Statut Mestne občine Ptuj - neuradno prečiščeno besedilo (1) Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 6/1999, 2/2001 Datum začetka veljavnosti: 29.03.2001 Datum prenehanja veljavnosti: 12.03.2003

	Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95-odločba US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odločba US, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. junija 1999, sprejel naslednje uradno prečiščeno besedilo
	S T A T U T A
	Mestne občine Ptuj
	I. SPLOŠNE DOLOČBE
	1. člen
	Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju: mestna občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom.
	Območje mestne občine je določeno z zakonom in obsega naselja: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurberku, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spodnji Velovlek in Spuhlja.
	2. člen
	Mestna občina Ptuj je pravna oseba.
	Sedež mestne občine je na Ptuju, Mestni trg 1.
	Mestna občina ima svoj grb. Grb ima obliko ščita s srebrnim poljem in rdečim križem. Grb mestne občine je grb mesta Ptuja iz leta 1576. Uporabo grba, zastave in pečata določi mestna občina z odlokom.
	Mestna občina ima zastavo. Zastava je bele barve z grbom Mestne občine Ptuj.
	Mestna občina ima pečat okrogle oblike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis »Mestna občina Ptuj«.
	Praznik Mestne občine Ptuj je 5. avgust. Podrobnejšo ureditev občinskega praznika ureja odlok.
	3. člen
	Mestna občina varuje koristi svojega prebivalstva.
	V okviru ustave, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov mestne občine mestna občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem mestne občine prenese v občinsko pristojnost država.
	4. člen
	Občani uresničujejo lokalno samoupravo v mestni občini neposredno in prek organov mestne občine.
	Mestna občina se za skupno urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena lahko povezuje z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti.
	II. NALOGE MESTNE OBČINE
	5. člen
	Mestna občina v skladu z ustavo in zakoni samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene z ustavo, zakoni in tem statutom.
	6. člen
	Naloge mestne občine so zlasti naslednje:
	1. Na področju normativnega urejanja:
	sprejema statut mestne občine, odloke in druge občinske akte,
	sprejema druge akte, določene z zakonom v okviru pristojnosti mestne občine.
	2. Na področju upravljanja in urejanja:
	sprejema kratkoročne in dolgoročne plane razvoja mestne občine,
	upravlja občinsko premoženje,
	upravlja in ureja stavbna zemljišča,
	ureja lokalne zadeve varstva okolja (pospeševanje okoljevarstvenih dejavnosti, ukrepi varstva okolja, sanacijski ukrepi itd.),
	ureja javni red in mir ter mirujoči promet; nadzoruje javni red in mir, mirujoči promet, komunalno urejenost in lokalne prireditve,
	ureja mestni in primestni promet,
	opravlja statistične, evidenčne in analitične funkcije za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v mestni občini,
	organizira civilno zaščito v mestni občini in druge zadeve na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
	organizira gasilsko službo in druge zadeve požarne varnosti lokalnega pomena,
	skrbi za urejanje občinskega prostora, načrtovanje naselij in drugih posegov v prostor lokalnega pomena,
	določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
	določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mestne občine,
	opravlja naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo v skladu z zakonom,
	opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi mestna občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti v skladu z zakonom.
