Na podlagi
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni
list RS, št. 94/07 (ZLS-UPB2), 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10,
40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji
na 11. redni seji dne 21. 4. 2016 sprejel |
|
S T A T U
T |
Občine
Rečica ob Savinji |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(1) Občina
Rečica ob Savinji je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom
na območju naslednjih naselij: Dol – Suha, Grušovlje, Homec, Nizka,
Poljane, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica, Spodnje Pobrežje, Šentjanž,
Trnovec, Varpolje in Zgornje Pobrežje. |
(2) Sedež
občine je na Rečici ob Savinji, Rečica ob Savinji 55. |
(3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
Občina
Rečica ob Savinji (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine, in naloge iz državne pristojnosti, ki se po
predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesejo z zakonom. |
|
3. člen |
(1) Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s Statutom Občine Rečica ob
Savinji (v nadaljevanju: statut). |
(3) Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
4. člen |
(1) Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
(2) Občina
samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti,
na način in po postopku, predpisanem v zakonu. |
(3) Občina
lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(4) Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
5. člen |
(1) Občina
Rečica ob Savinji ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba so določene z odlokom. |
(2) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji
polovici napis: Občina Rečica ob Savinji, v spodnji polovici pa naziv
organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava;
Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in
hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
(3) Občina
ima svoj praznik. Podrobnosti določa odlok o določitvi občinskega
praznika. |
(4) Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
6. člen |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema
statut ter druge splošne akte in predpise občine, |
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
– podeljuje nagrade in priznanja v skladu s pravilniki. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča
pogoje za skladen gospodarski razvoj celotne občine tako, da: |
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj, |
– v skladu
s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj, |
– sodeluje
z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih, lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– sprejme
splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih
služb, |
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in
vzdržuje komunalne objekte in naprave. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– zagotavlja pogoje za delovanje vzgojno-izobraževalnega in
zdravstvenega zavoda oziroma zagotavlja izvajanje teh dejavnosti, |
– v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
– sodeluje
z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja
stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
– lahko
podeljuje denarne pomoči. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– določa
občinski program športa, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– lokalne
javne ceste in druge javne poti, |
– površine
za pešce in kolesarje, |
– igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– ureja
promet v občini in zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih
cestah. |
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe, poveljstvi operativnih enot
gasilskih društev in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo
delo, |
– opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
– sprejema
program varnosti, |
– določa
prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
– ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– zagotavlja informiranost občanov z občinskimi predpisi, |
– opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
7. člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupne pravice
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami in |
– urejanje
drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
|
8. člen |
(1) Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe
ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od
pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
(2) Občina
obdeluje in pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz
svoje pristojnosti v skladu z zakonom. |
|
III.
ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne
določbe |
|
9. člen |
(1) Organi
občine so: |
– občinski
svet, |
– župan in |
– nadzorni
odbor občine. |
(2) Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
Zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
(3) Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon: |
– svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, |
– odbor za
razpolaganje s sredstvi požarnega sklada in |
– štab
civilne zaščite. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
10. člen |
(1) Občina
ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom
in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom,
s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. |
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje
pa jo župan. |
|
11. člen |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih
članov. |
|
12. člen |
(1) Delo
organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v
Uradnem listu Republike Slovenije, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine, oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave,
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih. |
|
2. Občinski svet |
|
13. člen |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje 9 članov. |
(3) Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega
sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega
sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa
najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
(5) Ko
članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta. |
|
14. člen |
(1) Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake
volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
(3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
15. člen |
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta,
odloke in druge splošne akte občine. |
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema
prostorske načrte in druge načrte razvoja občine, |
– sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
– sprejema
odlok o ustanovitvi, notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja
odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bi
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je bil le-ta razrešen, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kadar z odlokom za
odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
– odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje referendum, |
– s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov in
javnih skladov, |
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
– imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, |
– imenuje
in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin in člane
drugih organov občine ustanovljene na podlagi zakona, |
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
– sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
16. člen |
(1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana,
člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z
drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
(4) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
17. člen |
(1) Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove
seje, nima pa pravice glasovati. Župan lahko za vodenje sej občinskega
sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali pooblaščeni član občinskega
sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to
ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
(3) Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
(4) Župan,
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo
občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta. Seja mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna
zahteva za sklic seje. |
(5) Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni
red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati
na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še
z novimi točkami. |
(6) Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
18. člen |
Strokovno
in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
19. člen |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu in članom
občinskega sveta. |
(8) Poročovalci posameznih vsebin in predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
20. člen |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon ali ta statut za sprejem odločitve
določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z
zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
(3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan
ali od njega pooblaščena oseba o izvrševanju odločitev občinskega sveta
redno poroča občinskemu svetu. |
|
21. člen |
(1) Članu
občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico, |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če je s
pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih
mesecev, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
oziroma državni upravi, ki na podlagi določb zakona ni združljiva,
oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, |
– če
odstopi. |
(2) Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper
ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na Upravno
sodišče. O morebitni pritožbi odloči Vrhovno sodišče. |
(3) Če
član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
(4) Če
župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal
mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo
na Upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz
drugega odstavka tega člena odloči meritorno. O morebitni pritožbi
odloči Vrhovno sodišče. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi
kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil
izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik
kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega
sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
(5) Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona. |
|
2.1
Odbori in komisije občinskega sveta |
|
22. člen |
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot
svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno
področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik
občinskega sveta. |
(3) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter imenuje člane. |
|
23. člen |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov,
ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega
sveta, občinskih organov in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
– izdaja
odločbe oziroma sklepe v zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih
funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki jih komisiji določi občinski svet. |
|
24. člen |
(1) Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. |
(2) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti (izobraževanje,
predšolska vzgoja, socialno varstvo, kultura, šport, zdravstvo), |
– odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe (proračun,
gospodarstvo in drobno gospodarstvo, turizem, kmetijstvo, komunalne
dejavnosti, stanovanjska dejavnost, energetika), |
– odbor za
prostorsko planiranje in gospodarjenja z nepremičninami, |
– statutarno pravna komisija. |
(3) Odbori
in komisija imajo po pet članov. Delovno področje odborov in komisij se
določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
25. člen |
(1) Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
(3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
26. člen |
(1) Komisija in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja, v skladu s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisija in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
27. člen |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
28. člen |
(1) Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski
svet. |
|
29. člen |
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino. |
(2) Poleg
tega župan predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, v skladu z odlokom občine, |
– skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
direktorja občinske uprave za te naloge, |
– imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnike organov občinske
uprave, |
– usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– opravlja
druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut. |
(3) Župan
v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
30. člen |
(1) Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
(3) Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) O
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
31. člen |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
– sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
32. člen |
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
33. člen |
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed
članov občinskega sveta imenuje župan. |
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
(5) V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. Podžupan lahko funkcijo opravlja poklicno le v
soglasju z županom. |
|
34. člen |
(1) Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
35. člen |
(1) Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
36. člen |
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2) Županu
preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico, |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če je s
pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest
mesecev, |
– če v
treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo župana, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski,
oziroma državni upravi, ki na podlagi določb zakona ni združljiva,
oziroma ni združljivo s funkcijo župana. |
(3) Županu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev
občinskega sveta lahko župan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od
prejema sklepa vloži tožbo na Upravno sodišče, ki o njej odloči v
30 dneh. O morebitni pritožbi odloči Vrhovno sodišče v 30 dneh. |
(4) Županu
mandat preneha, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in
občinsko volilno komisijo. |
(5) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi
za požupana. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
37. člen |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– opravlja
nadzor nad vodenjem poslov občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, |
– opravlja
druge naloge, če tako določa zakon. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost finančnega poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
javnih zavodov, javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina, ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem. |
|
38. člen |
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe s finančno-računovodskega ali pravnega področja ali izkušnje s
tega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. |
(4) Za
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo
določila zakona, ki urejajo predčasno prenehanje funkcije člana
občinskega sveta. |
(5) Razrešitev člana nadzornega odbora opravi občinski svet na predlog
nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem, ko člana
nadzornega odbora z ugotovitvenim sklepom razreši občinski svet. |
(6) Občinski svet je dolžan imenovati nadomestnega člana nadzornega
odbora v šestdesetih dneh po opravljeni razrešitvi. |
|
39. člen |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov. |
(2) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
(4) Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve, poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino glasov navzočih članov. |
(5) Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine na Rečici ob Savinji. Nadzorni
odbor uporablja za seje prostore občine. |
(6) Nadzorni odbor za svoje dokumente uporablja žig občine. |
