti odstranjena tako, da bo ohranjena njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.

3.         Varstvo zraka:

            Posamezni objekti se ogrevajo na plin (lahko sicer tudi na elektriko ali na druge alternativne vire).

            Prezračevanje vseh delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno. Zagotoviti je potrebno odvajanje dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.

4.         Varstvo pred hrupom:

V poselitvenem območju je dovoljena mejna raven hrupa 54 (dbA) ponoči in 64 (dbA) podnevi oziroma ne sme presegati z veljavnimi predpisi dovoljene ravni.

5.         Osončenje:

Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje. Električna energija se bo pridobivala s pomočjo sončnih kolektorjev. Predvideva se izkoristek do 15,72 kW z 72 enotami. Površina predvidena za takšno moč je 119,4 m2 .

6.         Ravnanje z odpadki:

Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo. Urejen je ekološki otok ob cesti med športnim parkom in sončno elektrarno.

 

21. člen

(ohranjanje narave)

            Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Ur.l.RS. št. 96/04-UPB2, v nadaljevanju ZON) za občinski lokacijski načrt za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.

            V času gradnje mora investitor vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element obstoječega krajinskega urejanja, istočasno pa ima tudi vizualno ločevalno vlogo med različnimi objekti ali pozidavami.

            Vse fekalne vode morejo biti obvezno priključene na kanalizacijski sistem.

            Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l.RS. št. 109/07 in 33/08), uredbo o emisiji snovi n toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS. št. 47/05 in 45/07).

            Čiste padavinske vode s strehe je treba ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode.

            Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin mora biti v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Ur.l.RS. št. 59/07) načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika.

 

VIII    REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

 

22. člen

(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)

            Ukrepi za obrambo: 

            Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.

            Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje.

 

IX      POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

 

23. člen

(pogoji za prometno urejanje)

            Splošni pogoji za prometno urejanje:

            Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so protiprašno utrjene.

            Na cestnem omrežju je potrebno izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo,  v skladu z veljavnimi predpisi.

            Glavni dostopi do objektov, površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

            Motorni promet:

            Motorni promet je urejen delno dvosmerno in poteka po novo nastalih dveh ulicah. Vzhodna ulica  ima urejen enosmerni izvoz. Predvideni (optimalni) prečni prerez razširjenih novo nastalih dveh ulic je:

-          5,50 m široko vozišče za dvosmerni mešani motorni, kolesarski promet in peš promet,

-          0,70 m širok zeleni pas za infrastrukturo na vsaki strani ulice.

            Širina enosmerne ceste znaša 4,25 m. predviden prečni prerez cestišča je:

-          3,00 m vozišča za mešani in kolesarski promet,

-          0,75 m široka zelenica za infrastrukturo na strani stanovanjskih hiš.

-          0,50 m široka zelenica za infrastrukturo na strani športnega parka.

            Kolesarji:

            Kolesarski promet poteka po vozišču.

            Pešci:

            Peš promet poteka po vozišču novonastalih ulic in delno tudi po pločniku do športnega parka iz že urejene stanovanjske soseske.

            Ceste, pločniki in kolesarske poti znotraj obravnavanega območja so dimenzionirani v skladu s tehničnimi normativi.

            Cestni priključki na lokalno cesto so pod kotom 90 stopinj na os ceste ter v minimalni predpisani širini.

            Mirujoči promet:

            Za predvidene stanovanjske objekte so površine za parkiranje urejene na gradbeni parceli pripadajočega objekta.

            Na območju športnega parka so že urejene parkirne površine za osebna motorna vozila (11+ 1 za funkcionalno ovirane osebe)

 

24. člen

(lege, zmogljivosti ter poteki objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za projektiranje)

1.         SPLOŠNI POGOJI:

            Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:

-            območje urejanja mora biti opremljeno z komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo, omrežje in naprave za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in meteornih voda, urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov, omrežje in naprave za plinifikacijo in omrežje in naprave za telekomunikacijo.

-            vsi primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov ter naprav;

-            kjer bo javno omrežje potekalo po površinah v zasebni lasti, bo moral lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javne komunalne in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljalec pa bo moral od lastnika pridobiti služnostno pravico;

-            gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;

-            dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejni rešitvi za ureditveno območje;

-            obstoječe komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;

-            objekti morajo biti priključeni na obstoječe in na novo izvedeno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljalcev.

