Na
podlagi drugega odstavka 3. člena, 7. člena, prvega odstavka 29. člena,
33. člena in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09
– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ,
21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 –
ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19 in 194/21), 16. člena
Statuta Občine Velike Lašče
(Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/2006, 6/2013, 2/2019), 3. in
9. člena
Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Velike Lašče
(Uradno glasilo Občine Velike Lašče št. 1/14) in 6. člena
Odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Javno komunalno podjetje
Grosuplje, d.o.o. (Uradni list RS, št. 85/13 in 33/14) je Občinski
svet Občine Velike Lašče na 23. redni seji dne 17. marca 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Velike
Lašče ter podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(namen) |
|
(1) S
tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na
območju Občine Velike Lašče (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki
obsega: |
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
– pogoje, vrsto in obseg javne službe, |
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov, |
– vire financiranja javne službe, |
– osnove za oblikovanje cen in obračun storitev, |
– nadzor in |
– podelitev koncesije. |
(2) Ta odlok določa tudi ukrepe za učinkovito izvajanje javne službe: |
– vodenje upravnih postopkov in postopkov v skladu z javnimi pooblastili
in |
– vodenje evidenc izvajalca javne službe. |
(3) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav
za izvajanje javne službe je opredeljena v pravilniku o tehnični izvedbi
in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in
padavinskih odpadnih voda na območju Občine Velike Lašče (v
nadaljevanju: tehnični pravilnik). |
|
2. člen |
|
(izrazi) |
|
(1) Posamezni
izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– industrijski uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki izvaja
dejavnost v objektu, v katerem nastaja industrijska odpadna voda, |
– industrijski zavezanec je industrijski uporabnik, ki mora zaradi
izvajanja svoje dejavnosti izvajati obratovalni monitoring odpadnih voda
ali odvaja odpadne vode iz industrije, obrtne, obrti podobne ali druge
gospodarske dejavnosti, ki po nastanku niso podobne komunalni odpadni
vodi (v nadaljnjem besedilu tudi: industrijski uporabnik), |
– interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki potekajo od
priključnega revizijskega jaška kanalizacijskega priključka do objekta,
vključno s kanalizacijo znotraj objekta, |
– investitor je investitor objekta, v katerem nastaja komunalna,
padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica teh voda, |
– kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v
javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijsko omrežje do zadnjega revizijskega jaška pred objektom, ki
je priključen na javno kanalizacijsko omrežje, |
– lastnik je lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna, padavinska
ali industrijska odpadna voda ali mešanica teh voda, |
– podtlačna kanalizacija je javna kanalizacija, ki deluje po principu
podtlaka, |
– podtlačni jašek je jašek z vgrajenim podtlačnim ventilom in
zadrževalno posodo, |
– podtlačni priključni vod je odsek med podtlačnim jaškom in podtlačno
kanalizacijo, |
– prekomerna hidravlična obremenitev je obremenitev, ki predstavlja
dodatno odvedeno vodo v javno kanalizacijo in za katero ni izdano
soglasje za odvajanje, |
– priključni revizijski jašek je revizijski jašek, preko katerega se
odvaja odpadna voda iz objekta v javno kanalizacijo, |
– uporabnik je lastnik ali drug uporabnik objekta ali industrijski
uporabnik, katerega objekt je priključen na sistem odvajanja komunalnih
in padavinskih odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo,
oziroma lastnik ali drug uporabnik objekta, kjer se odpadna komunalna
voda odvaja v nepretočno ali obstoječo pretočno greznico ali malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in |
– posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe,
vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture v
okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom. |
(2) V ostalem imajo izrazi enak pomen kot v predpisih, ki urejajo
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
|
3. člen |
|
(koncesijski akt) |
|
Ta
odlok je koncesijski akt, s katerim se določi predmet, obseg,
koncesionarja, koncedenta, uporabnike in ostale pogoje za opravljanje
gospodarske javne službe za podelitev koncesije za opravljanje
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene
koncesije za to obvezno lokalno gospodarsko javno službo. |
|
4. člen |
|
(podelitev koncesije) |
|
(1) Koncedent,
Občina Velike Lašče, podeli koncesijo za izvajanje obvezne javne službe
po tem odloku koncesionarju, Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje,
d.o.o. (v nadaljevanju izvajalec), ki izvaja javno službo skladno z
veljavnimi predpisi že v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica ter
Dobrepolje in s tega naslova upravlja s potrebno infrastrukturo, ki jo
koncedent potrebuje za uspešno izvajanje javne službe. Občina kot
lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode na območju Občine Velike Lašče s podelitvijo
koncesije zagotovi učinkovito, skladno in trajnostno izvajanje javne
službe v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih
sistemov. |
(2) Koncesionar izvaja javno službo na celotnem območju občine v obsegu
in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Koncesija za izvajanje javne
službe se podeli za določen čas 10 let. |
|
II. KONCESIJA |
|
5. člen |
|
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
|
(1) Koncesionar
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe s koncedentom. |
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine. |
|
6. člen |
|
(koncesijska pogodba) |
|
S
koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja,
odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to
pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in
naprav za izvajanje javne službe. |
|
7. člen |
|
(koncesionarjev pravni monopol) |
|
(1) Koncesionar
ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
–
izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
–
izključno oziroma posebno pravico vzdrževanja infrastrukture (objektov
in opreme), ki služi za izvajanje javne službe, |
–
dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz
1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
8. člen |
|
(trajanje in podaljšanje koncesijske
pogodbe) |
|
(1) Koncesijska
pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve (rok
koncesije). |
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe. |
(3) V koncesijski rok se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov
na strani koncedenta, koncesionar ne more opravljati dejavnosti, zaradi
katere je bila sklenjena koncesijska pogodba. |
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov,
določenih z zakonom. |
|
9. člen |
|
(razmerje med koncesijskim aktom in
koncesijsko pogodbo) |
|
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je
veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok. |
|
10. člen |
|
(razmerje do podizvajalcev) |
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
11. člen |
|
(prenos koncesije) |
|
(1) Ob
soglasju koncedenta se akt o prenosu koncesije izda v enaki obliki, kot
je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo
koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
III. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
12. člen |
|
(načini prenehanja koncesijskega
razmerja) |
|
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s
prenehanjem koncesijske pogodbe, |
– s
prenehanjem koncesionarja, |
– z
odvzemom koncesije, |
– z
odkupom koncesije. |
|
13. člen |
|
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
|
(1) Koncesijska
pogodba preneha: |
– po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
– z
enostranskim razdrtjem, |
– z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
– s
sporazumno razvezo. |
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar
opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več
kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe. |
|
14. člen |
|
(potek roka koncesije) |
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
15. člen |
|
(razdrtje koncesijske pogodbe) |
|
(1) Koncesijska
pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha: |
–
zaradi insolvenčnega postopka, drugega postopka prisilnega prenehanja
ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju, |
– če
je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije, |
– če
je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če
koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja
škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če
se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v
bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile. |