	3. S svojimi sredstvi in ukrepi:
	pospešuje gospodarski razvoj in raziskovalno dejavnost,
	pospešuje stanovanjsko gradnjo in skrbi za povečanje socialnega fonda stanovanj,
	zagotavlja delovanje javnih služb na področju energetike in drugih gospodarskih javnih služb,
	zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb varstva okolja, ki skrbijo za oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalnih odplak, odvoz odpadkov, javno snago, urejanje javnih površin, dimnikarsko službo,
	zagotavlja gradnjo, vzdrževanje in upravljanje lokalnih javnih cest in javnih poti,
	zagotavlja delovanje osnovnega šolstva in predšolskega varstva in vzgoje,
	zagotavlja javne zdravstvene službe na primarni ravni - zdravstveni domovi, ambulante, lekarne,
	zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mestne občine, ki so lokalnega pomena,
	zagotavlja pokopališko in pogrebno službo,
	organizira in pospešuje informacijske in dokumentacijske dejavnosti; izdajanje javnih glasil,
	oblikuje socialno politiko mestne občine,
	skrbi za razvoj kulture in za javne kulturne ustanove ter dejavnosti lokalnega in širšega pomena, kakor tudi za naravno in kulturno dediščino,
	skrbi za razvoj športa in rekreacije,
	skrbi za smotrni razvoj na območju mestne občine kot celote,
	skrbi za prometne naprave in javne zgradbe mestne občine in
	opravlja druge naloge, določene z zakonom in podzakonskimi akti.
	Poleg zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mestne občine.
	III. ORGANI MESTNE OBČINE
	Skupne določbe
	7. člen
	Organi mestne občine so: mestni svet, župan, nadzorni odbor in volilna komisija.
	Organi mestne občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
	Organi mestne občine so mestni svet, župan in nadzorni odbor.
	Občina ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti mestne občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
	Mestna občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
	8. člen
	Delo organov mestne občine je javno.
	Javnost dela se zagotavlja z objektivnim obveščanjem javnosti o delu organov mestne občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah mestnega sveta in delovnih teles sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik mestnega sveta.
	Seje mestnega sveta in delovnih teles sveta so odprte za javnost, razen, kadar svet ali delovno telo zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu odloči, da se javnost izključi.
	Kaj se šteje za uradno tajnost, določi mestni svet mestne občine.
	9. člen
	Organi mestne občine so sklepčni, če je na njihovih sejah prisotna najmanj polovica njihovih članov.
	Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine, odločitve pa sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
	10. člen
	Vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v mestni občini imajo pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ mestne občine. Organ, na katerega je naslovljena peticija, mora nanjo odgovoriti najkasneje v 30. dneh.
	Mestni svet
	11. člen
	Mestni svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti v mestni občini mestne občine.
	Mestni svet ima naslednje pristojnosti:
	sprejema:
	statut mestne občine,
	poslovnik za svoje delo,
	občinski proračun in zaključni račun,
	prostorske plane in druge plane razvoja mestne občine,
	premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco mestne občine,
	odloke in druge akte mestne občine (odredbe, pravilnike, navodila...),
	programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
	akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave,
	odloča:
	- o odtujitvi nepremičnin, ter o pridobitvi nepremičnin in odtujitvi in pridobitvi premičnin, kadar vrednost presega 0,5% proračuna Mestne občine Ptuj,
	- o pridobitvi in odtujitvi premičnin ter o pridobitvi nepremičnin, kadar vrednost presega 0,5 % proračuna mestne občine,
	o finančnem zadolževanju mestne občine in izdaji vrednostnih papirjev,
	o povezovanju mestne občine v pokrajino in druge širše lokalne skupnosti
	o izbiri sopogodbenika in sklenitvi pravnega posla izven sprejetih proračunskih sredstev pred sprejetjem rebalansa, kadar skupna vrednost presega 0,5 % proračuna Mestne občine Ptuj,
	o prevzemu nalog iz državne pristojnosti,
	določa:
	višino najemnin in zakupnin za objekte, ki so v lasti občine,
	višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
	obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov mestne občine,
	način in pogoje opravljanja občinskih javnih služb,
	v skladu z zakonom določa višino plače ali dela plače za podžupana in del plač članom mestnega sveta ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov delovnih teles, ki jih imenuje mestni svet,
	daje:
	soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij,
	pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice mestne občine,
	pobude za sklic zborov občanov,
	soglasje k cenam komunalnih in drugih storitev,
	mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
	- soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na mestno občino,
	imenuje ali voli in razrešuje:
	podžupane na predlog župana,
	člane nadzornega odbora ter člane delovnih teles mestnega sveta,
	občinsko volilno komisijo,
	predstavnika mestne občine v sosvetu načelnika upravne enote,
	člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
	nadzoruje delo župana, podžupanov, občinske uprave in delovnih teles sveta glede izvrševanja odločitev mestnega sveta,
	razpisuje referendum,
	ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, zavode ter gospodarske javne službe,
	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon,
	daje mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje mestne občine in
	druge pristojnosti, določene z zakonom in podzakonskimi akti.
