|
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 41/04, 39/06, 17/06, 20/06, 49/06, 33/07 ter sklep in odločbi US
v Uradnih listih RS, št. 28/06, 66/06 ter 112/06), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98
ter 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03,
45/04, 86/04, 44/05, 40/06 (51/06 – popr.) in 115/06 ter sklep in
odločbe US v Uradnih listih RS, št. 7/05, 34/05, 139/06, 29/07 in
58/07), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95 – obvezna razlaga, 26/97, 70/97, 10/98,
74/98, 70/00, 87/01, 51/02, 72/05, 14/07, 60/07 ter odločbe in sklepi US
v Uradnem listu RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96,
68/98, 12/99, 36/99, 59/99, 100/00, 28/01, 16/02, 108/03, 77/04 in
21/06), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kanal ob Soči
(Uradne objave Primorskih novic, št.16/96) in 87. člena Statuta Občine
Kanal ob Soči (Uradne objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06, in
Uradni list RS, št. 70/07) ter skladno z Zakonom o javno-zasebnem
partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Kanal
ob Soči na seji dne 3. 4. 2008 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v Občini Kanal ob Soči |
|
|
I. PREDMET UREJANJA |
|
|
1. člen |
|
|
(vsebina javne službe) |
|
|
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne lokalne
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Kanal ob Soči (v
nadaljevanju: občina), in sicer tako, da določa: |
|
|
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne
službe, |
|
|
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo
prostorsko razporeditev, |
|
|
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne
službe, |
|
|
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
|
|
|
– vire financiranja javne službe in način njihovega
oblikovanja, |
|
|
– vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme,
potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno
dobro (v nadaljevanju: javne površine) in varstvo, ki ga ta
infrastruktura lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju: infrastruktura),
|
|
|
– priprava ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih
vplivov na okolje in zmajšanja količin odpadkov. |
|
|
2. člen |
|
|
(opredelitev pojmov) |
|
|
(1) Komunalni odpadki (v nadaljevanju: odpadki) po tem
odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki
v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom
podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med
komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri
čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije
komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov
in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi
komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter
embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko
številko 15 01.
(2) V ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov
(v nadaljnjem besedilu: »biološki odpadki«) štejejo odpadki, ki lahko
postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali
aerobnim procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem
ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les,
žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.
(3) »Hišni kompostnik« je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov
rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada
posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
(4) V ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za
ponovno uporabo oziroma predelavo (v nadaljnjem besedilu: »sekundarne
surovine«) štejejo odpadki iz gospodinjstva, proizvodnje, ki se po
predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo
zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine,
steklo, tekstil ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih
procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste
komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni
predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi
izogibanja izrabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov. |
|
|
(5) V kosovno frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem
besedilu: »kosovni odpadki«) štejejo večji odpadni predmeti iz
gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo,
neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in
podobne opreme.
(6) OEEO je električna in elektronska oprema, ki je odpadek, v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavinami,
podsklopi in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se jo zavrže.
|
|
|
(7) »Nevarni odpadki iz gospodinjstev« so tisti nevarni
odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v
gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v
skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki
iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna
odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski
vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi
odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v
gospodinjstvih. |
|
|
(8) »Ostanek odpadkov« so neopredeljivi in nerazgradljivi
komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče
razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke
iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke
ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi
drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov
sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov;
ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja
veljajo kot »ostanek odpadkov« vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim
sistemom ni mogoče zbirati in obdelati. |
|
|
(9) »Predpisana posoda za odpadke« je posoda, v katero
povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema;
predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja
z odpadki določene s pravilnikom iz 4. člena tega odloka in so različnih
prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske
posode za odpadke). |
|
|
(10) »Namenske predpisane posode za odpadke« so
»predpisane posode za odpadke«, namenjene zbiranju različnih frakcij
komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov
(namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih
odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za
zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).
|
|
|
(11) »Namenska predpisana vreča za odpadke« je vreča iz
primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja
povzročiteljem za občasno zbiranje ostanka odpadkov. Cena »namenske
predpisane vreče za odpadke« vključuje stroške ravnanja z v njej
vsebovanimi odpadki. |
|
|
(12) »Odjemni prostor« je prostor, s katerega izvajalec
prazni namenske predpisane posode za odpadke; ta prostor je praviloma na
javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti
izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov
določi izvajalec v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija
odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od
transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po
kateri poteka odvoz odpadkov; transportna pot je podrobneje opredeljena
v programu odvoza). Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se
odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo.
V primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede
lokacije odjemnega prostora, določi odjemni prostor pristojni organ.
|
|
|
(13) »Zbirni prostor« je prostor, na katerem so
postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek
odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko
hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže
nastajanju odpadkov. |
|
|
(14) »Ekološki otok« ali zbiralnica (v nadaljevanju
zbiralnica) je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za
ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer za steklo, papir, kovine,
plastiko in podobno). »Zbiralnica« je pokrit ali nepokrit posebej urejen
in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je
praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije,
zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov
zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa
izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi
pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop. |
|
|
(15) Zbirni center je pokrit ali nepokrit posebej urejen
in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih
povzročitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko
brezplačno prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam
prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do
prevzema frakcij ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo
ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica
nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.
|
|
|
(16) Premična zbiralnica nevarnih frakcij komunalnih
odpadkov je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim
zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na
naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu
te frakcije oddajajo. |
|
|
(17) Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje,
predelavo, skladiščenje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo
tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi. |
|
|
(18) Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih
njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali
mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali
odstranjevanja. |
|
|
(19) Predelava odpadkov so postopki, določeni v predpisih,
ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni
uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo
odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo
odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo
odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov
s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni obdelava
odpadkov. |
|
|
(20) Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v
predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odstranjevanje odpadkov je
namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema
predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali
kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov. |
|
|
(21) Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje
odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega
nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve. |
|
|
(22) »Pristojni organ« je organ (oddelek) občinske uprave,
pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka (v
nadaljnjem besedilu: pristojni organ). |
|
|
(23) »Program odvoza« je program ravnanja z odpadki, z
vsebino določeno v 19. in 22. členu tega odloka, ki ga pripravi in
sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa. |
|
|
II. ORGANIZACIJSKA IN
PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
3. člen |
|
|
(oblika izvajanja
javne službe) |
|
|
Javno službo na celotnem območju občine izvaja oseba
zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne
službe, in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesija
ali z njo sklene druga oblika javno-zasebnega partnerstva (v
nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi
s tem odlokom. |
|
|
4. člen |
|
|
(tehnični pravilnik o
zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov) |
|
|
(1) Občinski svet sprejme tehnični pravilnik o zbiranju in
prevozu komunalnih odpadkov na predlog župana. |
|
|
Obrazložen osnutek pravilnika iz prejšnjega odstavka mora,
kolikor to zahteva župan pripraviti izvajalec. V enaki obliki in
postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
|
|
|
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
|
|
|
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; |
|
|
– način določitve števila odvozov odpadkov po posameznih
kategorijah, skladno s tem odlokom; |
|
|
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
|
|
|
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z
natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne
posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev; |
|
|
– standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek
odpadkov in pogoje njihove uporabe; |
|
|
– minimalni standard opreme zbiralnic (vrsta in število
predpisanih posod, vzdrževanje predpisanih posod …); |
|
|
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih
iz tega odloka; |
|
|
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih
prostorov, zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn;
|
|
|
– druge sestavine, določene s tem odlokom (pojem občasne
uporabe oziroma začasnega izostanka iz 8. člena …); |
|
|
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za
organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno
delovanje javne službe. |
|
|
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka se mora tekoče
usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in
sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru. |
|
|
5. člen |
|
|
(pravice in obveznosti
izvajalca javne službe) |
|
|
(1) Izvajalec ima pravice in obveznosti: |
|
|
– rednega, trajnega, neprekinjenega in strokovnega
izvajanja vseh storitev javne službe; |
|
|
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj,
načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko
načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi,
potrebnimi za izvajanje javne službe; |
|
|
– pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Pravilnika
iz 4. člena odloka; |
|
|
– pripravljati predlog programa odvoza odpadkov iz 19.