(4) Ob razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja
je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev
dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z
računovodskimi standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih
ni mogoče ali jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je
koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. |
|
16. člen |
|
(odstop od koncesijske pogodbe) |
|
(1) Vsaka
stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če
je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če
druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v
njej določeno. |
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje
koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu
oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in
je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
17. člen |
|
(sporazumna razveza) |
|
(1) Pogodbeni
stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta
koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe
nesmotrno ali nemogoče. |
|
18. člen |
|
(prenehanje koncesionarja) |
|
(1) Koncesijsko
razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
19. člen |
|
(odvzem koncesije) |
|
(1) Koncesijsko
razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. |
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: |
– če
ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s
koncesijsko pogodbo, določenem roku, |
– če
je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba
ali kot koncesionirana javna služba. |
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile. |
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent
dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to
izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
20. člen |
|
(odkup koncesije) |
|
(1) Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet občine, ki mora hkrati
tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. |
(2) Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom
koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven
koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge stvarne in
obligacijske pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno
obvestiti koncesionarja vsaj 1 leto vnaprej. |
(3) Pogoji odkupa koncesije se določijo s koncesijsko pogodbo. |
|
IV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE
OKOLIŠČINE |
|
21. člen |
|
(višja sila) |
|
(1) Višja
sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov
za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale
javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati
od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan
poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter
enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
|
22. člen |
|
(spremenjene okoliščine) |
|
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti
opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe. |
|
V. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
23. člen |
|
(program izvajanja javne službe) |
|
(1) Izvajalec
javne službe mora izdelati program izvajanja javne službe, ga objaviti
na svoji spletni strani in uporabnikom omogočiti vpogled v tiskani izvod
na sedežu izvajalca javne službe. |
(2) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo na območju
občine v skladu s programom izvajanja javne službe. |
(3) V programu izvajanja javne službe se opredeli tudi območja, kjer se
za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim
motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, javna služba ne izvaja. Za ta območja
oziroma posamezne objekte se zagotavlja le obdelava komunalne odpadne
vode in blata na komunalni čistilni napravi Grosuplje. |
|
24. člen |
|
(prostorsko zagotavljanje čiščenja
odpadne vode) |
|
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se
zagotavlja v: |
– komunalni čistilni napravi Grosuplje za komunalne in padavinske
odpadne vode, ki se odvajajo preko javnega kanalizacijskega omrežja iz
območij, ki so nanj priključena, |
– malih komunalnih čistilnih napravah, zmogljivosti do 2000
populacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: PE) za komunalne in
padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih
omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja
izvajalec javne službe, |
– obstoječih pretočnih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih
čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in suhih stranišč,
za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu:
objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja
zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da
malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani večine
lastnikov male komunalne čistilne naprave, |
– za
objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna
voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od
50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, enako ali
večjo od 50 PE, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim
motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, se zagotavlja le obdelava
blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem
in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne
naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev
obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej
mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male
komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum
in količino prevzetega blata, |
– za
objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna
voda zbira v obstoječi pretočni greznici ali v nepretočni greznici ali
suhem stranišču, izvajanje storitve praznjenja obstoječe pretočne
greznice ali nepretočne greznice ali suhega stranišča ter prevzema in
odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni
izvedljivo, se zagotavlja le čiščenje te komunalne odpadne vode ter
njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za
prevzem komunalne odpadne vode iz obstoječih pretočnih greznic ali
nepretočnih greznic ali suhih stranišč. Praznjenje obstoječe pretočne
greznice ali nepretočne greznice ali suhega stranišča in odvoz komunalne
odpadne vode ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer
se komunalna odpadna voda zbira v obstoječi pretočni greznici ali
nepretočni greznici ali suhem stranišču, mora zagotoviti lastnik
objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino
prevzete komunalne odpadne vode. |
|
25. člen |
|
(prevzem in ravnanje z blatom) |
|
Prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih pretočnih greznic in malih
komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter
prevzem in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic in suhih stranišč
se prostorsko zagotavlja na komunalni čistilni napravi, opremljeni za
obdelavo blata iz prve alineje prejšnjega člena tega odloka. |
|
VI. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE
SLUŽBE |
|
26. člen |
|
(storitve izvajalca javne službe) |
|
(1) V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, |
2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, ter dodatno obdelavo komunalne odpadne vode v skladu s
predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, |
3. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in
javnih površin odvaja v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali
odvajanje v vodotok ni možno, |
4. druge storitve, skladno s predpisi. |
(2) Izvajalec javne službe mora za objekte v naselju ali delu naselja,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
– prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, |
– redni prevzem in obdelavo blata iz obstoječih pretočnih greznic in
suhih stranišč, |
– redni prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in |
– pregled in izdelavo poročil o pregledu malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
|
27. člen |
|
(upravni postopki in javna pooblastila) |
|
(1) Izvajalec javne službe ima na območju Občine Velike Lašče javna
pooblastila, kot izhajajo iz določil tega člena odloka. |
1. Za pripravo in sprejem prostorskih aktov kot nosilec urejanja
prostora za področje javne službe: |
– zagotavlja dokumente na zahtevo pripravljavcev prostorskih aktov v
skladu s predpisi in |
– izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom. |
2. Za pridobitev gradbenih dovoljenj: |
– izdaja projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte za področje
javne službe v skladu s predpisi. |
3. Za priključitev objektov na javno kanalizacijo, za ukinitev ali
spremembo priključka na javno kanalizacijo: |
– izdaja soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo, |
– izdaja soglasja za ukinitev priključka na javno kanalizacijo in |
– izdaja soglasja za spremembo priključka na javno kanalizacijo. |
4. Za začasno priključitev za potrebe prireditev: |
– izdaja soglasja za začasno priključitev za obdobje največ dveh
mesecev. |
5. Za spremembo načina odvajanja: |
– izdaja soglasja k spremembi načina odvajanja. |
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu javne