	12. člen
	Mestni svet ima 29 članov.
	Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
	Nezdružljivost opravljanja funkcije članov mestnega sveta z drugimi dolžnostmi ureja zakon.
	13. člen
	Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan za sklicevanje in vodenje sej mestnega sveta lahko pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta.
	Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za mestni svet ter njegova delovna telesa zagotavlja občinska uprava.
	14. člen
	Mestni svet ima poslovnik, s katerim se uredijo način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov.
	Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v tem statutu določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.

	Delovna telesa mestnega sveta
	15. člen
	Za obravnavo zadev iz pristojnosti mestnega sveta ter za oblikovanje mnenj in predlogov svetu se lahko ustanovijo odbori, pododbori in komisije, kot delovna telesa sveta.
	Člane odborov, pododborov in komisij imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti člani mestnega sveta.
	Odbori se ustanovijo pravilom za področja, za katera so ustanovljeni oddelki občinskega urada.
	Odbori imajo po sedem članov, od tega pet izmed svetnikov in dva člana izmed občanov mestne občine.
	Poleg stalnih odborov, ustanovljenih s statutom mestne občine, ustanavlja mesti svet druga delovna telesa s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
	Predsednika in člane delovnih teles imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
	Župan ima pravico prisostvovati sejam delovnih teles in sodelovati v razpravi na seji.
	16. člen
	Mestni svet ima naslednje stalne odbore:
	1. Odbor za finance, in gospodarjenje s sredstvi občine,
	2. Odbor za gospodarstvo,
	3. Odbor za družbene dejavnosti,
	4. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo,
	5. Odbor za splošne zadeve.
	17. člen
	Odbori mestnega sveta dajejo mnenja in predloge ter:
	obravnavajo predloge župana, članov sveta, občinske uprave in občanov s svojega delovnega področja, preden o njih odloča mestni svet in dajejo mestnemu svetu mnenje o teh predlogih,
	razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo mestnemu svetu, županu in občinski upravi mnenja o teh vprašanjih,
	predlagajo svetu in županu odločitve s svojega področja.
	18. člen
	V okviru pooblastil iz prejšnjega člena dajejo posamezni odbori mnenja in predloge, zlasti na naslednjih področjih:
	1. Odbor za finance in gospodarjenje z nepremičninami
	na področju javnih financ, zlasti glede proračuna in zaključnega računa, zadolževanja mestne občine, zadolževanja javnih podjetij in zavodov, dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov in uporabe sredstev iz rezerv proračuna mestne občine ter naloge na področju gospodarjenja s premoženjem mestne občine.
	2. Odbor za gospodarstvo
	pospeševanja razvoja gospodarskih dejavnosti,
	spremljanja gibanj v gospodarskih dejavnostih.
	3. Odbor za družbene dejavnosti
	na področju kulture, raziskovalne dejavnosti, športa in rekreacije, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulturne dediščine, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti in socialnega varstva.
	4. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo
	na področju varstva okolja, komunalnih javnih služb, javnih cest in poti, stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanje prostora in načrtovanja.
	5. Odbor za splošne zadeve
	- na področjih splošnih zadev, organizacije uprave ter drugih zadev, ki ne spadajo v
	pristojnost ostalih odborov.
	Župan
	19. člen
	Mestna občina ima župana in največ tri podžupane.
	Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno.