-            Možna tudi centralna oskrba alternativnih virov ogrevanja (podtalnica, zrak - toplotne  črpalke), na mestu postaje utekočinjenega naftnega plina.

2.         KANALIZACIJSKO OMREŽJE:

-            V osnovi mora biti sistem zasnovan kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod od meteornih odpadnih vod.

-            V okviru PGD se mora izdelati načrt zunanje ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode na sistem javne kanalizacije, z vsemi detajli (ponikalnice, peskolovilci).

-            Meteorne vode iz streh se ponika po čiščenju v peskolovilcih, meteorne vode iz povoznih površin se ponika po čiščenju v lovilcih olj. Meteorne vode z dovoza ne smejo odtekati na javno cesto.

-            Meteorne vode s streh in utrjenih površin na posamezni parceli, je potrebno na območju le te tudi ponikati

-            V javno kanalizacijo je možno navezati izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski jašek. Navezavo izvede upravljalec ali pod njegovim nadzorom usposobljen izvajalec.

-            Gravitacijskega priključka komunalnih odpadnih vod se na javno kanalizacijo ne sme izvesti iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena. V kleti se izvede interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak iz priključka v črpališče.

-            Ob izgradnji objekta se ne sme poškodovati javno kanalizacijsko omrežje in obstoječe kanalizacijske priključke.

            Meteorna kanalizacija

            Meteorne vode iz vozišča dveh novonastalih ulic se odvodi razpršeno v teren na vsako stran ceste, kjer so robniki ter pločnik odvodnjavamo preko asfaltne mulde v požiralnike z LTŽ mrežo, od tod pa v ponikanje. Ponikovalnica za meteorno vodo s cest je locirana na zahodnem delu parcele št. 745/3 ob cesti.

            Fekalna kanalizacija

            Fekalna kanalizacija je sestavljena iz dveh kanalov. Kanala potekata v osi povezovalnih cest znotraj obravnavanega območja.

            Na obravnavanem območju je projektiran ločen sistem kanalizacije, katere meteorne vode se stekajo v ponikanje fekalne vode pa se navezujejo na obstoječo fekalno kanalizacijo v cesti Kidričevo - Njiverce.

3.         VODOVODNO OMREŽJE:

            Na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Kidričevo in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Ur.l.RS. št. 116/2004), je potrebno upoštevati sledeče:

-            Ob predvidenem območju poteka obstoječi vodovodni cevovod PE 110.Za potrebe območja P16-S4 Njiverce se izvede novi vodovodni cevovod, kateri se krožno poveže in na katerega se izvedejo nadzemni hidranti.

-            Iz novega vodovodnega cevovoda se izvedejo vodovodni priključki za posamezne objekte območja P16-S4 Njiverce.

-            Vodomerna mesta se izvedejo v tipskih vodomernih jaških na začetek posamezne parcele in speljejo preko ustrezno dimenzioniranega vodomera za potrebe posameznega objekta.

-            Vsa montažna dela pri izvedbi krožnega vodovodnega cevovoda, izvedbe nadzemnih   hidrantov in izvedbe novih vodovodnih priključkov, vključno z montažo vodomerov izvaja upravljalec vodovodnega omrežja.

-            Vsi stroški povezani z izvedbo novega krožnega vodovodnega cevovoda  s hidranti v celoti  bremenijo investitorja.

            Na trasi novega cevovoda bo izvedena vgradnja štirih nadzemnih hidrantov. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska in kapacitete.

4.         PLINOVODNO OMREŽJE:

            Na območju OPPN se izvede lokalni plinovodni razvod iz postaje utekočinjenega naftnega plina. Kapaciteta plina (število rezervoarjev) bo zadoščala številu uporabnikov. Rezervoarji bodo vkopani v zemljo.

            Pooblaščeni distributer plina (Plinarna Maribor) bo skrbnik plina in bo z vsakim lastnikom hiš podpisal pogodbo o koriščenju plina.