službe za izdajo dokumentov iz prejšnjega odstavka: |
1. za dokumente, smernice in mnenja iz prve in druge alineje 1. točke
prejšnjega odstavka: |
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje, |
2. za projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte iz 2. točke
prejšnjega odstavka: |
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov,
in predpisi, ki urejajo varstvo okolja, |
3. za soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo: |
– gradbeno dovoljenje za nove objekte ali drugo ustrezno dokazilo, ki
izkazuje dovoljenost gradnje za obstoječe objekte, |
– grafična situacija za izvedbo priključka na javno kanalizacijo, |
– dokazilo o izdani odločbi o odmeri komunalnega prispevka ali potrdilo
o plačilu komunalnega prispevka, |
4. za soglasje za ukinitev priključka na javno kanalizacijo: |
– grafično situacijo z vrisanim objektom, javno kanalizacijo in
priključkom s prikazom mesta ukinitve, |
– podpisano izjavo vseh solastnikov, da je objekt izpraznjen in v njem
ne nastajajo odpadne vode, |
5. za soglasje za spremembo priključka na javno kanalizacijo: |
– grafična situacija za izvedbo priključka na javno kanalizacijo, |
6. za soglasje za začasno priključitev na javno kanalizacijo: |
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja
in morebitnega predčiščenja odpadne vode, |
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka, |
– dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje
in |
– dovoljenje za izvedbo prireditve. |
|
VII. STORITVE NA OBMOČJU POSELITVE ALI
NJEGOVEM DELU, KI JE OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
|
28. člen |
|
(opredelitev naprav in objektov javne
kanalizacije) |
|
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo: |
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in
padavinske odpadne vode in pri gradnji novega omrežja odcepe za priklop
kanalizacijskih priključkov obstoječih objektov v dolžini do 1 m oziroma
do roba utrjenega vozišča, |
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– objekte in naprave vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije, |
– male komunalne čistilne naprave, |
– komunalne čistilne naprave, |
– razbremenilnike visokih vod, |
– zadrževalne in pretočne bazene in |
– druge objekte in naprave, potrebne za obratovanje javne kanalizacije. |
|
29. člen |
|
(opredelitev naprav in objektov
uporabnika) |
|
(1) Naprave
in objekti uporabnika so: |
– kanalizacijski priključek, |
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci
olj, |
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v
stanovanjski stavbi ali drugih objektih in |
– nepretočna greznica, obstoječa pretočna greznica ter mala komunalna
čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
(2) Kanalizacijski priključek je odsek od priključnega revizijskega
jaška do mesta priključitve na cev javne kanalizacije. Kanalizacijski
priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje
komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta. Kanalizacijski
priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali
industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v
javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek je sestavni del
stavbe uporabnika in je zato v zasebni lasti. Upravlja in vzdržuje ga
uporabnik na svoje stroške. |
(3) Na podtlačnem sistemu je kanalizacijski priključek odsek med
priključnim revizijskim jaškom in podtlačnim jaškom. Če revizijskega
jaška ni, kanalizacijski priključek poteka od podtlačnega jaška do
zunanje stene stavbe. |
(4) Naprave in objekti podtlačne kanalizacije morajo biti zgrajeni in
vzdrževani v skladu z navodili izvajalca javne službe. |
(5) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne
nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne
vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora
izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko
odtekale preko priključnega revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V
primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno
odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa
gravitacijsko odvajati v priključni revizijski jašek priključnega
kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka
javna kanalizacija. |
(6) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti priključni revizijski
jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje razmer v
priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za
vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Priključni revizijski
jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno
dostopata izvajalec javne službe in uporabnik. Priključni revizijski
jašek je praviloma postavljen na zemljišču v lasti investitorja ali
lastnika objekta, v katerem nastaja odpadna voda, ki se odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje neposredno ob zemljišču, kjer se nahaja javna
kanalizacija. Priključni revizijski jašek razmejuje kanalizacijski
priključek in interno kanalizacijo. |
(7) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta,
je lastnik dolžan revizijski jašek urediti v objektu tako, da bo
kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede
odpadne vode. |
|
30. člen |
|
(pogoji priključitve na javno
kanalizacijo) |
|
(1) Na
območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna
kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega
priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna v skladu s predpisi s
področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in dovoljena le na
podlagi izdanega soglasja za priključitev, ki ga izda izvajalec javne
službe. |
(2) Izvajalec javne službe mora lastnika objekta obvestiti, da je
priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo možna in obvezna
ter mu posredovati navodila za priključitev. Priključitev na javno
kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila
o obvezni priključitvi. Po preteku tega roka se pričnejo obračunavati
vse storitve, vezane na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. |
(3) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala
komunalna in padavinska odpadna voda v nepretočno greznico, suho
stranišče, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno
napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na
svoje stroške nepretočno greznico, suho stranišče, obstoječo pretočno
greznico ali malo komunalno čistilno napravo odklopi in se s cevovodom
interne kanalizacije direktno poveže na javno kanalizacijo. Uporabnik
mora izvajalcu javne službe dopustiti nadzor nad izvedenimi deli. |
|
31. člen |
|
(število priključkov na javno
kanalizacijo) |
|
(1) Za
vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca javne
službe, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov. |
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko
svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi
projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je po
navodilih izvajalca javne službe dovoljena priključitev več objektov
preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo
soglašati vsi lastniki takšnega priključka. V tem primeru je priključek
v zasebni lasti. |
|
32. člen |
|
(postopek za priključitev objekta) |
|
(1) Priključitev
na javno kanalizacijo je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda
izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, in z določili tega odloka. |
(2) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne
službe ali drug za to usposobljen izvajalec, v skladu z izdanim
soglasjem, na stroške investitorja ali lastnika. |
(3) Za vsako spremembo izvedbe kanalizacijskega priključka ali spremembo
količine odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora
investitor ali lastnik ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne
službe. |
(4) Investitor ali lastnik je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o
terminu izvedbe priključka na javno kanalizacijo najmanj dva delovna
dneva pred izvedbo. |
(5) Ob gradnji, pred zasutjem kanalizacijskega priključka, mora
investitor podati zahtevek za pregled izvedbe kanalizacijskega
priključka v skladu s soglasjem. |
|
VIII. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA
OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE |
|
33. člen |
|
(obveznost izgradnje male komunalne
čistilne naprave ali nepretočne greznice) |
|
(1) Na
območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za
investitorja obvezna izgradnja male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali nepretočne greznice v skladu s
predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. |
(2) Na območjih, kjer po programu izvajanja javne službe ni predvidena
gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe
pretočne greznice odstraniti iz uporabe v rokih, ki so skladni s
predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ter jih
nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, ki ustrezajo standardom glede tehnične izvedbe in
dodatne obdelave očiščene odpadne vode, ali nepretočnimi greznicami.
Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno malo komunalno čistilno
napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, s pripadajočim kanalizacijskim
omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi
objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav. |
(3) Na območjih, kjer po programu izvajanja javne službe ni predvidena
gradnja javne kanalizacije, se lahko komunalna odpadna voda odvaja v
malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50
PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju
lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja
komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem
blata z uporabo storitev javne službe. |
(4) Skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode, izvajalec javne službe malo komunalno čistilno napravo z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri
leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po
izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo. Izvajalec javne
službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v
roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na
iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih
je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega
monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo
komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti. |
|
34. člen |
|
(prevzem in ravnanje z vsebino iz
nepretočnih greznic in suhih stranišč ter blatom iz obstoječih pretočnih
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav) |
|
Izvajalec zagotavlja prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih
pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter prevzem in
ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic in suhih stranišč na celotnem
območju občine v skladu z določili programa izvajanja javne službe. |
|
35. člen |
|
(način prevzema vsebine iz nepretočni
greznic in suhih stranišč ter blata iz obstoječih pretočnih greznic in
malih komunalnih čistilnih naprav) |
|
(1) Redni
prevzem vsebine iz nepretočne greznice se izvaja v časovnih presledkih
glede na porabljeno količino dobavljene pitne vode po predhodnem
naročilu uporabnika, ki mora storitev naročiti najmanj dva delovna dneva
pred želenim terminom prevzema. Storitev praznjenja nepretočne greznice
je že vključena v ceno odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. |
(2) Redni prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic se izvaja v
skladu s programom izvajanja javne službe enkrat na tri leta. Pri tem se
izprazni blato iz prvega prekata – usedalnika greznice do največ 6 m3,
pri večstanovanjskih objektih se izprazni do 2 m3 vsebine
usedalnika po stalno prijavljeni osebi. Vsi ostali prevzemi so izredni
prevzemi, ki jih mora naročiti uporabnik pri izvajalcu javne službe in
se dodatno zaračunajo. Storitev mora uporabnik naročiti najmanj dva
delovna dneva pred želenim terminom prevzema. |
(3) Redni prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se izvaja v skladu s programom izvajanja
javne službe dvakrat na tri leta oziroma glede na zmogljivost posamezne
male komunalne čistilne naprave, po naročilu upravljavca male komunalne
čistilne naprave. Pri tem se izprazni blato iz usedalnika male komunalne
čistilne naprave skladno z navodili proizvajalca male komunalne čistilne
naprave. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti
upravljavec male komunalne čistilne naprave pri izvajalcu javne službe
in se dodatno zaračunajo. Storitev mora uporabnik naročiti najmanj dva
delovna dneva pred želenim terminom prevzema. |
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena
se ob ukinitvi nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice ali male
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, zaradi
priključitve objekta na javno kanalizacijo izprazni celotna vsebina
nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice ali male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
(5) Redni prevzem blata iz suhih stranišč se izvaja enkrat na tri leta,
prevzame se do največ 6 m3 blata. Storitev mora uporabnik
naročiti najmanj dva delovna dneva pred želenim terminom prevzema. |
|
36. člen |
|
(obveščanje o prevzemu blata) |
|
(1) Izvajalec
javne službe pisno obvešča o rednih prevzemih blata iz prvega, drugega
in tretjega odstavka 17. člena enkrat na tri leta. V kolikor se
uporabnik do predvidenega termina opravljanja storitve ne odzove na
obvestilo in izvajalcu javne službe ne omogoči prevzema, se smatra, da
je bila storitev opravljena. |
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem javne službe pravico do
enkratne prestavitve najavljenega časa storitve. |
|
37. člen |
|
(ravnanje z vsebino iz nepretočne
greznice, suhega stranišča ali blatom iz obstoječe pretočne greznice ali
male komunalne čistilne naprave na kmetijskem gospodarstvu) |
|
(1) V
primeru, da blato iz obstoječe pretočne greznice ali male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, oziroma vsebina iz
nepretočne greznice ali suhega stranišča nastaja na kmetijskem
gospodarstvu rejnih živali in je blato oziroma vsebina zmešana skupaj z
gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščena najmanj šest mesecev pred
uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je kmetijsko gospodarstvo lahko izvzeto
iz plačevanja storitev prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih
pretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, oziroma vsebine iz nepretočnih greznic, po m3 dobavljene
pitne vode ali minimalno 1 oseba pri suhih straniščih oziroma glede na
število stalno ali začasno prijavljenih oseb. |
(2) Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu javne
službe ob začetku opravljanja te dejavnosti oziroma pred pričetkom
triletnega planskega obdobja, ki je določen s programom izvajanja javne
službe, dostaviti izjavo o uporabi blata v kmetijstvu in obrazec o
staležu rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz registra živali
(GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šestih mesecev. |
(3) Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu javne službe v
predpisanem času ne dostavi ustreznega potrdila, mu izvajalec javne
službe začne zaračunavati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda
oziroma storitve, povezane nepretočnimi greznicami, suhimi stranišči,
obstoječimi pretočnimi greznicami ali malimi komunalnimi čistilnimi
napravami z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Vse spremembe se upoštevajo
naslednji mesec od dneva prejema potrdila, izvajalec javne službe pa mu
za nazaj ne sme povrniti stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in
storitev, povezanih z greznicami ali malimi komunalnimi čistilnimi
napravami z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, merjenih po m3 dobavljene
pitne vode oziroma minimalno 1 oseba pri suhih straniščih oziroma glede
na število stalno ali začasno prijavljenih oseb. |
|
38. člen |
|
(uporaba blata iz male komunalne
čistilne naprave na kmetijskem gospodarstvu) |
|
(1) Izvajalec
javne službe v primeru, ko blato iz male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, nastane na kmetijskem gospodarstvu in se
z njim ravna skladno s prejšnjim členom, kot obvezno storitev javne
službe zagotavlja samo pregled male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, uporabnik pa te storitve plača po ceniku
izvajalca javne službe. |
(2) Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru,
če lastnik male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50
PE izvajalcu javne službe ob pregledu predloži pisno izjavo, da je
uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja
uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. |
|
39. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadne vode iz
nepretočnih greznic) |
|
(1) Izvajalec