	Funkcionarske pravice in pravice iz delovnega razmerja župana določa zakon.
	Župana nadomešča v odsotnosti ali zadržanosti podžupan, ki ga določi župan.
	20. člen
	Župan opravlja naslednje naloge:
	- predstavlja in zastopa mestno občino,
	- predstavlja in zastopa mestni svet,
	- skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev mestnega sveta,
	- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,
	- izvršuje proračun mestne občine in odgovarja za njegovo izvrševanje,
	- izbira sopogodbenika in sklepa pravne posle v okviru sprejetega proračuna in o tem
	obvešča mestni svet
	- predlaga splošne akte, proračun in zaključni račun ter druge odločitve mestnemu svetu,
	- sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji, določenimi z zakonom,
	- sklicuje zbore občanov,
	- odloča o porabi sredstev rezerv proračuna mestne občine za kritje blagajniškega primanjkljaja in za kritje izdatkov, nastalih zaradi izrednih razmer,
	- odloča o odtujitvi in pridobitvi premičnin ter o pridobitvi nepremičnin, kadar
	vrednost ne presega 0,5% vrednosti proračuna Mestne občine Ptuj,
	- skrbi za objavo občinskih splošnih aktov in
	- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali ta statut.
	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna delovna telesa za proučevanje zadev iz njegove pristojnosti.
	21. člen
	Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
	Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri Ustavnem sodišču RS zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
	Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
	Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravem sodišču.
	Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
	22. člen
	Podžupani nadomeščajo župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti in opravljajo druge naloge v okviru pisnih pooblastil župana in v skladu z zakonom.
	Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi dolžnostmi določa zakon.
	4. Nadzorni odbor
	23. člen
	- Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
	- Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
	- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
	- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
	- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov četrtnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
	24. člen
	Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno - računovodskega ali pravnega področja, ali drugih podobnih področij. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga mestnemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
	Nezdružljivost funkcije članstva v nadzornem odboru z drugimi dolžnostmi določa zakon.
	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Razrešitev se opravi na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
	25. člen
	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih najmanj pet članov odbora.
	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
	Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov.
	26. člen
	Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna občine, zaključnih računov četrtnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, izvajanje proračuna občine in sprejetih finančnih načrtov četrtnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor mestni svet in župana.
	Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga mestni svet in župan.
	27. člen
	Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora in navedbo nadzorovanega.
	V postopku nadzora so odgovorni nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
	Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene ter mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor ter ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
	Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstoja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
	28. člen
	Člana nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora izloči iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
	Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
	O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
	29. člen
	Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. O obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
	Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
	30. člen
	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
	Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
	Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
	31. člen
	Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom o delu.
	IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V MESTNI OBČINI PTUJ
	32. člen
	Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
	33. člen
	Zbor občanov se lahko skliče in izvede za vso občino, za eno ali več četrti, za posamezno naselje ali zaselek.
	34. člen
	Občani na zboru občanov:
	- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
	- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
	- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine - oziroma za spremembo njihovih območij,
	- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
	- opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
	- dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenskega okolja,
	- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor (gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi ...),
	- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.
	- Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
	35. člen
	Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo mestnega sveta ali na pobudo sveta četrti.
	Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v četrti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v četrti.
	Zahteva za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki jo naj zbor občanov obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise.
	Župan lahko zahtevo za sklic zbora občanov s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep o zavrnitvi sklica zbora občanov se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
	Župan skliče zbor volivcev najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
	36. člen
	Sklic zbora občanov mora vsebovati navedbo območja, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas sklicanega zbora občanov ter predlog dnevnega reda zbora.
	Sklic zbora občanov se objavi v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj, v lokalnih sredstvih javnega obveščanja, oziroma se sklic zbora objavi na drug krajevno običajen način.
	37. člen
	Delo zbora občanov vodi župan, ali od njega pooblaščen podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki vodi zbor občanov.
