New Page 1

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF), 95. in 100. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) ter 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06, 69/10) je Občinski svet Občine Rogašovci na 17. seji dne 28. 9. 2017 sprejel

 

O D L O K 

o občinskih cestah in ureditvi cestnega prometa v Občini Rogašovci 

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE 

 

1. člen

 

(uporaba izrazov) 

 

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

 

2. člen 

 

(vsebina odloka) 

 

Ta odlok določa:

– občinske ceste v Občini Rogašovci (v nadaljevanju: občina) in postopek njihove kategorizacije;

– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest v Občini Rogašovci in prometa na njih;

– ukrepe za varstvo prometa;

– inšpekcijsko nadzorstvo in sankcioniranje kršitev tega odloka.

 

3. člen 

 

(uporaba predpisov) 

 

Za vprašanja v zvezi z občinskimi cestami iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje javnih cest in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.

 

4. člen 

 

(pomen pojmov) 

 

V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot jih določa zakon, ki ureja javne ceste in na njegovi podlagi sprejeti podzakonskimi predpisi.

 

2. OBČINSKE CESTE IN POSTOPEK NJIHOVE KATEGORIZACIJE 

 

5. člen

 

(občinske ceste) 

 

Občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti v občini in povezovanju naselij med občinami.

 

6. člen 

 

(kategorizacija občinskih cest) 

 

(1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti ter občinske kolesarske poti.

(2) Lokalne ceste se v naseljih lahko razvrščajo v več podkategorij, ki so določene s predpisom vlade.

 

7. člen 

 

(postopek kategorizacije občinskih cest) 

 

Občinske ceste določi in kategorizira občinski svet na predlog župana po postopku, ki je določen s predpisom, ki ureja merila za kategorizacijo javnih cest. S kategorizacijo občinskih cest se določi tudi, kateri vrsti prometa so namenjene.

 

8. člen

 

(spremembe kategorizacije občinskih cest) 

 

(1) Spremembe kategorizacije občinskih cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste predlaga župan.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena mora biti v primeru gradnje nove ali nadomestne ceste pred predajo te ceste v promet predvidena njena kategorija.

 

9. člen 

 

(prenos nekategoriziranih cest in gozdnih cest med občinske ceste) 

 

(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet ali gozdno cesto lahko lastnik ali upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste ter kategorizacijo.

(2) Občinska uprava ugotovi ali predlagana cesta izpolnjuje pogoje za uvrstitev v katero izmed kategorij in o tem izdela poročilo, ki ga posreduje županu.

(3) O prenosu nekategoriziranih cest ali gozdnih cest med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana.

 

10. člen 

 

(opustitev občinske ceste) 

 

(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

(2) O opustitvi občinske ceste ali njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino, ko ni več namenjena prometu, odloči občinski svet.

 

3. UPRAVLJANJE, GRADNJA, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO OBČINSKIH CEST 

 

3.1. Upravljanje občinskih cest

 

11. člen

 

(upravljavec občinskih cest) 

 

Upravljavec občinskih cest je občinska uprava Občine Rogašovci.

 

12. člen 

 

(naloge upravljavca občinskih cest) 

 

Upravljavec opravlja strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo občinskih cest. Te naloge obsegajo:

– izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov,

– naloge rednega vzdrževanja občinskih cest,

– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest,

– naloge nadzora nad prometno ureditvijo občinskih cest,

– naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa,

– izvajanja postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest,

– izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja občinskih cest, ki niso predmet koncesije oziroma naloge izvajalca obvezne lokalne gospodarske javne službe, ter za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah,

– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste,

– vodenje evidenc o občinskih cestah,

– pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na občinskih cestah,

– pridobivanje podatkov o prekoračitvah dimenzij (višina, širina in dolžina) in mas vozil,

– naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih,

– izdanja dovoljenj in soglasij in vodenja drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za varovanje prometa na njih,

– naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise o projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest,

– druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom ali drugimi predpisi.

 

3.2. Gradnja občinskih cest

 

13. člen

 

(gradnja in vzdrževanje občinskih cest) 

 

(1) Gradnja in vzdrževanje občinskih cest je v javnem interesu.

(2) Občinske ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji kot to določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.

(3) Občinske ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo tako, da je zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb.