člena; |
|
|
– voditi kataster zbirnih in odjemnih prostorov,
zbiralnic, zbirnih centrov, malih komunalnih kompostarn; |
|
|
– v imenu in za račun občine voditi kataster divjih
odlagališč; |
|
|
– voditi podatkovne baze za obračun smetarine;
|
|
|
– sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov
(27. člen) in povzročitelji iz šestega odstavka 29. člena, |
|
|
– pripravljati letne in dolgoročne plane izvajanja
gospodarske javne službe po tem odloku ter poročila o poslovanju in
izvajanju gospodarske javne službe (31. člen). |
|
|
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom,
zlasti glede oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov
in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in
normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe
ravnati po predpisih, ki urejajo javno službo. |
|
|
6. člen |
|
|
(javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
|
|
(1) Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javne službe
in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z
zakonom, ki ureja graditev objektov, javno pooblastilo za predpisovanje
projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z
zakonom. |
|
|
(2) Izvajalec je dolžen na vlogo stranke izdelati tudi
predhodne strokovne pogoje ali mnenje. |
|
|
(3) Do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja
zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, ima izvajalec tudi javno
pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
(4) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen
predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo
soglasja seznaniti se z le-tem. |
|
|
(5) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku
določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v
upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča
župan. |
|
|
7. člen |
|
|
(uporabniki storitev
javne službe) |
|
|
(1) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet
urejanja v tem odloku, so povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
povzročitelj odpadkov). |
|
|
(2) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje
ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer
predvsem: |
|
|
a) fizične osebe, kot gospodinjstva, |
|
|
b) fizične osebe, kot samostojni podjetniki in obrtniki,
|
|
|
c) lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških
objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi,
|
|
|
d) pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v
oziroma ob katerih nastajajo komunalni odpadki, |
|
|
e) osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice,
sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike
in podobno), |
|
|
f) osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne
prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge
nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne
rabe. |
|
|
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z
več oblikami delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot
gospodinjstvo in kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških
objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je
dolžen storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja
ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki. |
|
|
(4) Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih,
poslovnih in drugih prostorov namenjenih začasnemu oziroma občasnemu
bivanju ali izvajanju dejavnosti, mora lastnik nevseljenost oziroma
neuporabo teh prostorov, daljšo od enega leta, izvajalcu potrditi s
pisno izjavo. |
|
|
(5) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti
povzročitelja odpadkov (npr. divja odlagališča), se za povzročitelja
šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, v
kolikor jih lastnik zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi
v roku 15 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni
skrbnosti zanje moral izvedeti. |
|
|
8. člen |
|
|
(povzročitelji
odpadkov) |
|
|
(1) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo
oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem,
dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju
do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v
gospodinjstvu, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva
nerazdelno odgovorna v razmerju do izvajalca. |
|
|
(2) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor
(v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi določiti
povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom
najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu
posredovati en izvod te pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se
šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega
prostora. |
|
|
(3) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe
objekta, v zvezi s katerim se povzročitelju obračunava smetarina,
zavezanca ne odvezuje plačila smetarine. Pojem občasne uporabe oziroma
začasnega izostanka se podrobneje definira v pravilniku iz 4. člena tega
odloka. |
|
|
(4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni
obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti
je na strani lastnika. |
|
|
(5) Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki
storitev javne službe, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in
poslovnih objektov ali upravljavci javnih in drugih površin ter
izvajalci javnih služb, ki so pristojni za zbiranje odpadkov v okviru
ali zaradi storitev, ki jih zagotavlja ustrezna javna služba.
|
|
|
(6) V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne
službe v svojem imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov
stanovanj ali poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca
pravice in obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih
prostorov nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo
vsi lastniki do izvajalca solidarni upniki in dolžniki. Drugačen dogovor
med lastniki v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka. |
|
|
9. člen |
|
|
(uporaba storitev
javne službe) |
|
|
(1) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje
odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa ta odlok. |
|
|
(2) Zbiranje in prevoz odpadkov, za katere ta odlok
posebej ne ureja ravnanja, organizirajo povzročitelji sami v skladu s
predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca. |
|
|
III. ZBIRANJE ODPADKOV |
|
|
10. člen |
|
|
(zbiranje odpadkov) |
|
|
(1) Vse odpadke se zbira ločeno na izvoru. |
|
|
(2) Pogoje in načine ločenega zbiranja odpadkov ter
posebne primere drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso
posebej opredeljeni s tem odlokom oziroma z ustreznimi predpisi na
področju ravnanja z odpadki, ureja pravilnik iz 4. člena tega odloka. |
|
|
11. člen |
|
|
(ločeno zbiranje) |
|
|
(1) Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne
odpadke dolžni zbirati in odlagati v namenske predpisane posode,
postavljene na zbirnih prostorih ter na zbiralnicah, zbirnih centrih in
malih komunalnih kompostarnah v obsegu in na način, kot je določeno s