(7) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem
proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa dela, vključno s
finančnim načrtom nadzornega odbora. Za porabo sredstev nadzornega
odbora je odgovoren predsednik nadzornega odbora ali od njega
pooblaščena oseba. |
|
40. člen |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje
program nadzorov in predlog finančnega načrta in ga objavi na svetovnem
spletu. |
(2) Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se pri svojih
odločitvah opira na mnenje ali izvid izvedenca ali strokovnjaka ali na
poročilo revizijske službe. |
(3) Nadzorni odbor poročilo o svojih ugotovitvah najmanj enkrat letno
posreduje županu in občinskemu svetu. Poročilo se obravnava na seji
občinskega sveta. |
|
41. člen |
(1) Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za
posamezno zadevo v skladu z letnim programom dela, s sklepom o izvedbi
nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe. |
(2) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki
mu je zaupana. |
(3) Po
opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek poročila o
nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila
o nadzoru mora vsebovati vsebine, določene z državnim aktom o obveznih
sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
(4) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če nadzornik pripomb ne upošteva, pošlje
predsednik nadzornega odbora osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom odbora in skliče sejo najpozneje v roku osem
dni od poslanega osnutka. Na seji nadzorni odbor obravnava osnutek
poročila o nadzoru in pripombe nanj. Vsak član se mora o osnutku
poročila o nadzoru izjaviti. Po podanih izjavah nadzorni odbor osnutek
poročila o nadzoru sprejme. |
(5) Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, mora nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo in dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(6) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
(7) Osnutek poročila ni informacija javnega značaja. |
|
42. člen |
(1) Osnutek poročila nadzorni odbor pošlje v pregled nadzorovanemu
organu v roku osem dni po sprejetju na nadzornem odboru. Nadzorovani
organ ima pravico z odzivnim poročilom v roku petnajst dni od prejema
osnutka poročila odgovoriti na posmezne navedbe nadzornega odbora.
Nadzorni odbor mora o odgovorih v odzivnem poročilu odločiti v
tridesetih dneh. |
(2) Na
podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa
pripravi nadzorni odbor poročilo, ki mora vsebovati enake sestavine kot
osnutek poročila ter priporočila in predloge. Poročilo je dokončni akt
nadzornega odbora; v naslovu poročila mora biti tako navedeno. |
(3) Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi in ga
objavi na svetovnem spletu. |
|
43. člen |
(1) Nadzorni odbor v ugotovitvenem delu poročila ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja z občinskimi javnimi sredstvi ter učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
(2) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja,
priporočila in predlogi. |
(3) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom ali drugimi akti, ki bi jih morala
upoštevati pri svojem delovanju. |
(4) Nesmotrno poslovanje je negospodarno, neučinkovito ali neuspešno
poslovanje. |
(5) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke dosegla z manjšimi stroški. |
(6) Neučinkovito poslovanje je tisto poslovanje, ko bi lahko nadzorovana
oseba pri enakih stroških dosegla večje učinke. |
(7) Neuspešno poslovanje je tisto poslovanje, ko se niso uresničili
cilji nadzorovane osebe. |
(8) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo javnih financ. |
|
44. člen |
(1) Član
nadzornega odbora mora biti pri svojem delu pozoren na vsako dejansko
ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. V
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti, se član nadzornega odbora iz posamezne zadeve sam
izloči. |
(2) Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je
odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščene nadzorovane
osebe, |
– je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva
tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
45. člen |
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. |
(2) Način
zagotavljanje javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa njegov poslovnik. |
(3) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma od njega pooblaščena oseba. |
|
46. člen |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
47. člen |
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki ureja to področje. |
(2) Izvedencem in drugim strokovnjakom pripada za opravljeno delo
plačilo, ki se določi oziroma dogovori v pogodbi o delu ali avtorski
pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi največ
v višini, kot jo določa pravilnik o tarifi za sodne izvedence. |
|
5. Občinska uprava |
|
48. člen |
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
49. člen |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino
ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski
sveti občin. |
|
50. člen |
(1) Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
(2) Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
(4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
51. člen |
(1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor
občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za
pooblaščanje drugih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
(2) Osebe
iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
52. člen |
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
53. člen |
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko
strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za
dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. |
54. člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
55. člen |
(1) O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave. |
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
56. člen |
(1) Občina
lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino in občinske organe. |
(2) Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski
svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
(4) Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. Drugi
organi občine |
|
57. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora imeti
občina v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
58. člen |
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
IV.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
59. člen |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor
občanov |
|
60. člen |
(1) Občani
na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine,
ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
61. člen |
(1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek. |
(2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. |
(3) Župan
mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, za posamezno naselje ali zaselek pa na zahtevo
najmanj 10 odstotkov volivcev v posameznem naselju ali zaselku. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
|
62. člen |
(1) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katero se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
63. člen |
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
(3) Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
64. člen |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
65. člen |
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je
treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma. |
(3) Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
66. člen |
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
(2) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt
občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
67. člen |
(1) Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(3) Pobudnik s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega
odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi Upravno sodišče. |
|
68. člen |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
(2) Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
(4) Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