(4) Če občinske ceste ali njenega dela zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko načrtuje, projektira ali gradi s slabšimi elementi. Za vsa odstopanja mora biti v postopku načrtovanja in projektiranja izvedena primerjava z rešitvami, skladnimi s predpisi s področja projektiranja cest. Predlagane rešitve, ki odstopajo od predpisanih s predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, morajo biti posebej utemeljene in jih odobri župan.

 

14. člen 

 

(pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah za gradnjo občinskih cest in ukrepov na njih) 

 

(1) Zaradi gradnje občinske ceste se lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali obremeni.

(2) Če je treba zaradi rekonstrukcije občinske ceste, s katero se ne posega izven njenega varovalnega pasu, izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za to rekonstrukcijo ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom občinskega sveta. Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovane rekonstrukcije s prostorskim aktom v območju rekonstrukcije ceste, grafičen prikaz lege rekonstrukcije ceste na zemljiščih, načrt parcelacije ter seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.

(3) Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost.

 

15. člen 

 

(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) 

 

(1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi gradnje drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Tako nadomeščeni odsek ceste mora biti zgrajen najmanj z elementi nadomeščene ceste. Za poseg v cestno telo obstoječe občinske ceste si mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje občinske uprave. Stroške prestavitve ceste krije investitor objekta ali naprave.

(2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve občinske uprave za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

 

16. člen 

 

(obveznost usklajenega projektiranja in gradnje gospodarske javne infrastrukture) 

 

(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu predvideva tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture, ki ne služi cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve gospodarske javne infrastrukture.

(2) Za usklajenost projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je pristojna občinska uprava.

(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena krije njen upravljavec.

 

17. člen 

 

(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) 

 

(1) Občinska uprava mora v fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste obvestiti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem najmanj devetdeset dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.

(2) Občinska uprava mora dati upravljavcu druge gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago podatke, potrebne za uskladitev del.

(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

 

18. člen 

 

(gradnja gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste)

 

(1) Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture, katerih investitor ni občina je dovoljeno v območju občinske ceste graditi le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem občinske uprave.

(2) Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.

(3) Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

 

19. člen 

 

(opustitev občinske ceste) 

 

(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

(2) O opustitvi občinske ceste ali njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ki ni več namenjena prometu, odloči občinski svet.

 

20. člen 

 

(planinske, turistične in druge poti) 

 

(1) Planinske poti, turistične poti, poti v parkih in gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.

(2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.

(3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.

 

21. člen 

 

(financiranje občinskih cest) 

 

(1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.

(2) Občinski svet lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.

 

3.3. Vzdrževanje občinskih cest

 

22. člen

 

(redno vzdrževanje občinskih cest) 

 

(1) Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti občinskih cest ob naravnih in drugih nesrečah.

(2) Način opravljanja rednega vzdrževanja občinskih cest predpiše občinski svet z odlokom v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske javne službe.

 

3.4. Varstvo občinskih cest in prometa na njih

 

23. člen

 

(omejitve uporabe občinske ceste) 

 

(1) Če je občinska cesta v takem stanju,

– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,

– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali

– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko občinska uprava na osnovi strokovnega predloga s sklepom začasno, najdlje za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša skupno dovoljeno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.

(2) Občinska uprava mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in pristojnega inšpektorja najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.

(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, pristojnega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi občinsko upravo.

(4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena daljše od enega leta se določi v skladu z določbo 42. člena tega odloka.

(5) Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.

 

24. člen 

 

(varovalni pas ob občinski cesti) 

 

(1) V varovalnem pasu občinske ceste je raba prostora omejena.

(2) Posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste so dovoljeni samo s soglasjem občinske uprave.

(3) Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.

(4) Varovalni pas občinske ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objektov na zemljišče ter znaša največ:

– pri lokalnih cestah 5 metrov,

– pri javnih poteh 3 metre,

– pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.

(5) Opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na občinsko cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na njej je dovoljeno le s soglasjem pristojnega občinskega organa.

(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, ki so drugače urejena s prostorskimi akti Občine Rogašovci.

(7) Soglasje iz drugega odstavka tega člena ni potrebno za vzdrževalna dela in posege v objekte, če se z njimi zunanji gabariti objekta ne spreminjajo.

 

25. člen 

 

(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) 

 

(1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Rogašovci, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem občinske uprave.

(2) Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.