Pravilnikom iz 4. člena tega odloka. |
|
|
(2) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni
začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi
namenske predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo
razpoložljive posode. |
|
|
(3) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno
tudi redno zbiranje komunalnih odpadkov v namenskih predpisanih vrečah
za odpadke, ki jih povzročitelj odloži na odjemne prostore, če je to
potrebno zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega
prostora. V takih primerih zbiranja komunalnih odpadkov morajo
povzročitelji tipizirane vrečke do prevzema hraniti v stanovanjskih ali
poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to
namenjenih zaprtih in pokritih prostorih. |
|
|
12. člen |
|
|
(uporaba predpisanih
posod za odpadke in predpisanih vrečk za odpadke) |
|
|
(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena
tako, da je ni mogoče zapreti. |
|
|
(2) Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se
lahko odloži v namensko predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno
postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan pred
odvozom. |
|
|
(3) Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno)
presega prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec
povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode ali pogostost
odvozov glede na Pravilnik iz 4. člena odloka. |
|
|
13. člen |
|
|
(določitev zbirnih in
odjemnih prostorov ter zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih
kompostarn) |
|
|
(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih
sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer
bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter
zbiralnice, kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni
zagotoviti njihovo izgradnjo in jih morajo opremiti z namenskimi
predpisanimi posodami za biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge
odpadke v okviru dejavnosti ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi
odpadki. |
|
|
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih
obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in
odjemne prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega
dovoljenja, zbiralnice pa ureja izvajalec. V kolikor je zbirni prostor
hkrati tudi odjemni prostor, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo,
dostopi v zimskem času) lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov
račun. Z ureditvijo zbirnega prostora na javni površini, ki ni hkrati
tudi odjemni prostor, mora soglašati pristojni organ. |
|
|
(3) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih
zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na
njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov
oziroma zbiralnice. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih
zgradb in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin
skupno uredijo zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji
in je to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem
odstavku opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke
nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke,
upoštevajoč pri tem tudi določila odloka, ki ureja gospodarsko javno
službo urejanja in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah
je dolžen zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu
javne službe. |
|
|
(4) Zbirni centri in male komunalne kompostarne so
občinska infrastruktura v upravljanju izvajalca javne službe po
določilih tega odloka. |
|
|
14. člen |
|
|
(lastništvo) |
|
|
(1) Zbiralnice so občinska infrastruktura. |
|
|
(2) Prva nabava predpisanih posod za odpadke bremeni
investitorja oziroma lastnika objekta. Izvajalec vodi predpisane posode
za odpadke v evidenci osnovnih sredstev in skrbi za njihovo vzdrževanje,
pranje in obnavljanje v breme javne službe. |
|
|
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se
v primeru, ko do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride
zaradi neustreznega krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja
povzročitelja, za stroške popravila ali zamenjave posode bremeni
povzročitelja. |
|
|
(4) Redno in investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni
sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve. |
|
|
15. člen |
|
|
(pogoji, ki jih morajo
izpolnjevati zbirni in odjemni prostor) |
|
|
(1) Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za
odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in
požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na
javnih prometnih površinah. |
|
|
16. člen |
|
|
(prostornina in
število predpisanih posod za odpadke) |
|
|
(1) Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na
posameznem zbirnem prostoru po merilih iz Pravilnika iz 4. člena določa
izvajalec ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki,
obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe.
|
|
|
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod
za odpadke za več povzročiteljev skupaj. |
|
|
17. člen |
|
|
(vodenje katastra
zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic) |
|
|
(1) Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov
ter zbiralnic s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod
za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o
povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino katastra določa pravilnik iz 4.
člena odloka. |
|
|
(2) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi
z uskladitvijo in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga
ustrezna pogodba. |
|
|
(3) Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo
vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno
s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
|
|
|
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov,
ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«). |
|
|
(5) Izvajalec je dolžen posredovati informacije iz
katastra osebam, ki za to izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu
izkazanega pravnega interesa. |
|
|
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžen posredovati
vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti
zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije
javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu
dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij
javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške
skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
|
|
|
(7) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati
na predpisan način. |
|
|
IV. ODVOZ ODPADKOV |
|
|
18. člen |
|
|
(priprava odpadkov za
odvoz) |
|
|
(1) Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim
s programom iz tretjega odstavka 19. člena tega odloka, prestavi
predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po
odvozu pa prazne takoj vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec
na osnovi naročila povzročitelja (šesti odstavek 29. člena odloka).