javne službe je dolžan za objekt na območju oskrbe s pitno vodo, ki ima
v skladu s predpisi o odvajanju komunalne odpadne vode lahko nepretočno
greznico, zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
– se
pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150
l/osebo na dan, |
– minimalna prostornina nepretočne greznice je 10 m3 oziroma
najmanj 4,5 m3 na osebo, |
– da
so v nepretočno greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz
gospodinjstva, |
– da
je greznica zgrajena v skladu s predpisi. |
(2) Na območju, kjer oskrba s pitno vodo ni zagotovljena iz javnega
vodovoda, je izvajalec javne službe dolžan za objekt, ki ima v skladu s
predpisi o odvajanju komunalne odpadne vode lahko nepretočno greznico,
zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: |
– se
pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30
l/osebo na dan, |
– minimalna prostornina nepretočne greznice je 6 m3 oziroma
najmanj 3 m3 na osebo, |
– da
so v nepretočno greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz
objekta, |
– da
je greznica zgrajena v skladu s predpisi. |
|
IX. GRADNJA NOVIH KANALIZACIJSKIH
OMREŽIJ IN PRENOS KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ NA OBČINE |
|
40. člen |
|
(gradnja kanalizacije) |
|
(1) Javna
in zasebna kanalizacija morata biti grajeni v skladu s predpisi, ki
urejajo gradbene proizvode. Podrobnejše zahteve so navedene v tehničnem
pravilniku. |
(2) Javna in zasebna kanalizacija morata biti izvedeni tako, da je
preprečeno puščanje ali uhajanje komunalne odpadne vode in morata
zagotavljati ustrezno hidravlično zmogljivost. |
(3) V mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov
in podtalnice. |
(4) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževanju objektov
javnega kanalizacijskega omrežja investitor izvaja ukrepe skladno s
predpisi o odvajanju komunalne odpadne vode. |
|
41. člen |
|
(ureditev lastništva novozgrajenih
javnih kanalizacij) |
|
(1) Kadar
je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s
pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor
novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani
gradnji s pogodbo le-te predati v last občini. |
(2) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz
prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
– gradbeno dovoljenje, |
– projekt izvedenih del, |
– elaborat geodetskega posnetka, primeren za vpis v kataster gospodarske
javne infrastrukture (GJI), |
– uporabno dovoljenje, |
– garancijske izjave. |
(3) Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeno infrastrukturo v
poslovni najem na podlagi primopredajnega zapisnika. |
|
42. člen |
|
(ureditev lastništva obstoječih lokalnih
kanalizacij) |
|
Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi
objekti se predajo v last občine in upravljanje izvajalcu javne službe
na podlagi fizičnega pregleda, pregleda kanala s TV kamero, pisnega
strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja.
Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v
drugem odstavku prejšnjega člena. Prevzem se opravi s pogodbo. |
|
43. člen |
|
(gradnja novih kanalizacijskih omrežij) |
|
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem
sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja
se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko: |
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega
odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, |
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, |
– je
padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok
ali ponikati. |
|
X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE
SLUŽBE IN UPORABNIKOV |
|
44. člen |
|
(pravice in obveznosti izvajalca) |
|
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec javne službe naslednje
pravice in dolžnosti: |
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije
v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo, |
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih
priključkov, |
– zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje
industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev
ustreznosti njihovega delovanja, |
– izvajati preglede malih komunalnih čistilnih naprav ter voditi
ustrezne evidence o teh objektih, |
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode
in o času trajanja prekinitev, |
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja
kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave
za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav
izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja, |
– po
opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti
zemljišče v prvotno stanje, |
– voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije, |
– voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila, |
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo
dolgovanih zneskov, |
– izvajati naloge po javnih pooblastilih in |
– upoštevati in izvajati ostale naloge in evidence: |
a. vodenje in vzdrževanje katastra gospodarske javne infrastrukture ter |
b. vodenje analitičnih evidenc infrastrukture, dane v poslovni najem. |
|
45. člen |
|
(pravice in obveznosti uporabnika) |
|
(1) Uporabnik
ima naslednje pravice in dolžnosti: |
– obvezno se priključiti na javno kanalizacijo in odvajati vanjo
komunalne odpadne vode na vseh območjih, kjer je le-ta zgrajena, |
– na
javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem izvajalca javne
službe, |
– po
izvedbi kanalizacijskega priključka do javnega kanala mora izključiti
nepretočno greznico ali obstoječo pretočno ali malo komunalno čistilno
napravo iz sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, |
– odvajati padavinsko odpadno vodo s streh in tlakovanih površin v
lastno ponikalnico na lastnem zemljišču ali v javno kanalizacijo le s
soglasjem izvajalca, |
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno
tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse
naprave, vgrajene vanjo, |
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode, |
– zagotavljati predpisane meritve industrijskih odpadnih vod in
izvajalcu javne službe posredovati letno poročilo do 31. 3. tekočega
leta, |
– omogočiti izvajalcu javne službe dostop do javne kanalizacije za
izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, |
– vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice in male
komunalne čistilne naprave, |
– omogočiti izvajalcu javne službe neoviran dostop do nepretočne
greznice ali suhega stranišča in prevzem vsebine oziroma do obstoječe
pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave in prevzem blata, |
– predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti male komunalne čistilne
naprave in omogočiti izvajalcu javne službe pregled male komunalne
čistilne naprave, |
– obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah količin in
lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne
službe, |
– obveščati izvajalca javne službe o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv
na obratovanje javne kanalizacije, |
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene kot to določa
ta odlok, |
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naziva, naslova,
lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod
komunalne in padavinske odpadne vode in obračun stroškov, |
– plačevati stroške storitev javne službe, |
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode, |
– v
primeru solastništva sporazumno določiti plačnika storitev javne službe,
v nasprotnem plačnika določi izvajalec javne službe, |
– upoštevati in izvajati ostale naloge skladno s predpisi. |
(2) V večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik izvaja upravljanje po
stanovanjskem zakonu in drugih področnih predpisih, se pravice in
dolžnosti, opredeljene v 1. točki tega člena, smiselno uporabljajo tudi