(3) Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

 

26. člen 

 

(dela na občinskih cestah) 

 

(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem občinske uprave.

(2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenje in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.

(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.

 

27. člen 

 

(opravljanje del ob občinskih cestah) 

 

Za podiranje dreves, spravila lesa, izkope, vrtanje in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje občinske uprave. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

 

28. člen 

 

(izredni prevoz) 

 

(1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.

(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.

(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda občinska uprava v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z občinsko upravo uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

 

29. člen 

 

(nadzor izrednih prevozov) 

 

(1) Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.

(2) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.

 

30. člen 

 

(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) 

 

(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, se določijo v okviru načrtovanja in projektiranja gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste in površine, ki jih za te namene občinska uprava določi ob obstoječih občinskih cestah, in jih odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.

(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.

(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje občinske uprave.

 

31. člen 

 

(priključki na občinsko cesto) 

 

(1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem občinske uprave. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.

(2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.

(3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.

(4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.

(5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati občinska uprava zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.

 

32. člen 

 

(obvezna rekonstrukcija priključka) 

 

(1) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko občinska uprava ali občinska inšpekcijska služba z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram.

(2) Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

 

33. člen 

 

(ukinitev priključka) 

 

(1) Pristojni inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 31. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 32. člena tega odloka.

(2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

 

34. člen 

 

(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti) 

 

(1) Občinska uprava lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.

(2) Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati z občinsko upravo in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.

(3) Občina krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.

 

35. člen 

 

(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti) 

 

(1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.

(2) Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave.

 

36. člen 

 

(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste) 

 

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.

 

37. člen 

 

(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) 

 

(1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali objektih ob javni cesti, ki bi utegnila poškodovati javno cesto ali objekte na cesti ter ovirati ali ogrožati promet na njej.

(2) Prepovedano je:

1. odvajati na in v cestno telo občinske ceste meteorno vodo, odplake in druge tekočine iz sosednjih objektov in zemljišč;

2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;

3. ovirati odtekanje vode s ceste;

4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;

5. voziti ali parkirati na površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;

6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki lahko ovirale ali ogrožale promet;

7. spuščati po brežinah ceste kamenje, les ali drug material ali predmete;

8. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;

9. poškodovati prometno signalizacijo;

10. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;

11. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipki material, nanašati blato ali kako drugače onesnaževati cesto;

12. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;

13. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;

14. orati v razdalji 4 m od cestne bankine v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;

15. preorati jarka s čimer bi lahko povzročil odtekanje vode na cesto;

16. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;

17. vlačiti po cestah predmete, ki bi poškodovali cestišče;

18. izven strnjenih naselij puščati rasti drevje, kjer bi veje segale v varovani pas občinske ceste v višini 8 m;

19. v strnjenih naseljih puščati rasti drevje, kjer bi veje segale bližje kot 1,5 m od roba občinske ceste v višini 8 metrov.

(3) Ne glede na 6. točko prejšnjega odstavka je dovoljeno postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade do višine 0,70 m z odmikom najmanj 1,5 m od roba vozišča oziroma najmanj 0,5 m od zunanjega hodnika za pešce.

(4) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti pristojni inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih ravnanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Če povzročitelj ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja ceste.

 

38. člen 

 

(naležne ploskve na kolesih vozil) 

 

(1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.

(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

 

39. člen 

 

(obveznosti sosedov ob občinski cesti) 

 

(1) Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.

(2) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.

(3) Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.

 

40. člen 

 

(izvajanje del v območju občinske ceste) 

 

(1) Za izvajanje del navedenih v tem poglavju in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti soglasje občinske uprave, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.

(2) Vloga za izdajo soglasja za izvajanje del v območju občinske ceste mora biti vložena praviloma najmanj 30 dni pred pričetkom izvajanja del in mora vsebovati:

– podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del zaradi katerih se predlaga,

– podatke o načinu in času trajanja izvedbe del,

– skico, s katere je razviden poseg.

 

4. UKREPI ZA VARSTVO PROMETA 

 

41. člen

 

(zapora ceste zaradi del ali prireditve na občinski cesti) 

 

(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 42. člena tega odloka.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.

(3) Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.

 

42. člen

 

(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) 

 

(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojna služba občinske uprave. O izdanih dovoljenjih pristojna služba občinske uprave obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojne službe občinske uprave potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.

