Na podlagi določil 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/2006) in 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 22/2011) je občinski svet Občine Zavrč na 31 seji dne 27.03. 2014 sprejel

ODLOK

O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA PROJEKT "ŠPORTNI PARK ZAVRČ"

1.      Splošne določbe

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlokom vsebuje ugotovitev javnega interesa Občine Zavrč za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta "Športni park Zavrč" v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva po zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

(2) S tem odlokom se določijo predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva iz prvega odstavka tega člena.

3. člen

(javni partner)

Javni partner je Občina Zavrč (v nadaljevanju: javni partner).

4. člen

(zasebni partner)

Zasebni partner oziroma izvajalec javno-zasebnega partnerstva (v nadaljevanju: zasebni partner) je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem pridobi pravico izvajati javno-zasebno partnerstvo.

5. člen

(opredelitev izrazov)

Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

6. člen

(uporaba predpisov)

Za vsa vprašanja, ki s tem odlokom niso urejena se uporabljajo določila zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

2.      Vsebina in predmet javno-zasebnega partnerstva

7. člen

(javni interes)

Občina s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta "Športni park Zavrč" s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva.

8. člen

(predmet javno-zasebnega partnerstva)

(1) Predmet javno-zasebnega partnerstva je izgradnja novih tribun v Športnem parku Zavrč.

10. člen

(izvedba projekta)

(1) Za potrebe realizacije projekta bo javni partner prenesel na zasebnega partnerja stavbno pravico v obsegu in za obdobje, kot bo dogovorjeno v postopku izbire zasebnega partnerja.

(2) Po zaključeni izgradnji bo zasebnemu partnerju za čas do konca koncesijskega razmerja podeljena pravica, da ekonomsko koristi in upravlja s celotnim projektom skozi celotno koncesijsko obdobje.

(3) Pogoji in omejitve ekonomskega koriščenja in upravljanja bodo opredeljeni s koncesijsko pogodbo v skladu z namenom projekta.

11. člen

(obveznosti javnega partnerja)

(1) Javni partner bo v projekt vložil zemljišča na parc. št. 122/3, 122/4, 122/5, 126/1, 122/7 in 122/8 vse k.o. Zavrč, v skupni površini 15.828 m2, od tega stavbno zemljišče 15.828,00 m2. 

(2) Po izteku koncesijskega obdobja bo javni partner prevzel v last in upravljanje vse objekte zgrajene na zemljiščih iz prvega odstavka tega člena brez kakršnegakoli nadomestila ali dodatnih obveznosti.

12. člen

(obveznosti javnega partnerja)

(1) Zasebni partner prevzame obveznost izvedbe projektiranja, priprave zemljišča in izgradnje objektov. Zasebni partner prevzame tudi obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja. Terminski plan izgradnje bo dogovorjen s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

(2) Zasebni partner bo moral zagotoviti tudi financiranje projekta in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja, potrebna za prevzem in delovanje zgrajenih objektov (npr. gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje). Javni partner lahko v času trajanja tega javno-zasebnega partnerstva zagotovi finančna sredstva za sofinanciranje izvajanja posameznih programov, ki se bodo izvajali v okviru projekta.

(3) Zasebni partner bo prevzel tudi obveznost upravljanja s celotno vzpostavljeno infrastrukturo in objekti skozi celotno koncesijsko obdobje v obsegu in pod omejitvami, kot bo dogovorjeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer bo moral upoštevati programske usmeritve javnega partnerja za celotno območje izvedbe projekta.

(4) Zasebni partner je dolžan vsem uporabnikom pod enakimi pogoji omogočiti dostop in uporabo zgrajene infrastrukture in objektov, ki so predmet tega razmerja javno-zasebnega partnerstva.

3.      Oblika javno-zasebnega partnerstva

13. člen

(oblika javno-zasebnega partnerstva)

Večino poslovnega tveganja za izvajanje javno-zasebnega partnerstva prevzema zasebni partner, zato se javno-zasebno partnerstvo izvede v obliki koncesijskega razmerja, in sicer po modelu koncesije gradnje BOT (zgradi-upravljaj-prenesi v last javnega partnerja).