5.         ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE:

5.1.      Nizko napetostni razvod:

            V sklopu ureditve elektroenergetske infrastrukture na tem območju je potrebno urediti novo napajanje za predvidenih 16 stanovanjskih hiš in klubskega objekta. Pri dimenzioniranju kablov z upoštevanjem faktorja istočasnosti za izračun se uporabi konično moč 3,4 kW na stanovanjski objekt, kar pomeni, da je predvidena izgradnja nove prosto stoječe kabelske razdelilne omarice RNN, RNN  se napaja s kablom NAYY 4x70 + 2,5 mm2 iz obstoječe elektro omare. Stanovanjski objekti se napajajo s kablom NAYY 4x35 + 2,5 mm2+ 1xPVC 63 mm, na parcelah stanovanjskih objektov in klubskega objekta je predvidena prosto stoječa razvodno merilna omara.

            Potrebno je:

-          prestaviti nizkonapetostno omrežje na delu, kjer križa predvidene objekte;

-          zgraditi ustrezen nizkonapetostni priključek od obstoječega izvornega mesta do predvidenih novih prostostoječih merilnih omaric;

-          zgraditi ustrezne nizkonapetostne razvode iz novih prostostoječih priključnih omaric do predvidenih novih objektov;

-          pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bo potekala trasa novega NN priključka in razvodov.

            Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo pri Elektro Maribor Območna enota Ptuj.

            Za napajanje dela območja z električno energijo, bo potrebno:

-          preurediti nizkonapetostno ploščo v obstoječi transformatorski postaji TP Njiverce 2 (t-258),

-          zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski vod pd obstoječe transformatorske postaje TP Njiverce 2 (t-258) do novih prostostoječih priključnih omaric,

-          pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostni vod, ter za NN razvode, urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali 0,4 kV kablovodi.

            Kot dopolnitev za elektro energijo se izvede sončna elektrarna s sončno-kolektorskimi moduli. Predvideva se izkoristek do 15,72 kW z 72 enotami. Površina predvidena za takšno moč je 119,4 m2 . Upravljalec in skrbnik sončne elektrarne bo M-LAN d.o.o. Streliška cesta 81, 2000 Maribor.

5.2.      Zunanja (javna) razsvetljava:

            Investitor mora izvesti javno razsvetljavo na območju  ureditve.

            Pred pričetkom del  je izvajalec  dolžan naročiti in izvesti zakoličbo obstoječih komunalnih vodov in zagotoviti nadzor upravljalcev komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, NN vod, telefonija, plinovod in KTV).

            Izvajalec glede na situacijo opravi zakoličbo JR, v kolikor  pride do odstopanj večjih od 1 m se posvetuje s projektantom.

            Kandelabri so višine 7 m opremljeni z vodotesno vtičnico in nosilcem zastav. Kandelabre namestiti  0.5 m od  roba asfaltnega cestišča, razdalja med kandelabri znaša cca 35 m. Mikro lokacija kandelabrov  se določi na terenu ob upoštevanju razmer na terenu.

            Zunanja razsvetljavo izvesti s svetilko ST 100 in sijalko HST 150W z redukcijo

            Svetilke javne razsvetljave morajo biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS.št. 81/07)

6.         TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE (TK):

6.1.      TK razvod:

            Na območju obdelave so obstoječi TK kabel  CK 100x4x0,4. Na  SV obravnavanega območja poteka obstoječi  telefonski kabel CK 100x4x0,4 .

            Nova telefonska kabelska kanalizacija  je  2  cevna. Trasa kanalizacije je določena  v pasu zelenice ob cesti . Za potrebe novega naselja se izdela nova TK omarica pri obstoječem kablu CK 100x4x0,4 /. Telefonski kabelski jaški naj bodo zgrajeni po "Navodilu za gradnjo betonskih kabelskih jaškov" (PTT Vestnik 7/89). Za priključitev je izbran kabel TK 59 20 x 4 x 0.6 GM:     

            Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno dobiti soglasje upravljalca Telekom Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.

            V primeru kovinske dovodne omarice mora le-ta biti ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop.

            Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V).

            Pri tako izvedeni notranji instalaciji in vgrajeni dovodni omarici bo Telekom Slovenije izvedel priključek, preko katerega bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.