	V razpravi in pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico in stalno prebivališče na območju sklicanega zbora občanov.
	Zbor občanov je sklepčen, če je na zboru navzočih najmanj pet odstotkov volivcev z območja sklica zbora občanov.
	Zbor občanov veljavno sprejema odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja z večino glasov navzočih volivcev na zboru.
	38. člen
	Mestni svet lahko razpiše referendum o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
	Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta.
	Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
	39. člen
	Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
	Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
	Če je vložen predlog za razpis referenduma, ali je vložena pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi, oziroma do odločitve na referendumu.
	40. člen
	Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
	Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet do konca njegovega mandata.
	41. člen
	Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.
	Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet četrti. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev iz območja mestne občine , oz. iz območja mestne ali primestne četrti.
	Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.
	Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.
	Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
	42. člen
	Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom.
	Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov, ki ne more biti krajši kot penajst dni in ne daljši kot trideset dni.
	Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. V primeru dajanja podpore na seznamu pa državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi podpise volivcev na seznamu.
	Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
	43. člen
	Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana mestnega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom 42. člena tega statuta.
	Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dneva razpisa v nedeljo ali drug dela prost dan.
	Z aktom o razpisu referenduma mestni svet določi vrsto referenduma, splošni akt oziroma tiste njegove določbe, o katerih se bo odločalo na referendumu, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referedumu z možnostjo obkrožitve odgovora »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.

	Akt o razpisu refereduma se objavi v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj.
	Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi volilna komisija občine akt o razpisu refereduma v javnih občilih.
	44. člen
	Pravico glasovati na referedumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.
	Odločitev na referedumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
	45. člen
	Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
	Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o lokalnih volitvah , kolikor ni s tem statutom v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
	45.a člen
	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih.
	Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
	46. člen
	Mestni svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz pristojnosti mestne občine, da se ugotovi volja občanov.
	Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso mestno občino ali za njen del.
	Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v mestni občini oziroma v četrti.
	Svetovalni referendum ne zavezuje organov mestne občine. Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
	47. člen
	Najmanj pet odstotkov volilcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov.
	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih po vložitvi zahteve.
	Če se zahteva nanaša na druge odločitve organov mestne občine, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. Glede pobude za vložitev zahteve volivcev in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakonov in tega statuta, s katerimi je urejeno vprašanje referenduma o splošnem aktu v mestni občini.
	V. OBČINSKA UPRAVA
	48. člen
	Upravne naloge v mestni občini opravlja občinska uprava.
	Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi z odlokom mestni svet na predlog župana.
	Delo občinske uprave vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje župan.
	Predstojnik občinske uprave je župan.
	49. člen
	O upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti mestne občine odloča na prvi stopnji direktor občinske uprave, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
	Direktor občinske uprave lahko za vodenje upravnega postopka oziroma za odločanje o vseh upravnih stvareh ali o določeni vrsti upravnih stvari pooblasti delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
	Župan lahko za vodenje upravnega postopka pooblasti delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
	Mestna občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
	O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. Posamične akte iz izvirne pristojnosti mestne občine izdaja direktor občinske uprave.
	Župan lahko pooblasti tudi druge delavce občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, za odločanje v upravnih stvareh ali za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe.
	Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
	O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča stvarno pristojno ministrstvo.
	50. člen
	O izločitvi delavca v upravi odloča direktor občinske uprave. O izločitvi župana in direktorja občinske uprave odloča mestni svet.
	O izločitvi direktorja in uradnih oseb občinske uprave odloča župan. O izločitvi župana odloča mestni svet, ki v tem primeru tudi odloči v upravni stvari.
	51. člen
	Položaj delavca v občinski upravi urejata zakon in odlok.
	Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
	Delavca v občinski upravi sprejema v delovno razmerje na podlagi sistemizacije župan, oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave.
	O pravicah delavcev v upravi iz delovnega razmerja ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju upravnih delavcev in višjih upravnih delavcev odloča župan.