(2) O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 41. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojne službe občinske uprave potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.

(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.

(4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.

(5) Določba prejšnjega odstavka tega člena o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.

(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

 

43. člen 

 

(polje preglednosti) 

 

(1) Ne glede na tretji odstavek 37. člena tega odloka, v bližini križišča občinske ceste z drugo cesto v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti).

(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.

 

44. člen 

 

(prometna signalizacija in prometna oprema na občinskih cestah) 

 

(1) O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah odloča občinska uprava.

(2) Na občinski cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija samo v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo. O postavitvi turistične in druge obvestilne signalizacije odloča občinska uprava, ki ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev, vzdrževanje in odstranitev.

(3) Oglaševanje v območju občinskih cest je dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

 

45. člen 

 

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) 

 

(1) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojna služba občinske uprave lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.

(2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka tega člena se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna služba občinske uprave. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.). Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.

 

46. člen 

 

(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah – zunaj naselja) 

 

(1) Kdor namerava ob občinski cesti opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 36. in 37. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.

(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje pristojne službe občinske uprave za ceste.

 

47. člen

 

(pritožbeni organ) 

 

Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinska uprava, je dovoljena pritožba pri županu.

 

5. PROMETNA UREDITEV NA OBČINSKIH CESTAH

 

5.1. Parkiranje in parkirne površine

 

48. člen

 

(ustavitev in parkiranje) 

 

(1) Ustavitev in parkiranje je, poleg v Zakonu o pravilih cestnega prometa in v tem odloku naštetih primerih, prepovedano tudi na javnih površinah kot so trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, drevoredi in rekreacijske površine.

(2) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki parkira vozilo na javni površini iz prvega odstavka tega člena.

 

49. člen 

 

(ureditev mirujočega prometa) 

 

Javne parkirne površine so:

– parkirne površine, namenjene kratkotrajnemu parkiranju;

– parkirne površine, na katerih ni uvedeno plačilo parkirnine;

– parkirne površine, na katerih je uvedeno plačilo parkirnine;

– javne parkirne hiše v lasti občine;

– parkirne površine.

 

50. člen 

 

(pogoji za parkiranje na javnih parkirnih površinah) 

 

(1) Parkiranje na javnih parkirnih površinah je dovoljeno le pod pogoji, določenimi s tem odlokom in Zakonom o pravilih cestnega prometa.

(2) Dovoljeni čas parkiranja, način parkiranja in obveznost plačila parkirnine na javnih prometnih površinah mora biti označeno s predpisano prometno signalizacijo.

 

51. člen 

 

(območja kratkotrajnega parkiranja) 

 

(1) Pristojni organ določi območje kratkotrajnega parkiranja s predpisano prometno signalizacijo. Parkiranje v območju kratkotrajnega parkiranja je brezplačno.

(2) Na območju kratkotrajnega parkiranja je potrebno na vidnem mestu v vozilu namestiti parkirno uro in označiti čas začetka parkiranja.

(3) Voznik po preteku s parkirno uro označenega časa ne sme ponovno podaljšati časa parkiranja.

(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne označi časa začetka parkiranja ali ponovno podaljša čas parkiranja po preteku s parkirno uro označenega.

 

52. člen 

 

(parkirne površine, na katerih ni uvedeno plačilo parkirnine) 

 

(1) Pristojni organ lahko določi parkirne površine, na katerih ni uvedeno plačilo parkirnine.

(2) Parkirne površine iz prejšnjega odstavka tega člena so:

– posebej urejena parkirišča izven vozišč javnih cest, ki so označena s predpisano prometno signalizacijo;

– parkirišča na voziščih javnih cest in drugih javnih površinah, označena s predpisano prometno signalizacijo;

– začasno urejena parkirišča kot posebej urejena parkirišča izven vozišč javnih cest.

(3) Parkirne površine iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

 

53. člen 

 

(dovoljenje za parkiranje) 

 

(1) Na parkirnih površinah na voziščih javnih cest, lahko za potrebe parkiranja vozil stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju, na katerem je uvedeno plačilo parkirnine ali je le-to časovno omejeno (modra cona), službenih vozil pravnih oseb, službenih vozil in vozil za službene potrebe samostojnih podjetnikov-posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost ter službenih vozil državnih organov, ki imajo svoj sedež na območju, kjer je uvedeno plačilo parkirnine oziroma je omejen čas parkiranja, pristojni organ na podlagi vloge in proti plačilu oziroma brez plačila v primeru omejitve časa parkiranja, izda dovoljenje za parkiranje.