za upravnika večstanovanjske stavbe. V tem primeru skleneta izvajalec
javne službe in upravnik stavbe pogodbo, s katero opredelita medsebojne
obveznosti pri izvajanju te javne službe in obračunavanje storitev. V
primeru, da izvajalec javne službe in upravnik nimata sklenjene pogodbe
oziroma ne skleneta pogodbe, mora izvajalec javne službe storitev javne
službe zaračunati lastniku oziroma uporabniku storitve posamezne
stanovanjske enote. V tem primeru je ključ za delitev stroškov odvajanja
in čiščenja odpadne vode porabljena pitna voda, za delitev stroškov
odvajanja padavinske vode iz streh pa število posameznih enot stavbe. |
(3) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije
se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v
nasprotju s prvo do četrte alineje in devete do trinajste alineje prvega
odstavka tega člena ali v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. |
(5) Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v
nasprotju s prvo do četrte alineje in devete do trinajste alineje prvega
odstavka ali v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. |
|
46. člen |
|
(odškodnina za povzročeno škodo) |
|
(1) Uporabnik
ima pravico od izvajalca javne službe zahtevati odškodnino za dokazano
škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po
krivdi izvajalca javne službe oziroma opustitve vzdrževanja javne
kanalizacije. |
(2) Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v objektih zaradi
izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti
od projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more
vplivati. |
|
XI. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
ODPADNE VODE |
|
47. člen |
|
(prekinitev dobave vode, odvajanja
odpadne vode in ukinitev priključka) |
|
(1) Uporabniku
se lahko začasno prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom
komunalnih odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni
vodovod. |
(2) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po
uradni dolžnosti izvajalca javne službe. Stroške ukinitve krije
uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi
objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s
potrdilom pristojnih organov. |
(3) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem
obvestilu, lahko prekine odvajanje odpadne vode, kadar: |
– je
zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo
obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni
napravi, |
– je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca javne službe, |
– uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev
drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek
ali spremeni njegovo zmogljivost, |
– uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in
onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka, |
– uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni izvedbo
priključka, |
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, |
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje
prebivalcev, |
– kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu, |
– industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca javne
službe ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne
vode, |
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
– uporabnik zaradi določitve količine industrijske odpadne vode ne
zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov. |
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka.
Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. |
|
48. člen |
|
(prekinitev odvajanja odpadne vode
zaradi vzdrževalnih del) |
|
(1) Izvajalec
javne službe ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje
odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali
nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja
prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo
izvajalec javne službe obvesti uporabnike na krajevno običajen način. |
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih
in drugih nesrečah ima izvajalec javne službe pravico brez povračila
stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v
javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe ima v teh primerih dolžnost v
štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode. |
|
49. člen |
|
(odgovornost za škodo) |
|
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov
iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od
projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more
vplivati. |
|
XII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
50. člen |
|
(financiranje javne službe) |
|
(1) Javna
služba se financira iz: |
– cene storitev javne službe, |
– proračuna občine in |
– drugih virov. |
(2) Predlog cen storitev javne službe oblikuje izvajalec javne službe,
potrdi pa jih pristojni občinski organ. |
|
XIII. OBLIKOVANJE IN DOLOČANJE CEN |
|
51. člen |
|
(priprava in posredovanje elaboratov o
cenah) |
|
(1) Izvajalec
javne službe pripravi elaborat o cenah javnih služb v skladu s predpisi,
ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe, in s tem
odlokom. |
(2) Elaborat mora skladno s predpisi, ki urejajo metodologijo za
oblikovanje cen javne službe, s predpisi o državnih pomočeh in predpisi
o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih
dejavnosti in s tem odlokom vsakič vključevati tudi predlog poračuna
pozitivnih ali negativnih razlik. |
|
52. člen |
|
(obračunsko obdobje) |
|
(1) Obračunsko
obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko
leto. |
(2) V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki
pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene gospodarskih javnih
služb, v primeru sprememb predpisov ali drugih okoliščin, se lahko s
sklepom določi tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru
se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno. |
|
53. člen |
|
(poračuni cen) |
|
(1) Razlika
med potrjeno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja glede na
dejansko količino opravljenih storitev se upošteva pri izračunu
predračunske cene za prihodnje obračunsko obdobje. |
(2) Razlike iz prvega odstavka se ugotavljajo in poračunavajo na ravni
posamezne storitve posamezne javne službe. |
(3) O poračunu pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi in
obračunskimi cenami javne službe ter subvencij odloča organ, pristojen
za potrjevanje cen. |
(4) Poračun z vračilom subvencij občinam se lahko izvede le, če so
občine subvencijo plačale, in sicer do višine vplačanih subvencij. V
nasprotnem se razlika poračuna (vrne) uporabnikom storitev javne službe. |
|
54. člen |
|
(subvencije cen) |
|
(1) Občina
lahko določi subvencije cen javnih služb tako za izvajanje storitev kot
tudi za omrežnino. |
(2) Subvencije se določijo v skladu s predpisi in sklepi organov,
pristojnih za potrjevanje cen. Če organ, pristojen za potrjevanje cen,
subvencije ne potrdi, je zaračunana cena v občini enaka potrjeni ceni. |
|
55. člen |
|
(pregled elaboratov) |
|
(1) Strokovni
pregled in presojo predloženih elaboratov izvaja občina. |
(2) O načinu strokovnega pregleda in presoje elaboratov za posamezne
javne službe odloči občina. Če občina v roku 15 dni od prejema
elaboratov ne poda pisnega zahtevka za dopolnitev ali spremembo
elaborata, se šteje, da je vsebina elaborata usklajena in primerna za
potrditev. |
(3) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja pri izvajanju
gospodarskih javnih služb se v okviru upravičenih cen javne službe
prizna donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca
javne službe v višini 3 % sedanje vrednosti poslovno potrebnih osnovnih
sredstev, ki se potrdijo s potrditvijo elaborata o cenah. |
|
56. člen |
|
(odločanje o cenah) |
|
(1) O
usklajeni vsebini elaborata in cenah odloči pristojni organ za
potrjevanje cen s sklepom. |
(2) Nove cene gospodarskih javnih služb se praviloma uveljavijo 1. 1.