	52. člen
	Mestna občina Ptuj lahko skupaj z drugimi občinami v skladu z zakonom ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
	VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
	53. člen
	Mestna občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje javnih služb zagotavlja občina neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih družb, z dajanjem koncesij in z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
	54. člen
	Obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom ustanavlja mestna občina na področjih oskrbe s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, ravnanjem s komunalnimi odpadki in odlaganjem ostankov komunalnih odpadkov, na področju javne snage in čiščenje javnih površin, urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, na področju pregledovanja in nadzorovanja ter čiščenja kurilnih naprav zaradi varstva zraka ter na drugih področjih, določenih z zakonom.
	55. člen
	Mestna občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom za področja oskrbe industrijskih porabnikov z vodo, oskrbe naselij s požarno vodo v javni rabi, oskrbe naselij s plinom, urejanja pokopališč in pogrebne službe, javne razsvetljave, urejanja javnih parkirišč in parkirnih hiš, ulic, trgov in lokalnih cest, urejanja lokalnih cest, urejanja prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov, plakatiranje in obveščanje ter na drugih področjih.
	56. člen
	Mestni svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
	57. člen
	Mestni svet z odlokom ustanavlja javna podjetja, javne zavode in sklade.
	58. člen
	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine.
	Mestna občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% primerne porabe v letu v katerem se daje poroštvo.
	Odločitev o zadolževanju in dajanju poroštev sprejme mestni svet.
	VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE
	59. člen
	Mestna občina gospodari s premoženjem v skladu s predpisi.
	Premoženje mestne občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti mestne občine, denarna sredstva in pravice.
	Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
	60. člen
	Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan mestne občine, če ni z odlokom mestne občine drugače določeno.
	61. člen
	Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje dohodkov uporabijo sredstva rezerve mestne občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
	62. člen
	1. Javne sklade ustanavlja mestni svet.
	2. Mestni svet izvršuje vse ustanoviteljske pravice mestne občine do javnih skladov, zlasti pa imenuje organe upravljanja in poslovodne organe skladov.
	63. člen
	Mestne in primestne četrti se financirajo v skladu z zakonom.
	VIII. AKTI MESTNE OBČINE
	1. Splošni akti mestne občine
	64. člen
	Mestni svet sprejme statut mestne občine in poslovnik za delo mestnega sveta.
	Mestni svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
	Odbor mestnega sveta lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
	Mestni svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
	65. člen
	Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.
	66. člen
	S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.
	67. člen
	Z odlokom ureja mestna občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
	Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
	68. člen
	Z odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
	69. člen
	S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
	70. člen
	Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
	71. člen
	S proračunom mestne občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v mestni občini.
	Proračun mestne občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Osnutek proračuna mestne občine mora biti predložen mestnemu svetu najkasneje do 31. decembra za naslednje proračunsko leto, oziroma najkasneje mesec dni po sprejemu državnega proračuna.
	Proračun mestne občine je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov mestnega sveta.
	Predpisi in drugi splošni akti Mestne občine Ptuj morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.
	Akti iz prejšnjega odstavka tega člena se objavljajo v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj.
	2. Posamični akti mestne občine
	72. člen
	Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.
	S posamičnimi akti, s sklepom ali odločbo, odloča mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
	73. člen
	Organi mestne občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
	IX. MESTNE IN PRIMESTNE ČETRTI
	74. člen
	Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov, naselij in zaradi zadovoljevanja krajevnih interesov se območje Mestne občine Ptuj razdeli na mestne in primestne četrti.
	Mestne in primestne četrti so pravne osebe.
	75. člen
	S tem statutom se na podlagi ugotovljenega interesa prebivalcev na zborih krajanov ustanovijo mestne in primestne četrti Mestne občine Ptuj ter določi njihovo območje.
	Območje Mestne občine Ptuj se razdeli na 5 mestnih četrti: Center, Ljudski vrt, Panorama, Jezero in Breg in 2 primestni četrti: Grajena in Rogoznica.