6.2.      KTV razvod:

            Na območju  P16-S4 je predvidenih 16 stanovanjskih objektov in klubski objekt, za katere se na vsako parcelo predvidi priključne omarica in dovodni kabel.

            Objekt  se  priključi na obstoječo KTV  omaro  pri novem objektu št. 16. Razvod poteka po KTV kanalizaciji , ki se izdela z 1x PVC fi 110 mm. Na vsaki parceli je predvidena priključna omara.

            Sekundarni vod – predvideti cevno kanalizacijo z jaški (60cm x60cm x80cm) na mestih priklopa posameznega objekta. V cevno kanalizacijo se uvleče kabel iz omarice do objekta.

            Priključek na primarno omrežje – na mestu križanja obstoječega kabla z lokalno cesto je predvideti jašek 80 cm x 80 cm x 100 cm. priključno omarico pa locirati ob javni cesti Kidričevo - Njiverce.

            Obstoječ primarni kabel prestaviti na mejo parcel.

7.         KOMUNALNI ODPADKI:

Komunalni odpadki se bodo zbirali v mobilnih kesonih na individualnih parcelah. Na območju bo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov v ekološkem otoku. Njihov odvoz se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.

 

X          OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK V POSTOPKU OPPN IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

 

25. člen

(opis območij in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora)

            Območje za določitev strank v postopku OPPN je obravnavano ureditveno območje in tiste ureditve izven OPPN, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

            Območje za določitev strank v postopku v času gradnje in času običajne uporabe objekta obsega:

-          vse nove gradbene parcele znotraj OPPN,

-          vse posege v zvezi s predvidenimi dostopi z javne poti na posamezno gradbeno parcelo (javna pot se nahaja izven območja obdelave);

-          vse posege izven območja OPPN v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.

            Območje za določitev strank v postopku OPPN vsakega posameznega novega objekta ne sega preko meje območja OPPN.

 

XI      DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

 

26. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

            OPPN v odloku in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med samimi objekti.

            Za objekte in naprave, ki bodo grajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, so dopustna naslednja odstopanja od načrtovanih rešitev:

-          kapacitete:

število stanovanjskih parcel je 16 (ni odstopanj);

-          tlorisni gabariti objekta:

dolžina in/ali širina teh objektov lahko odstopa do največjega prikazanega možnega             tlorisnega obsega, vendar le v smeri od predpisanega 4 metrskega pasu od parcelne meje - odstopanja so lahko do +3,00 m v dolžino in + 4,00 m v širino;

-          višinska regulacija terena (odkopavanje in nasipavanje zemljišč):

odstopanja so lahko do +/- 0,50 m,

-          komunalni vodi, objekti in naprave:

            Možna tudi centralna oskrba alternativnih virov ogrevanja (podtalnica, zrak - toplotne  črpalke).

            Na podlagi projektne dokumentacije so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, racionalnejša raba prostora ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena pisne privolitve vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).

            Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na podlagi predhodne prostorske preveritve.

 

27. člen

(posegi izven območja OPPN)

            Ne glede na določbe 6. člena ureja OPPN tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja urejanja, v skladu z določbami tega člena.

            Za izvedbo ustreznega cestnega priključka s parcele na občinsko cesto bodo predvidoma potrebni posegi tudi v območje občinske ceste, ki se nahaja izven območja OPPN. Sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi nesorazmerne uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

            Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja novogradenj, obsega vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja OPPN, ki so minimalno potrebne za nove navezave. 

 

XII       DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN

 

28. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev v času gradnje)

            V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.

            Vsi ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje in projektnimi pogoji, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

            Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

 

XIII    USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

 

29. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

Po izvedbi z OPPN predvidenih prostorskih ureditev so dopustna investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. Glede postavitve nezahtevnih objektov se upoštevajo pogoji iz 12. člena tega odloka.

 

XIV      KONČNE DOLOČBE

 

30. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN s prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Občine Kidričevo, Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo in prostorih Skupne občinske uprave Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.

 

31. člen

(preklic odloka)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o Lokacijskem načrtu za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/05)

 

32. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določil tega OPPN opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.

33. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 3505-1/2008   

Datum,  18. 5. 2009

 

 

Občina Kidričevo

 

Podžupan Franc Planinšek