|
|
|
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih
in odjemnih prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem
času so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora.
|
|
|
(3) Če povzročitelj ne ravna v skladu z prejšnjim
odstavkom, mora izvajalec očistiti odjemni prostor in račun izstavi
povzročitelju ali upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja
ali poslovnih prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti po tem
odloku nerazdelno odgovarja (prvi odstavek 8. člena). |
|
|
(4) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor,
ga je dolžen takoj očistiti. |
|
|
(5) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa
do odjemnega prostora ali zbiralnice. |
|
|
(6) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca,
je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih
ali odjemnih mest. |
|
|
19. člen |
|
|
(potek zbiranja, in
odvoza) |
|
|
(1) Tehnologijo in časovni potek zbiranja in odvoza
odpadkov določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom. |
|
|
(2) Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo
določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila.
|
|
|
(3) Zbiranje odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga
sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa. Program mora biti
tekoče usklajevan z ugotovitvami iz presoj vplivov na okolje in z
drugimi spremenjenimi okoliščinami. |
|
|
20. člen |
|
|
(vozila za odvoz
odpadkov, biološki odpadki) |
|
|
(1) Izvajalec je dolžen vse odpadke odvažati s posebej
urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje
odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na
okolje. |
|
|
(2) Izvajalec je dolžen odpadke odvažati na določen dan
odvoza in namensko predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek
odpadkov izprazniti tudi, če niso polne. |
|
|
(3) V naseljih z več kot 500 prebivalci ter v drugih
naseljih, ki jih določi pristojni organ, se morajo namenske predpisane
posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov prazniti, razen v
zimskem času, praviloma enkrat tedensko, druge namenske predpisane
posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki odvažajo praviloma
enkrat na dva tedna. |
|
|
Število odvozov odpadkov po posameznih kategorijah in
glede na letne čase, se podrobno določi s pravilnikom iz 4. člena tega
odloka. |
|
|
(4) V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz
tega odloka, je dolžen poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov
račun opravi drug usposobljen izvajalec oziroma opravi v najkrajšem
možnem času. |
|
|
21. člen |
|
|
(izpad odvoza) |
|
|
V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali
večjih ovir na dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžen
opraviti delo takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem
času zagotoviti začasno odjemno mesto. |
|
|
22. člen |
|
|
(kosovni odpadki,
nevarni odpadki iz gospodinjstva, drugi odpadki) |
|
|
(1) Odvoz kosovnih odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov
iz gospodinjstev se izvajata na način in po programu iz tretjega
odstavka 19. člena. |
|
|
(2) Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po
programu odvoza iz 19. člena, ki ga določi izvajalec ob soglasju
pristojnega organa tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh
odpadkov od povzročiteljev. |
|
|
(3) Izvajalec lahko ob soglasju pristojnega organa občasno
organizira tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin,
za katere ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se
določi program in tehnologijo zbiranja. |
|
|
(4) V času obratovanja zbirnega centra je možno te odpadke
oddati, v skladu s tehničnim pravilnikom, brezplačno. |
|
|
V. ODSTRANJEVANJE
ODPADKOV |
|
|
23. člen |
|
|
(odlaganje odpadkov) |
|
|
(1) Ostanek odpadkov, kot je opredeljen s tem odlokom, je
dovoljeno odlagati samo na urejeno odlagališče, in sicer skladno z
odlokom, ki ureja odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov. |
|
|
(2) Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo
degradiranih površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja
oziroma takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati
na ta način, izvajalec določi z načrtom po predpisih o ravnanju z
odpadki in o posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa. |
|
|
24. člen |
|
|
(divja odlagališča) |
|
|
(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana
ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se
sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega
organa. |
|
|
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu
ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za
to določenih krajev, je dolžen poravnati stroške sanacije. Če
povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, izvede sanacijo divjega odlagališča
v okviru javne službe izvajalec in se stroški krijejo iz sredstev
občine. |
|
|
25. člen |
|
|
(kataster divjih
odlagališč) |
|
|
(1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru
divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in
obravnava v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč.