	Posamezne četrti obsegajo naslednja območja:
	Mestna četrt Center, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega centralni del naselja Ptuj na levem bregu reke Drave in na severozahodni strani od železniške proge.
	Mejo na jugovzhodni strani predstavlja železniška proga, na jugozahodni strani pa reka Drava, od Drave poteka meja proti severu na zahodnem robu vojaškega učnega centra, po delu ulic Vičava, Raičeva in Maistrova do Volkmerjeve, kjer se obrne proti jugovzhodu mimo Srednješolskega centra do Doma upokojencev, od tu po Rimski ploščadi, za parkiriščem in bolnišnico na Ulico 5. Prekomorske, po njej do Zupančičeve, po Zupančičevi ulici proti jugo do Potrčeve ceste in po Potrčevi cesti proti vzhodu do predvidene nove ulice, ki se bo v podaljšku Trubarjeve ulice priključila na novo obvoznico oz. podaljšano Osojnikovo cesto do železniške proge.
	Mestna četrt Ljudski vrt, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega pretežni del novejše blokovske gradnje (Rabelčja vas vzhod in zahod) in večji del strnjene individualne gradnje na severnem delu mesta, kamor se je mesto širilo v zadnjih 30-tih letih. Meje so določene z mejami s četrtjo Rogoznica na vzhodu do železniške proge in po njej do meje s četrtjo Center, ki predstavlja mejo na južni strani. Na zahodu pa se meja po Volkmerjevi ulici podaljša proti severu (meja s četrtjo Panorama) in združi z obstoječo mejo s četrtjo Grajena ter poteka po njej proti vzhodu do meje s četrtjo Rogoznica.
	Mestna četrt Panorama, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega severozahodni del naselja Ptuj (ulice Vičava, Orešje, Štuki, Krčevina pri Ptuju, zaselek Bratje Reš).
	Meje na južni, zahodni in severni strani predstavljajo obstoječe meje naselja Ptuj, mejo na vzhodu pa predstavljajo meja s četrtima Ljudski vrt in Center - Volkmerjeva, Maistrova, Raičeva, Vičava in severozahodni rob vojaškega učnega centra do reke Drave.
	Mestna četrt Jezero, s sedežem na Ptuju, Belšakova ul. 20/a, obsega območje naselja Ptuj na levem bregu Drave vzhodno od železniške proge in naselje Spuhlja.
	Mejo na zahodni strani predstavlja železniška proga, na severu meja s četrtjo Rogoznica, na vzhodu meja s četrtjo Markovci in na jugu meji na desni strani ptujskega jezera na občino Videm in četrt Breg.
	Mestna četrt Breg, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega del naselja Ptuj, ki leži na desnem bregu Drave.
	Primestna četrt Grajena, s sedežem na Ptuju, Grajena 57, obsega območja naselij Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu in Mestni Vrh.
	Primestna četrt Rogoznica, s sedežem na Ptuju, Slovenjegoriška 18, obsega območja naselij Kicar, Pacinje, Podvinci, Sp. Velovlak in del naselja Ptuj po meji med bivšo KS Rogoznica z mejami bivših Krajevnih skupnosti Spuhlja, Budina - Brstje, Tone Žnidarič in Franc Osojnik, kjer se na Ulici Jožefe Lackove loči od dosedanje meje in poteka dalje proti severu (za hišami Ul. Jožefe Lackove 45/a in 46) po južnih oz. zahodnih mejah parcel 328/1, 328/2, 302, 301/2, 301/2, 297/3, 296/1, 295, 293/4, 292, 282, 281, 280/4, 280/1, 280/3, 246, 249/4, 249/1 in 235/6, kjer se spoji z mejo bivše KS Rogoznica in poteka dalje po njej proti severovzhodu.