4.      Postopek izbir izvajalca javno zasebnega partnerstva in pogoji ter merila za izbor

14. člen

(postopek izbire)

(1) Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa v postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v katalogu informacij javnega značaja občine.

(2) V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.

15. člen

(pogoji za izbiro zasebnega partnerja)

(1) Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

(2) Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

16. člen

(merila za izbor zasebnega partnerja)

Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer mora javni partner vključiti naslednja merila:

·      kakovost vsebine in obseg izvedbe projekta;

·      aktualnost ponudbe po posameznih ciljnih skupinah obiskovalcev;

·      kakovost programa upravljanja in vzdrževanja.

17. člen

(pooblastilo)

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva se pooblasti občinsko upravo. Za podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.

18. člen

(strokovna komisija)

(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila imenuje župan strokovno komisijo.

(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog .

(3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Javni partner v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri kandidatu ali je kako drugače delala za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.

(4) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire zasebnega partnerja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo županu.

(5) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

(6) Poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan.

5       Vzpostavitev, trajanje in prenehanje javno-zasebnega partnerstva

19. člen

(vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva)

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 30 dni od njegove pravnomočnosti.

20. člen

(trajanje javno-zasebnega partnerstva)

(1) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.

(2) Koncesija se podeli za obdobje 20 let. Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov, navedenih v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.

(3) Trajanje koncesijskega razmerja se lahko podaljša največ za polovico koncesijskega obdobja, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki so posledica zahtev javnega partnerja ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.

21. člen

(prenehanje javno-zasebnega partnerstva)

Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo.

6.      Razmerje med javnim in zasebnim partnerjem

22. člen

(pravice in obveznosti partnerjev)

(1) Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s pogodbo predvsem prevzeti poslovno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva in tveganje projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja ter gradnje in iz njega izhajajoča tveganja.

(2) Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.

7.      Način financiranja

23. člen

(način financiranja)

Vložek javnega partnerja v projekt predstavljajo zemljišča in objekti, navedeni v 10. členu tega odloka. Finančna sredstva za realizacijo projekta v celoti zagotovi zasebni partner.

8.      Enostranski ukrepi v javnem interesu

24. člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

(1) Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.

(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:

·      uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;

·      izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju;

·      začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje;

·      izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture;

·      enostransko odpoved pogodbe.

(3) Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja.

(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

25. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

(1) Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izvaja javni partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca.

(2) Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije.

26. člen

(poročanje)

(1) Zasebni partner mora najmanj enkrat letno izdelati poročilo o izvajanju prevzetih obveznosti.

(2) Zasebni partner mora na zahtevo javnega partnerja pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti.

27. člen

(nadzorstveni ukrepi)

Če pristojni organ javnega partnerja ugotovi, da izvajalec javno-zasebnega partnerstva ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, mu lahko z izdajo obveznih navodil naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz razmerja javno-zasebnega partnerstva.

28. člen

(prevzem infrastrukture in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)

Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da začasno prevzame zgrajeno infrastrukturo v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.

29. člen

(načini prenehanja koncesijskega razmerja)

Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu praviloma redno preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.

30. člen

(enostranska odpoved pogodbe)

(1) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu lahko z (enostransko) odpovedjo javnega partnerja predčasno preneha:

1.   če je proti zasebnemu partnerju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,

2.   če zasebni partner pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu krši tako, da nastaja večja škoda javnemu partnerju ali uporabnikom zgrajene infrastrukture,

3.   če obstaja utemeljen dvom, da zasebni partner v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,

4.   če zasebni partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, ki je določen s tem aktom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

(2) Enostransko razdrtje pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(3) Ob odpovedi pogodbe je javni partner dolžan zasebnemu partnerju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti zasebnemu partnerju v naravi.

31. člen

 (arbitražna klavzula)

S pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med javnim in zasebnim partnerjem pristojna arbitraža.

9.      Končna določba

32. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi.

Številka: 900-2/2010-076(003)

Datum: 27.03. 2014