|
|
|
(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in
tekstualni oblik, skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa
podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih
odpadkov. |
|
|
VI. FINANCIRANJE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
26. člen |
|
|
(viri financiranja) |
|
|
(1) Financiranje javne službe se zagotavlja: |
|
|
a) iz plačil uporabnikov storitev javne službe, to je:
|
|
|
– plačil pogodbenih povzročiteljev; |
|
|
– smetarine, ki jo plačujejo drugi povzročitelji;
|
|
|
b) iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in
drugimi predpisi, |
|
|
c) iz dotacij, donacij in subvencij, |
|
|
d) iz sredstev EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih
skladov, |
|
|
e) iz drugih virov (iz prodaje ločeno zbranih frakcij …).
|
|
|
(2) Podrobnejši način obračunavanja obveznosti po viru iz
točke a) prejšnjega odstavka se določi v pravilniku o načinu
obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ki ga
sprejme občinski svet v obliki predpisa. |
|
|
(3) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka tega
člena se uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca
in na predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet. Izvajalec
je pripravljeni predlog tarife dolžen uskladiti z občinsko upravo,
dolžen pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu.
|
|
|
(4) Obveznosti po viru iz točke a) prvega odstavka v
svojem imenu in za svoj račun (račun javne službe) zaračunava in pobira
izvajalec. |
|
|
27. člen |
|
|
(pogodbeni
povzročitelji) |
|
|
(1) Pogodbeni povzročitelji so tisti, katerih delovanje
ali dejavnost povzroča odpadke, ki po količini bistveno presegajo
povprečno količino odpadkov na gospodinjstvo v Občini. Odvoz se izvaja
po potrebi. Cena je lahko različna za različne kategorije
povzročiteljev. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke
pogodbeni povzročitelj, so v tem primeru praviloma last povzročitelja,
ki jih je dolžen tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni povzročitelj se
lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori
za njihovo čiščenje in vzdrževanje.
(2) Status pogodbenega povzročitelja pridobijo uporabniki poslovnih
objektov, katerim pavšalni obračun iz 29. člena preseže količino za
štiri osebe smetarine. |
|
|
(3) Povzročitelj pridobi status pogodbenega povzročitelja
s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je
skladno z zakonom in tem odlokom obvezna. |
|
|
(4) Pogodbeni povzročitelj je dolžen izvajalcu predajati
ločeno zbrane biološke odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z
izvajalcem dogovori tudi za predajo ostalih ločeno zbranih frakcij
odpadkov. |
|
|
28. člen |
|
|
(vsebina plačil
uporabnikov storitev javne službe) |
|
|
Smetarina in plačila pogodbenih povzročiteljev
predstavljajo prihodek, ki ga za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavlja
javna služba, plačujejo povzročitelji. |
|
|
29. člen |
|
|
(smetarina) |
|
|
(1) Smetarino plačujejo vsi povzročitelji odpadkov, ki
nimajo statusa pogodbenega povzročitelja (drugi povzročitelji).
Smetarina se zaračunava in plačuje praviloma dvomesečno. Smetarina je
lahko diferencirana za različne kategorije povzročiteljev. |
|
|
(2) Merilo za določitev smetarine je: |
|
|
– za gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih
odpadkov na osebo na mesec, ugotovljena kot povprečna količina vseh
odpeljanih odpadkov na osebo na območju občine, izražena v kg,
|
|
|
– za uporabnike počitniških objektov: pavšalno določena
količina oddanih odpadkov za dve osebi na način iz prve alineje,
|
|
|
– za poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih
prostorov: pavšalno določena količina oddanih odpadkov sorazmerno s
površino poslovnih prostorov, pri čemer se za vsakih 15 m2 poslovne
površine upošteva količina za eno osebo iz prve alineje; pavšalna
količina za eno osebo iz prve alineje je tudi minimalna pavšalna
količina, ki se zaračuna nosilcu poslovne dejavnosti. |
|
|
(3) Smetarino so na podlagi obveznosti, določene z zakonom
in tem odlokom, dolžni plačevati vsi povzročitelji, ki so po tem odloku
dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo ali ne in
ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov, razen pogodbenih
povzročiteljev. |
|
|
(4) Obveznost plačevanja smetarine nastane za
povzročitelja: |
|
|
– z dnem začetka izvajanja odvoza odpadkov |
|
|
– z dnem vselitve oziroma rojstva (za fizično osebo)
|
|
|
– z dnem začetka uporabe počitniškega objekta |
|
|
– z dnem pridobitve poslovnega objekta v last, posest,
uporabo, najem ali upravljanje |
|
|
– z dnem začetka izvajanja poslovne dejavnosti.