69. člen |
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu
odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset
dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
(3) Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o
katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se
bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma
“PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija
akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
70. člen |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina
volivcev, ki so glasovali. |
|
71. člen |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2) Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
72. člen |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta,
ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi
referendumi |
|
73. člen |
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
5. Ljudska
iniciativa |
|
74. člen |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
(3) Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
75. člen |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
V.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
76. člen |
(1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
ustanavljanjen združenj, |
– z
ustanavljanjem interesnih zvez, |
– z
ustanavljanjem skupnih občinskih uprav, |
– z
dajanjem koncesij. |
|
77. člen |
(1) Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno
zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
(2) Občina
lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
78. člen |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb
ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
79. člen |
(1) Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo s
pitno vodo, |
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– obdelavo
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in |
– urejanje
in čiščenje javnih površin, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest in |
– pomoč,
oskrbo in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. |
(2) Kot
obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti,
ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon. |
|
80. člen |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
81. člen |
Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
82. člen |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
83. člen |
(1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene
za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic
ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu
o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
84. člen |
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VI.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
85. člen |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega premoženja ter letni program nabav oziroma gradenj in
investicij. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
(4) Pred
sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan
preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja
ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
(5) Za
neodplačno pridobitev premoženja je potrebno predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
86. člen |
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
87. člen |
(1) Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe
ter drugi prejemki ter odhodki in izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katero se sprejema. |
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem je v
skladu z zakonom odgovoren župan. |
(4) Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja. |
(5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
88. člen |
(1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrt neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
89. člen |
(1) Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
(2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine in
drugimi splošnimi akti občine. |
(3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
(4) Župan
je odredbo dajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna lahko
župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. |
(5) Župan
poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
90. člen |
(1) Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine.
Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
(2) Odlok
o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V
odloku o proračunu se določijo obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračun občine. |
|
91. člen |
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. |
(2) Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
|
92. člen |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in
na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
(2) Če po
sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi
spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg
izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
(3) Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo, oziroma,
če se uporabnik ukine – preneha obstajati in njegovega dela ne prevzame
drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo,
prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
(4) Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu
juliju. |
|
93. člen |
Po preteku
leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
94. člen |
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
95. člen |
(1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo
zadolževati le s soglasjem občine, pod pogoji, ki jih določi občinski
svet. |
(2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
96. člen |
Finančno
poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si
lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
97. člen |
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni
akti občine |
|
98. člen |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Splošne akte sprejema občinski svet, razen pravilnikov, ki jih
lahko, kadar tako določa zakon, sprejema tudi župan. |
(3) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(4) Kadar
ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
(5) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
99. člen |
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
100. člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
101. člen |
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
(3) Odloki
se sprejemajo po postopku, določenem s poslovnikom občinskega sveta. |
|
102. člen |
Z odredbo
uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
103. člen |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
104. člen |
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
105. člen |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
2. Posamični akti občine |
|
106. člen |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
107. člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
VIII.
VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
108. člen |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma
soglasja občine posega v njene pravice. |
|
109. člen |
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v pristojnost občine. |
|
110. člen |
(1) Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
(2) Župan
mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o
vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na
podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
111. člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
112. člen |
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
113. člen |
Do
sprejema novih splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni
akti, ki so jih sprejeli organi skupne Občine Mozirje, če niso v
nasprotju z zakonom. |
|
114. člen |
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Rečica ob Savinji
(Uradni list RS, št. 11/07 in 54/10). Organi občine so dolžni uskladiti
veljavne predpise občine s tem statutom v enem letu po njegovi
uveljavitvi. |
|
115. člen |
Ta statut
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0001/2016-5 |
Rečica
ob Savinji, dne 21. aprila 2016 |
|
Župan |
Občine Rečica ob Savinji |
Vincenc Jeraj l.r. |
|