(2) V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo te parkirne površine. Hkrati z dovoljenjem izda pristojni organ tudi dovolilnico za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom.

(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne namesti dovolilnice iz prejšnjega odstavka na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom ali, če namesti na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico.

(4) Neupravičeno uporabljeno dovolilnico občinski redar odvzame in jo pošlje pristojnemu organu. O odvzemu izda potrdilo.

 

54. člen 

 

(ostale parkirne površine) 

 

(1) Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo za parkiranje:

– vozil voznikov, ki prevažajo otroke v in iz vzgojno-varstvenih ustanov in osnovnih šol;

– službenih vozil organov lokalne skupnosti, državnih organov in podobno.

(2) Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

(3) Parkiranje vozil na parkirnih površinah iz druge alineje prvega odstavka tega člena je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem za parkiranje, ki ga na podlagi vloge in proti plačilu, če je le to plačljivo izda pristojni organ. V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo te parkirne površine. Hkrati z dovoljenjem izda pristojni organ tudi dovolilnico za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom.

(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne namesti dovolilnice iz tretjega odstavka tega člena na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom ali voznik, ki namesti na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico.

(5) Neupravičeno uporabljeno dovolilnico občinski redar odvzame in jo pošlje pristojnemu organu. O odvzemu izda potrdilo.

 

55. člen 

 

(parkiranje tovornih vozil, priklopnih vozil, vozil za mobilno oglaševanje in avtobusov) 

 

(1) Parkiranje tovornih vozil, priklopnih vozil, vozil za mobilno oglaševanje in avtobusov na javnih prometnih površinah je prepovedano.

(2) Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za potrebe parkiranja tovornih vozil, priklopnih vozil in avtobusov.

(3) Parkirne površine iz drugega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

(4) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 40 eurov.

 

56. člen 

 

(parkiranje koles, koles z motorjem in motornih koles) 

 

(1) Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za potrebe parkiranja koles, koles z motorjem in motornih koles.

(2) Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

 

57. člen 

 

(posebna prometna ureditev) 

 

(1) Na občinski cesti lahko pristojni organ določi posebno prometno ureditev, ki lahko obveže udeležence cestnega prometa k ravnanju, ki omogoča prednost posameznim udeležencem cestnega prometa (prednostna uporaba voznega pasu za kolesarje, pešce, avtobuse in podobno).

(2) Prometne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

 

58. člen 

 

(dostavna mesta) 

 

(1) Pristojni organ lahko določi potrebno število dostavnih mest, namenjenih izključno za potrebe izvajanja dostave.

(2) Površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

(3) Parkiranje na dostavnih mestih je prepovedano, dovoljena pa je ustavitev za čas do 20 minut oziroma za čas, ki je potreben, da se naloži ali razloži tovor, ki je predmet dostave.

(4) Dostavlja se od dostavnega mesta do objekta v katerega se dostava opravlja z vozički, električnimi vozički in podobno.

(5) Dostava na javnih prometnih površinah ne sme ovirati ali onemogočiti normalnega poteka prometa in mora biti opravljena brez odlašanja in hitro. Po naložitvi ali razložitvi blaga je potrebno cesto temeljito očistiti.

(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.

 

59. člen 

 

(parkirna mesta za invalide) 

 

(1) Pristojni organ lahko določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja vozil invalidov. Parkiranje na tako označenih mestih je za imetnike parkirne karte iz 66. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, brezplačno.

(2) Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo.

(3) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek voznik oziroma lastnik vozila, ki nima ali nima nameščene parkirne karte iz prvega odstavka tega člena.

 

60. člen 

 

(parkirna mesta za električna vozila) 

 

(1) Pristojni organ lahko določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja električnih vozil.

(2) Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo, ki lahko določa tudi pogoje parkiranja.

 

61. člen 

 

(območje za pešce) 

 

(1) Pristojni organ določi območja za pešce s predpisano prometno signalizacijo.

(2) V območju za pešce imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa.

(3) Vozniki morajo v območju za pešce voziti posebno previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju.