|
|
|
(5) V kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače
ravna v nasprotju z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžen na to
na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če
povzročitelj tudi po pridobitvi opozorila ne upošteva navodil za
odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, v
okviru smetarine zaračuna dodatne stroške zaradi nepravilnega odlaganja
odpadkov. |
|
|
(6) V kolikor se povzročitelj in izvajalec dogovorita o
storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem
odlokom (npr. odvoz iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega …), je
plačilo povzročitelja v tem delu prihodek javne službe. |
|
|
(7) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti
izvajalcu javne službe pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov
storitev javne službe za obračun smetarine iz druge alineje, in sicer:
|
|
|
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu
bivanja na območju občine |
|
|
– podatke o nosilcih gospodinjstev |
|
|
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških
objektov |
|
|
– podatke o površinah poslovnih objektov |
|
|
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve |
|
|
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti. |
|
|
30. člen |
|
|
(dolžnost obveščanja) |
|
|
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in
odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno
prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka
povzročanja odpadkov najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe
nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem
dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih posod za
zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek
izvajanja storitev javne službe. |
|
|
(2) Povzročitelj je dolžen najkasneje v petih dneh po
nastanku pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki
vplivajo na obračun smetarine. |
|
|
(3) V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca
oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz
prejšnjega odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval oziroma
ni pravočasno posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko
med zaračunano in dejansko smetarino, ki bi mu jo zaračunal, če bi
povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval
pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po
nepravilnih oziroma lažnih podatkih. |
|
|
VII. PROGRAMI JAVNE
SLUŽBE IN POROČANJE |
|
|
31. člen |
|
|
(programi javne
službe, poročanje) |
|
|
(1) Izvajalec je dolžen vsako leto pripraviti predlog
letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z
devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne
službe najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti
pristojnemu organu. Letni program sprejema občinski svet. |
|
|
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku
izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora izvajalec
pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana
javne službe za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi
vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je
izvajalec dolžen pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih
petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe,
sprejema občinski svet. |
|
|
(3) Izvajalec je dolžen najkasneje do 31. 5. vsakega
naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in
izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu. |
|
|
(4) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega
odstavka ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe
iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni
pogodbi. |
|
|
VIII. NADZOR |
|
|
32. člen |
|
|
(izvajanje nadzora,
obveščanje) |
|
|
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi
občinskega nadzora in inšpekcije, pristojne državne inšpekcijske službe
ter policija v okviru svojih pristojnosti. |
|
|
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene
kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega
nadzora. |
|
|
33. člen |
|
|
(ravnanje v primeru
ugotovljenih kršitev) |
|
|
V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega
nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo
stanja, uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti
pristojni organ. |
|
|
IX. ODLAGANJE OSTANKOV
KOMUNALNIH ODPADKOV |
|
|
34. člen |
|
|
(gospodarska javne
služba odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov) |
|
|
Gospodarska javna služba odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov se izvaja na način, ki ga predpiše
sedežna občina, kjer se ta dejavnost izvaja. |
|
|
X. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
35. člen |
|
|
(opredelitev prekrškov
in glob) |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
|
|
|
1. odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi
odstavek 20. člena); |
|
|
2. ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim načrtom,
ali ne prazni vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo
napolnjenost (drugi in tretji odstavek 20. člena); |
|
|
3. ne poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za
opravljanje javne službe, če njegove kapacitete občasno ali zaradi višje
sile tega ne omogočajo (četrti odstavek 20. člena); |
|
|
4. v rokih iz 28. člena odloka pristojenmu organu ne
predloži letnega ali dolgoročnega programa gospodarske javne službe po
tem odloku oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne
službe. |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka
kaznuje odgovorna oseba izvajalca. |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba,
če: |
|
|
– odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali
druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to
določenih krajev (drugiodstavek 24. člena), |
|
|
– kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne
zgradbe, parkirišča ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem
ne postavi košev za odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma
zbiralnic, kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane
posode za odpadke (tretji odstavek 13. člena), |
|
|
– kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne
površine oziroma jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z
odpadki (tretji odstavek 13. člena). |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka.
|
|
|
(3) Za storitev katerega od prekrškov iz prvega odstavka
tega člena se posameznik, ki tak prekršek stori v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti, kaznuje z globo 1400 EUR. |
|
|
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik –
fizična oseba, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
(5) Plačilo stroškov sanacije iz tretjega odstavka 24.