	76. člen
	Četrt ima pečat okrogle oblike, premera 35 mm. Zgoraj na obodu je napis »MESTNA OBČINA PTUJ«, v drugi vrstici naziv četrti. V sredini je grb Mestne občine Ptuj, pod grbom je naveden sedež četrti.
	77. člen
	Organ mestne in primestne četrti je svet, ki ga izvolijo krajani v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah. Število članov sveta se določi glede na število prebivalcev mestne oziroma primestne četrti, in sicer praviloma:
	- do 5000 prebivalcev 7 članov,
	- nad 5000 prebivalcev 9 članov.
	- Člani sveta opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
	- Člani sveta izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika.
	- Četrt zastopa predsednik sveta.
	Svet sprejme statut, s katerim določi način dela sveta. Določila statuta ne smejo biti v nasprotju z določili tega statuta. Statut sveta začne veljati, ko poda k njemu soglasje mestni svet.
	Strokovna dela za svet opravlja občinski urad Mestne občine Ptuj.
	78. člen
	Sveti sodelujejo pri zadevah lokalnega pomena, ki bistveno vplivajo na življenje krajanov in dajejo mnenja, zlasti v zadevah lokalnega pomena, ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena, izdelujejo programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena.
	Sveti skrbijo za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev, ki so mestni oziroma primestni četrti dodeljena iz proračuna mestne občine in finančnih sredstev, ki jih zberejo krajani.
	79. člen
	Mestne in primestne četrti so lahko lastniki nepremičnin.
	80. člen
	Mestne in primestne četrti samostojno opravljajo naslednje naloge:
	- upravljajo s premoženjem mestne oziroma primestne četrti,
	- skrbijo za pospeševanje kulture in drugih društvenih dejavnosti,
	- opravljajo druge naloge, ki se nanje prenesejo z odlokom.
	X. POVEZOVANJE MESTNE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
	81. člen
	Mestna občina Ptuj se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost - pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
	Odločitev o vključitvi mestne občine v pokrajino sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino vseh članov mestnega sveta.
	O odločitvi mestnega sveta se v mestni občini izvede referendum.
	S statutarnim sklepom o vključitvi mestne občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo mestna občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine mestni svet dokončno določi prenesene pristojnosti pokrajine.
	82. člen
	Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere mestna občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
	- določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
	- gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
	- gradnja in financiranje medobčinskih cest,
	- druge zadeve širšega pomena.
	83. člen
	Člane pokrajinskega sveta izvoli mestni svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
	84. člen
	Mestni svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se mestna občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali večih občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za mestno občino. Če zahteva večina navzočih članov mestnega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
	XI. VARSTVO MESTNE OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
	85. člen
	Mestni svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice mestne občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja mestne občine, posega v njene pravice.
	86. člen
	Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
	87. člen
	Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne občine.
	88. člen
	Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.
	89. člen
	Odbori mestnega sveta so dolžni za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi mestne občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
	Mestna občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to:
	- o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
	- o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
	- o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
	XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
	90. člen
	Do izdaje predpisov Mestne občine Ptuj se v Mestni občini Ptuj uporabljajo tisti predpisi in drugi splošni akti prejšnje občine Ptuj, ki so veljali na dan sprejetja tega statuta na območju Mestne občine Ptuj na področjih, ki so na podlagi zakonov v pristojnosti Mestne občine Ptuj.
	Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem statutom, je potrebno uskladiti najkasneje do 31.12.1999.
	91. člen
	Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, kot je določen za sprejem statuta.
	92. člen
	To uradno prečiščeno besedilo statuta začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
	Župan
	Mestne občine Ptuj
	MiroslavLUCI, dr. med.,l.r.
	Številka: 013-2/95-106
	Datum: 28.06.1999

Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega občina ne jamči odškodninsko ali kako drugače (Uredba o posredovanju informacij javnega značaja - Uradni list RS, št. 115/2003)