(4) Območja za pešce so lahko varovana s premičnimi ali nepremičnimi fizičnimi zaporami, ki preprečujejo vožnjo vozil.

(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.

(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki v območju za pešce ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.

 

5.2 Avtobusne postaje in postajališča

 

62. člen 

 

(ustavitev avtobusov na avtobusnih postajališčih) 

 

(1) Avtobusi medkrajevnega linijskega prometa smejo ustavljati na postajališčih v skladu z voznim redom.

(2) Avtobusna postajališča se lahko uporabljajo tudi za postanke avtobusov, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov v prostem cestnem prometu in prevoza za lastne potrebe.

(3) Pristojni organ lahko določi tudi parkirna mesta oziroma avtobusna postajališča za turistične avtobuse in dovoljeni čas parkiranja teh avtobusov.

 

5.3. Posebne storitve na javnih prometnih površinah

 

63. člen 

 

(zbiranje in odvoz odpadkov) 

 

(1) Zbiranje in odvoz odpadkov morajo izvajalci in uporabniki organizirati tako, da čim manj ovirajo promet oziroma, da ne ogrožajo prometa vozil, kolesarjev in pešcev.

(2) Vozniki so dolžni omogočiti komunalni službi ali uporabnikom prost dostop do prostora s posodami za zbiranje odpadkov.

(3) Pristojni organ lahko na krajevno običajen način objavi poziv, da je potrebno v času, določenem v pozivu, iz javnih parkirnih površin, namenjenih parkiranju osebnih avtomobilov, umakniti parkirane osebne avtomobile za potrebe opravljanja zbiranja in odvoza odpadkov.

(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

 

64. člen 

 

(čiščenje prometnih površin) 

 

(1) V času izvajanja zimske službe so vozniki dolžni umakniti vozila z javnih prometnih površin, na katerih se opravlja pluženje, odstranjevanje in odvoz snega.

(2) Pristojni organ lahko na krajevno običajen način objavi poziv, da je potrebno v času, določenem v pozivu, iz javnih parkirnih površin, namenjenih parkiranju osebnih avtomobilov, umakniti parkirane osebne avtomobile za potrebe opravljanja zimske službe.

(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

 

5.3. Odstranitev in hramba vozil

 

65. člen

 

(pogoji in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih vozil) 

 

(1) Občinski redar odredi odstranitev oziroma odvoz vozila s pajkom v skladu s pogoji in načinom, določenim v Zakonu o pravilih cestnega prometa in tem odloku. Poleg primerov, določenih v Zakonu o pravilih cestnega prometa lahko občinski redar odredi odstranitev nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila tudi, če je vozilo parkirano:

– na mestu, kjer zakriva postavljeno prometno signalizacijo ali napravo, ki daje svetlobne signale;

– na prehodu za pešce ali v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom;

– na križišču ali v razdalji, manjši od 15 m od najbližjega roba vozišča prečne ceste;

– na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu;

– tako, da onemogoča promet intervencijskih vozil;

– na posebej označenem delu ceste, kjer sta parkiranje in ustavitev izrecno prepovedana s predpisano označbo na vozišču in prometnim znakom z dopolnilno tablo, na kateri je simbol vozila za odvoz nepravilno parkiranih vozil; kadar označba na vozišču zaradi njegove površinske lastnosti ni mogoča, pa le s predpisanim prometnim znakom z dopolnilno tablo, na kateri je simbol vozila za odvoz nepravilno parkiranih vozil;

– na postajališču ali obračališču linijskega prevoza potnikov;

– na posebej označenem delu javne površine, kjer vozilo ovira namensko rabo te površine;

– na parkirni površini, ki ni namenjena parkiranju tovrstnih vozil;

– na trgu, zelenici, v drevoredu ali parku, razen če gre za vozila javnih gospodarskih služb, ki opravljajo svoje naloge.

(2) Občinski redar izda pisno odredbo za odvoz vozila s pajkom, ki jo namesti na vozilo tako, da jo voznik zlahka opazi.

(3) Odredba za odvoz vozila mora vsebovati:

– registrsko številko vozila,

– znamko in tip vozila,

– kraj prekrška,

– datum in čas prekrška.

 

66. člen 

 

(izvajalec odvoza) 

 

(1) Odvoz zapuščenega ali nepravilno parkiranega vozila iz prejšnjega člena tega odloka opravi pogodbeni izvajalec oziroma redni vzdrževalec občinskih cest.