člena ne izključuje odgovornosti za prekršek. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, če: |
|
|
1. brez pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja
razvrščanje, prebiranje, obdelavo ali predelavo posameznih frakcij
odpadkov (15. točka 2. člena); |
|
|
2. nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe
na območju občine (3. člen odloka); |
|
|
3. ne oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov
ali jih ne oddaja na ustrezen oziroma predpisan način (prvi in drugi
odstavek 9. člena); |
|
|
4. ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način
(prvi in drugi odstavek 10. člena); |
|
|
5. kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali
odjemnega prostora ali zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča
investicijo ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi
predpisanimi posodami za biološke odpadke in za ostanek odpadkov (prvi
odstavek 13. člena); |
|
|
6. uredi ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor izven
objekta oziroma odjemni prostor v nasprotju s pogoji iz 15. člena;
|
|
|
7. brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za
sanacijo degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in
predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov,
ki ni dovoljena (drugi odstavek 23. člena); |
|
|
8. ne obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja
odpadkov na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz
odpadkov (prvi odstavek 30. člena); |
|
|
9. ne obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o
spremembi, ki vpliva na izračun smetarine (drugi odstavek 30. člena) ali
mu posreduje nepravilen datum ali da drugačne napačne podatke (tretji
odstavek 30. člena). |
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik –
fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, če: |
|
|
1. na zbirnem prostoru ali na zbiralnici in na za ta namen
določenih prostorih ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisano
posodo (prvi odstavek 11. člena), razen v primeru iz tretjega odstavka
11. člena; |
|
|
2. odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi
izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (drugi
odstavek 11. člena, peti odstavek 29. člena); |
|
|
3. napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti
(prvi odstavek 12. člena); |
|
|
4. večje količine odpadkov, ki presega prostornino
razpoložljivih predpisanih posod, ne odloži poleg ustrezne posode v
namenski predpisani vreči (drugi odstavek 12. člena); |
|
|
5. po odvozu odpadkov takoj ne prestavi predpisane posode
z odjemnega prostora nazaj na zbirni prostor (prvi odstavek 18. člena);
|
|
|
6. onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim
in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnažnosti
(drugi odstavek 18. člena); |
|
|
7. s čemer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali
zbiralnice (tretji odstavek 18. člena); |
|
|
8. brez dovoljenja izvajalca prebira, prelaga ali odvaža
odpadke iz zbrinih ali odjemnih mest (šesti odstavek 18. člena).
|
|
|
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik –
fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
|
|
|
(4) Plačilo stroškov sanacije iz tretjega odstavka 18.
člena ne izključuje odgovornosti za prekršek. |
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
39. člen |
|
|
(uskladitev katastrov) |
|
|
Kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic (17.
člen) ter kataster divjih odlagališč (25. člen) mora izvajalec uskladiti
z dejanskim stanjem najkasneje v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi
tega odloka. |
|
|
40. člen |
|
|
(tehnični pravilnik) |
|
|
Osnutek pravilnika z obrazložitvijo iz 4. člena tega
odloka pripravijo strokovne službe občinske uprave najkasneje v roku 12
mesecev po uveljavitvi tega odloka in je obvezni del dokumentacije za
razpis koncesije oziroma druge oblike javno-zasebnega partnerstva. |
|
|
41. člen |
|
|
(pravilnik o načinu
obračunavanja stroškov, tarifa) |
|
|
Obrazložen osnutek pravilnika o načinu obračunavanja
stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, ter tarife (drugi in
tretji odstavek 26. člena odloka) pripravijo strokovne službe občinske
uprave v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka in je obvezni del
dokumentacije za razpis koncesije oziroma druge oblike javno-zasebnega
partnerstva. |
|
|
42. člen |
|
|
(izvajalec javne
službe) |
|
|
Koncesija oziroma druga oblika javno-zasebnega
partnerstva.za izvajanje javne službe po tem odloku se osebi zasebnega
prava iz 3. člena tega odloka podeli po prenehanju veljavnosti pravnega
razmerja med Občino in dosedanjim izvajalcem javne službe, veljavnega na
dan uveljavitve tega odloka. |
|
|
43. člen |
|
|
(prenehanje
veljavnosti starega odloka) |
|
|
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Kanal ob Soči (Uradne
objave Primorskih novic, št. 44/97) |
|
|
44. člen |
|
|
(uveljavitev odloka) |
|
|
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 354-03/08-3 |
|
|
Kanal ob Soči, dne 3. aprila 2008 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Kanal |
|
|
Andrej Maffi l.r. |
|