Na
podlagi 12. člena in 175. člena in v povezavi s 17. do 34. členom
zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in popr. št. 8/03)
ter 17. člena
statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99,
52/01 in 76/02) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne
31. 7. 2003 sprejel |
|
O D L
O K |
o
sprejetju zazidalnega načrta za severno obrtno industrijsko cono mesta
Murska Sobota |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
S tem
odlokom se v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Mestne občine Murska
Sobota (Uradni list RS, št. 14/02) sprejme zazidalni načrt za območje
severne obrtne industrijske cone mesta Murska Sobota. Zazidalni načrt je
izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d. o. o., Murska
Sobota v januarju 2003, pod številko ZN-01/03-MS. |
2. člen
|
Zazidalni načrt vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se
nanašajo na območje obravnave in opredeljujejo lego, namen, gabarite,
oblikovanje in zmogljivost objektov, naprav in ureditev, vključno z
okoljevarstvenimi ukrepi. |
A)
Tekstualni del obsega |
1. Splošni
del s prilogami |
2.
Izvleček iz planskega akta |
3.
Obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta (s posebnim povzetkom za |
javnost) v
naslednji vsebini: |
– uvod,
opredelitev problematike in namen ZN, strokovne podlage |
– opis
prostora, meje ureditvenega območja |
–
funkcija območja, predvidene ureditve |
– opis
prostorskih rešitev po posameznih področjih: |
–
urbanistična in arhitektonska zasnova |
–
zasnova ureditve zelenih površin |
–
vodnogospodarske ureditve in ukrepi |
–
varstvo naravne in kulturne dediščine |
–
ukrepi in ureditve za varovanje (delovnega) okolja |
–
rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami |
–
varstvo kmetijskih zemljišč |
– opis
prometno-tehničnih rešitev |
– opis
ureditve komunalne, energetske in informacijske infrastrukture |
– ocena
stroškov izvedbe ZN |
–
etapnost izgradnje cone |
– seznam
parcel s podatki |
–
elementi za parcelacijo zemljišč. |
4.
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
5. Spis
postopka priprave in sprejemanja akta. |
|
B)
Grafični del obsega: |
1. Izrez
iz planskega dokumenta M 1:5000 |
2. Načrt
parcel območja LN (obst. stanje) M 1:3000 |
3.
Ureditvena situacija M 1:2000 |
4.
Situacija komunalnih naprav M 1:2000 |
4/1.
Situacija odvodnjavanja M 1:2000 |
4/2.
Situacija elektro omrežja M 1:2000 |
5.
Zakoličbena situacija M 1:2000 |
6/1-6/6.
Parcelacijski načrti M 1:5000 |
7. Požarno
varstvo (situacija) M 1:2000 |
8.
Višinska regulacija (situacija) M 1:2000 |
8/1.
Višinska regulacija – vzdolžni profili M 1:2000/200 |
8/2.
Prečni profili M 1:200 |
9.
Prometna situacija M 1:2000 |
10.
Etapnost izvedbe M 10000 |
|
C) Program
opremljanja zemljišč |
II. OBSEG OBMOČJA UREDITVE
3. člen
|
Ureditveno območje zazidalnega načrta obravnava skrajno severo-vzhodne
površine, s planskimi dokumenti, opredeljenega ureditvenega območja
mesta Murska Sobota, v obsegu približno 52,5 ha zemljišč. |
Zahodni
rob območja predstavlja vzhodna parcelna meja cestnega sveta obstoječe
regionalne ceste R 1-232 Murska Sobota – Martjanci (parc. št. 589), na
severu je cona omejena s severno mejo melioracijskega jarka (parc. št.
600), istočasno predstavlja ta meja tudi mejo plansko opredeljenega
ureditvenega območja mesta. Prav tako pa planska meja obroblja cono na
vzhodu. Ta meja poteka v vzporedni liniji s katastrsko mejo s k. o.