(2) Izvajalec je dolžan vozilo, ki je nepravilno parkirano in ogroža varnost cestnega prometa, odstraniti v najkrajšem možnem času.

(3) Odvoz vozila se opravi na stroške lastnika oziroma uporabnika vozila.

 

67. člen 

 

(hramba vozil) 

 

(1) Izvajalec opravlja dejavnost hrambe in varovanja vozil na za to določenem in urejenem prostoru. Na poslovnem prostoru mora biti na vidnem mestu označena firma izvajalca, čas poslovanja in cenik.

(2) Izvajalec mora zagotoviti, da se lahko vozilo prevzame kadarkoli.

 

68. člen 

 

(odgovornost izvajalca) 

 

(1) Izvajalec odgovarja za morebitne poškodbe ali tatvino vozila od začetka izvajanje odredbe, s katero je bil odrejen odvoz vozila do prevzema vozila.

(2) Odredba se začne izvajati z nameščanjem opreme za odvoz vozila.

 

69. člen 

 

(stroški odvoza) 

 

(1) Voznik oziroma uporabnik vozila mora plačati izvajalcu 50 % višine stroškov, določenih za odvoz vozila, če želi prevzeti vozilo na kraju prekrška potem, ko je občinski redar že napisal odredbo za odvoz vozila, izvajalec pa s kraja prekrška vozila še ni odpeljal.

(2) Voznik oziroma uporabnik vozila mora plačati stroške iz prejšnjega odstavka takoj na kraju prekrška, sicer se šteje, da voznik ne želi prevzeti vozila na kraju prekrška.

(3) Šteje se, da je vozilo odpeljano, ko pajek spelje z mesta, kjer je naložil vozilo.

 

70. člen 

 

(vrnitev odstranjenega vozila) 

 

(1) Izvajalec vrne odstranjeno vozilo na mestu hrambe, ko lastnik ali uporabnik vozila predloži dokazila o plačilu stroškov odvoza in varovanja vozila.

(2) Če lastnik ali uporabnik vozila ne prevzame vozila v 30 dneh od dneva odvoza vozila, se šteje, da je to vozilo zapuščeno, izvajalec pa ravna z vozilom po postopku, določenem za zapuščena vozila.

 

71. člen 

 

(ravnanje z zapuščenimi vozili) 

 

(1) Občinski redar ravna z zapuščenimi vozili skladno z določili Zakona o pravilih cestnega prometa.

(2) Postopek ravnanja z zapuščenim vozilom se uporablja tudi za vozila iz 72. člena tega odloka.

 

72. člen 

 

(odredba za odstranitev) 

 

Odredba za odstranitev mora vsebovati:

– znamko, tip in barvo vozila,

– lokacijo zapuščenega vozila,

– datum zaznave zapuščenega vozila,

– številko in datum izdaje pisne odredbe,

– morebitne identifikacijske oznake vozila (številka šasije, številka motorja itd.).

 

73. člen 

 

(varovanje prevzetih zapuščenih vozil) 

 

(1) Izvajalec zagotovi 24-urno hrambo in varovanje prevzetih vozil pred poškodbami in tatvinami ter škodno zavarovanje za čas hrambe.

(2) Na poslovnem prostoru izvajalca rednega vzdrževanja cest mora biti na vidnem mestu označena firma ter čas poslovanja in postopek izdajanja zapuščenih vozil.

 

74. člen 

 

(evidenca prevzetih zapuščenih vozil) 

 

Izvajalec vodi evidenco prevzetih zapuščenih vozil, ki mora obsegati podatke iz drugega odstavka 72. člena tega odloka in datum ter uro prevzema zapuščenega vozila.

 

75. člen 

 

(predaja zapuščenega vozila) 

 

Izvajalec preda vozilo lastniku na podlagi listine, s katero dokaže, da je lastnik zapuščenega vozila. Lastnik vozila mora pred prevzemom plačati stroške odvoza in hrambe.

 

76. člen 

 

(uničenje zapuščenega vozila) 

 

Če lastnik zapuščenega vozila ne prevzame v roku treh mesecev od izdaje odredbe, se vozilo uniči po določbah predpisov, ki urejajo ravnanje z zapuščenimi predmeti.