(prvi dan) prihodnjega obračunskega obdobja oziroma v skladu s sklepom
pristojnega organa za potrjevanje cen. |
|
57. člen |
|
(obračunavanje storitev) |
|
(1) V
okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne
službe: |
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih
površin, |
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih
površin, |
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi pretočnimi
greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, |
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh in |
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh. |
(2) Uporabniki z območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko
omrežje, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, pri katerih poleg
odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi odpadna voda v kmetijskem
gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni
plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode iz kmetijske
dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za
gospodinjstvo in ločeno merjenje porabljene pitne vode za izvajanje
kmetijske dejavnosti. |
(3) Izvajalec javne službe lahko izvaja posebne storitve v okviru
prostih zmogljivosti, če le te pozitivno vplivajo na storitve obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb in znižujejo lastno ceno posamezne
javne službe. Cene posebnih storitev kot so zlasti odvajanje in čiščenje
industrijskih odpadnih voda, izredni prevzemi blata, odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode z zasebnih utrjenih površin
gospodarskih subjektov večjih od 100 m2, ki pripada objektu
ter druge storitve, oblikuje in sprejme izvajalec javne službe. |
(4) Za uporabnike, pri katerih se zaradi specifičnosti ne more
uporabljati cenik iz prejšnje točke, se cene posebnih storitev določijo
s pogodbo. |
|
58. člen |
|
(plačilo storitve) |
|
(1) Uporabnik
mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma
izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Če uporabnik
pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je izvajalec javne službe
uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin in v primeru neplačila dolg
sodno izterjati. |
(2) Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku
petnajst dni od datuma izstavitve računa. |
|
59. člen |
|
(vodenje evidenc o uporabnikih) |
|
(1) Izvajalec
javne službe pridobiva evidence od lastnikov, uporabnikov, upravnikov,
organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb. |
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje
podatke: šifro uporabnika, ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število
oseb v gospodinjstvu), številko in naslov odjemnega mesta, znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti, datum vnosa podatkov. Izvajalec
javne službe lahko za posameznega uporabnika za namen sodnega
uveljavljanja terjatev ali upravnih postopkov zbira tudi podatke o
zaposlitvi, številki osebnega računa, davčno številko, delež lastništva
na nepremičninah in v družbah ter EMŠO. |
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike
vsebuje naslednje podatke: šifro uporabnika in plačnika, naziv firme
oziroma samostojnega podjetnika, naslov, transakcijski račun, davčno
številko, znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, podatke o
lastniku, če je drug kot uporabnik ali plačnik ter datum vnosa podatkov. |
(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi podatke o merilnih
napravah. |
(5) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca
javne službe pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih
spremembah, ki vplivajo na razmerje med izvajalcem javne službe in
odjemalcem, in o vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih
podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe
razmerje. |
(6) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega meseca. |
|
XIV. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN
PADAVINSKE ODPADNE VODE Z JAVNIH POVRŠIN IN STORITVE, POVEZANE Z
NEPRETOČNIMI GREZNICAMI, OBSTOJEČIMI PRETOČNIMI GREZNICAMI IN MALIMI
KOMUNALNIMI ČISTILNIMI NAPRAVAMI |
|
60. člen |
|
(oblikovanje cene storitve javne
službe) |
|
(1) Odvajanje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin
vključuje: |
– omrežnino odvajanja, ki vključuje stroške, povezane z javno
infrastrukturo, |
– ceno storitve odvajanja, ki pokriva stroške opravljanja te javne
službe in |
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve. |
(2) Čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih
površin vključuje: |
– omrežnino čiščenja, ki vključuje stroške, povezane z javno
infrastrukturo in |
– ceno storitve čiščenja, ki pokriva stroške opravljanja te javne
službe. |
(3) Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, suhimi stranišči,
obstoječimi pretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi
napravami vključujejo: |
– omrežnino, ki vključuje stroške, povezane z javno infrastrukturo, |
– ceno storitve, ki pokriva stroške, povezane z nepretočnimi greznicami,
suhimi stranišči, obstoječimi pretočnimi greznicami in malimi
komunalnimi čistilnimi napravami in |
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve. |
|
61. člen |
|
(omrežnina) |
|
(1) Omrežnina
se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne
storitve, določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna glede na
zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor omrežnine
za posamezne vodomere je določen s predpisi o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (v nadaljevanju predpisi o metodologiji za oblikovanje
cen) oziroma z drugimi zakonskimi predpisi s področja določitve cen
komunalnih storitev. |
(2) Če vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom,
se omrežnina obračuna glede na zmogljivost tega priključka, skladno s
predpisi s področja oblikovanja cen komunalnih storitev. |
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma
poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s
prepisi o metodologiji za oblikovanje cen. |
(4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske
oziroma poslovne enote več obračunski vodomerov, se za vsako enoto
obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v
skladu s predpisi o metodologiji za oblikovanje cen. |
|
62. člen |
|
(izračun opravljanja storitev javne
službe) |
|
(1) Storitve
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode
z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino
pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v javno kanalizacijo
oziroma čisti na komunalni čistilni napravi. |
(2) Storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih
greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih pretočnih
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od
50 PE, ter pregleda malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino
pitne vode, izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno
greznico, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno
napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
(3) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za
ugotavljanje količine odpadne vode veljajo določila odloka o oskrbi s
pitno vodo na območju občine. |
(4) Izvajalec javne službe lahko v primeru prekomerne porabe pitne vode
kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju na podlagi pisne
reklamacije uporabnikom zmanjša stroške opravljanja storitev odvajanja
komunalne odpadne vode, opravljanja storitev čiščenja komunalne odpadne
vode, opravljanja storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami,
obstoječimi pretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi
napravami z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE ter okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, če ugotovi, da pri
iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v
podzemne vode. Stranka mora pisni reklamaciji predložiti ustrezna
dokazila o okvari in odpravi le-te. |
(5) Ob ugotovitvi iztoka vode na internem vodovodnem omrežju oziroma v
primeru okvare merilne naprave se za čas od zadnjega popisa pa do
odprave napake uporabniku obračuna odpadna voda na podlagi povprečne
količine dobavljene pitne vode, obračunane v preteklem obračunskem
obdobju. |
(6) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se
storitve obračunavajo skladno s predpisi o metodologiji za oblikovanje
cen. |
(7) Če se uporabnik stavbe oskrbuje s pitno vodo iz večih vodnih virov,
je osnova za obračun izvajanja storitev odvajanja in čiščenja odpadnih
voda ter storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi
čistilnimi napravami, poraba pitne vode iz vseh virov skupaj. Če ni
zagotovljeno merjenje porabe pitne vode iz vsakega vodnega vira, ni
mogoče uporabiti način izračuna stroškov izvajanja storitev na podlagi
prve oziroma druge točke tega člena. V takem primeru se izvajanje
storitev obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih
stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, določene s
predpisi. |
|
63. člen |
|
(cena storitve čiščenja in odvajanja
odpadne vode, ki nastane po odvzemu iz naravnega vira) |
|
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov,
morajo imeti vgrajen vodomer za merjenje odvzetih količin vode iz
naravni virov oziroma merilno mesto, v katerem se meri količina
odvedenih odpadnih vod. Če uporabnik ne zagotovi meritev, se kot
količine obračunajo količine iz vodnega dovoljenja. |
|
XV. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE PADAVINSKE
ODPADNE VODE S STREH |
|
64. člen |
|
(evidenca strešnih površin) |
|
(1) Izvajalec
javne službe vodi evidenco strešnih površin, s katerih se odvaja
padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Evidenca je osnova za
izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo. |
(2) Velikost strešnih površin posameznega uporabnika se določi na
podlagi tlorisne površine stavbe iz projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(3) Za objekte, za katere se ne more določiti strešnih površin, kot
določa prejšnji odstavek, se te določijo na podlagi tlorisne površine
objekta iz uradnih evidenc. |
(4) Pri odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami
se velikost strešnih površin določi na podlagi tlorisne površine ter iz
digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) ali na podlagi meritev dejanskega
stanja. |
|
65. člen |
|
(oblikovanje cene storitve) |
|
(1) Odvajanje
padavinske odpadne vode s streh vključuje: |
– omrežnino odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje
stroške, povezane z javno infrastrukturo in |
– ceno storitve odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva
stroške opravljanja te javne službe. |
(2) Čiščenje padavinske odpadne vode s streh vključuje: |
– omrežnino čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje
stroške, povezane z javno infrastrukturo in |
– ceno storitve čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva
stroške opravljanja te javne službe. |
|
66. člen |
|
(izračun cene) |
|
(1) Storitve
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo
v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno
površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
(2) V primeru, če se padavinska odpadna voda s streh ne odvaja v javno
kanalizacijo, se navedene storitve ne zaračunava. Uporabnik je v tem
primeru dolžan predložiti in podpisati izjavo, v kateri je naveden način
odvajanja padavinske odpadne vode s streh. |
(3) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna
količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri
meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino
strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo
ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
|
XVI. NADZOR |
|
67. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem javne službe) |
|
(1) Nadzor
nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba
občinske uprave občine. |
Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe,
zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. |
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti
pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
68. člen |
|
(finančni nadzor) |
|
(1) Finančni
nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija
oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za
preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne
službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega
nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok
nenapovedanega nadzora. |
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika
koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
69. člen |
|
(opravljanje inšpekcijskega nadzora) |
|
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski
inšpektorat in redarstvo. |
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem
odloku. |
|
70. člen |
|
(obseg inšpekcijskega nadzora) |
|
Inšpektor pristojnega medobčinskega inšpektorata in redarstva pri
opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti: |
– če
se kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti uporabljajo za namen ter
na način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok in |
– če
so kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti vzdrževani na način in
skladno s pogoji, kot jih določa ta odlok. |
|
XVII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
71. člen |
|
(uporaba prava) |
|
Za
vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno
uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
72. člen |
|
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali
tuje arbitraže) |
|
V
razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali tuje
arbitraže. |
|
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
73. člen |
|
(upravni in inšpekcijski postopki,
postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij) |
|
(1) Upravni
in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega
odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih. |
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega
odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za
kršitelja ta odlok milejši. |
(3) Če so bili projektni pogoji iz 9. člena tega odloka izdani pred
uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po
dosedanjih predpisih. |
|
74. člen |
|
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
|
(1) Najkasneje
2 meseca po uveljavitvi tega odloka bosta koncedent in koncesionar
sklenila koncesijsko pogodbo. |
(2) S koncesijsko pogodbo sklenjeno na podlagi tega odloka se v Občini
Velike Lašče nadomesti Pogodba št. P 2016-43 o opravljanju obvezne
lokalne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode v Občini Velike Lašče z dne 25. 2. 2016. |
(3) Do sklenitve koncesijske pogodbe iz prvega odstavka tega člena
ostajajo koncesijska pogodba iz drugega odstavka tega člena v veljavi. |
|
75. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradno glasilo Občine
Velike Lašče št. 1/08, 2/10, 2/12 in 7/15). |
|
76. člen |
|
(rok za sprejem tehničnega pravilnika) |
|
Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine
Velike Lašče v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. |
|
77. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 0301-0004/2022-1 |
Velike Lašče, dne
17. marca 2022 |
|
Župan |
Občine Velike Lašče |
dr. Tadej Malovrh |