 

77. člen 

 

(obveščanje) 

 

(1) Po preteku treh mesecev ali po lastnikovem prevzemu zapuščenega vozila izvajalec obvesti odredbodajalca o morebitnih identifikacijskih oznakah odstranjenega zapuščenega vozila, zaradi nadaljnjega vodenja postopka o prekršku zoper lastnika vozila.

(2) Z globo 100 eurov se kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja cest, če ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja cest pa se kaznuje z globo 40 eurov.

 

78. člen 

 

(odgovornost lastnika vozila) 

 

(1) Če je prekršek po tem odloku storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

(2) Če je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba.

 

6. INŠPEKCIJSKI NADZOR OBČINSKIH CEST 

 

79. člen

 

(opravljanje inšpekcijskega nadzora) 

 

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka na kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cestah v upravljanju občinske uprave ter o ureditvi prometa izvaja pristojni inšpekcijski organ.

(2) O izdanih dovoljenjih, soglasjih, dovolilnicah, letnih kartah in spremembah prometnega režima ter prometne signalizacije, mora občinski organ za promet sproti obveščati nadzorne organe.

(3) Če morajo zaradi zagotavljanja varnosti prireditve sodelovati nadzorni organi, mora organizator ali investitor občini praviloma povrniti stroške, ki nastanejo z organizacijo in izvedbo prireditve ali drugega dogodka. Višino stroškov sodelovanja nadzornih organov s sklepom določi župan.

(4) Nadzorni organi smejo pri izvajanju pooblastil za nujno potreben čas parkirati v nasprotju s tem odlokom.

(5) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po znakih, ukazih oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb, pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega odloka.

 

80. člen 

 

(naloge inšpekcijskega nadzora) 

 

(1) Inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:

1. opravljanje rednega vzdrževanja cest in odreja odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,

2. izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti dela na cestah, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim,

3. Izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovanem pasu ceste.

(2) Poleg ukrepov, ki jih inšpektor izvaja na podlagi zakonodaje, lahko inšpektor:

1. odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogroža varnost prometa,

2.v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cestah ali bi lahko nastala škoda na njej, odredi začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,

3. odredi ukrepe za zagotovitev polja preglednosti.

 

7. KAZENSKE DOLOČBE 

 

81. člen

 

(globe) 

 

(1) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, ali posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, če:

1. brez soglasja postavi ali napelje objekte ali naprave gospodarske javne infrastrukture (18. člen);

2. brez soglasja občinske uprave oziroma pristojnega občinskega organa posega v prostor varovalnega pasu občinske ceste (drugi odstavek 24. člena);

3. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 25. člena);

4. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 26. člena);

5. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja oziroma bi ta dela opravljala v nasprotju z izdanim soglasjem (27. člen);

6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji iz soglasja (prvi odstavek 31. člena) oziroma ga ne prilagodi spremenjenim razmeram na podlagi zahteve iz upravne odločbe občinske inšpekcijske službe (prvi odstavek 32. člena); predlog občinske uprave;

7. vrste in obseg del pri pogozdovanju in urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodi tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 34. člena);

8. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa po njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji izdanega soglasja (36. člen);

9. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (37. člen);

10. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (38. člen);

11. če ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 39. člena);

12. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti, ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 41. člena);

13. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo potrebno pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 42. člena);

14. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 42. člena);

15. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 43. člena);

16. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis ali drug objekt ali napravo za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (45. člen).

(2) Z globo v znesku 150 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo v znesku 80 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

82. člen 

 

(kršitev obveznosti obveščanja o posegih v občinsko cesto) 

 

(1) Z denarno kaznijo 1000 eurov se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojne službe občinske uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 17. člena).

(2) Z denarno kaznijo 150 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba investitorja iz prejšnjega odstavka tega člena.

 

8. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 

 

83. člen

 

(legalizacija priključkov) 

 

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojni službi občinske uprave najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka za lokalne ceste in pet let za javne poti. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 33. člena tega odloka.

 

84. člen 

 

(namestitev snegolovov) 

 

Lastniki in od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje do 1. 1. 2019.

 

85. člen 

 

(prenehanje veljavnosti) 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 15/00).

 

86. člen 

 

(objava in začetek veljavnosti) 

 

Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

 

Št. 007-5/2017-5

Rogašovci, dne 28. septembra 2017

 

Župan 

Občine Rogašovci 

Edvard Mihalič l.r.