Noršinci v odmiku 100 m zahodno od nje ter tako poteka po zahodni meji
parc. št. 547, doseže južno mejo melioracijskega jarka parc. št. 602
oziroma mejo s k. o. Murska Sobota, ki predstavlja nato južno mejo cone
vse do vzhodne meje cestnega sveta regionalne ceste R 1 – 232. |
Znotraj
opisanih meja območje zazidalnega načrta zajema zemljišča naslednjih
parcel (vse k. o. Nemčavci): |
600,
542, 543, 541, 540, 539 (del), 538 (del), 537 (del), 561, 560, 602
(del), 556, 557, 558, 559, 554, 553, 551 (del), 550 (del), 552 (del),
549. |
V obsegu
z ZN predvidenih preureditev, se v območje ZN vključuje tudi parc. št.
589 (regionalna cesta) in eventualne širitve na zahodna robna območja
(za prometne ureditve). |
Izven
meja cone bo potrebno zagotavljati zemljišča za potek komunalne,
energetske, informacijske in prometne infrastrukture, ki bo na novo
izgrajevana, zaradi normalnega funkcioniranja cone in istočasno tudi
zaradi širših mestnih ter regionalnih potreb. |
III. FUNKCIJA OBMOČJA IN PREDVIDENE
UREDITVE
4. člen
|
Predvideni objekti |
Območje
zazidalnega načrta, opredeljeno v prejšnjem členu, je namenjeno
izgradnji objektov za različne gospodarske dejavnosti in se ureja po
fazah, ki so določene s kareji od juga proti severu. |
–
Območje 1. faze – južno od predvidene obvozne železniške proge,
razdeljeno na dve podolžni vrsti ob eni servisni komunikaciji, ki ju
infrastrukturni koridor daljnovoda nadalje deli na štiri možne gradbeno
– funkcionalne kareje. Na območju je predvidena gradnja objektov
pretežno obrtno-storitvene in proizvodne dejavnosti ter
trgovsko-poslovnih funkcij v manjših gabaritih. |
–
Območje 2. faze – severno od predvidene obvozne železniške proge, ki ga
ena komunikacija deli na dve vrsti s po tremi gradbeno-funkcionalnimi
kareji. Na območju je predvidena gradnja pretežno
industrijsko-proizvodnih objektov ter izjemoma oskrbnih centrov, vse v
velikih tlorisnih gabaritih. |
–
Območje 3. faze – vzhodno od predvidene vzhodne obvoznice je namenjeno
dejavnostim z manj pozidanimi površinami (šport, rekreacija, gostinstvo,
turizem, prireditvene odprte in pokrite površine, transport, avtoport)
in zelenim ureditvam. |
5. člen
|
Območje
javnih cest in koridorjev ostale infrastrukture |
Zasnova
izgradnje je prilagojena površinam, ki so namenjene prometni oskrbi
cone, mirujočemu prometu s parkirišči, skupnim zelenim površinam ter
obstoječi in predvideni cestni mreži širšega regionalnega pomena.
Znotraj cone sta predvideni dve servisno – povezovalni cesti in bodoča
vzhodna obvoznica, na zahodu pa se cona omejuje z obstoječo regionalno
cesto R 1 – 232. |
V smeri
vzhod-zahod deli cono rezervat variantne trase obvozne glavne železniške
proge Ormož–Hodoš. |
Cono
prečka obstoječi 35 KV daljnovod Murska Sobota – Mačkovci (skupaj z
zaščitnim koridorjem). |
V
površinah, namenjenih prometnicam in zaščitnim koridorjem, bo umeščena
tudi vsa ostala nadzemna in podzemna infrastruktura znotraj cone. |
Za
normalno funkcioniranje cone so predvidene tudi navezave infrastrukture
tudi po posebnih koridorjih izven območja cone (vzhodna obvoznica,
odvodni jarek, priključevanje kanalizacije, vodovoda, plinovoda,
elektrike in telekomunikacijskih povezav). |
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO,
ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
6. člen
|
Za
urbanistično oblikovanje veljajo naslednji pogoji: |
–
funkcionalno navezovanje in vklapljanje grajenih struktur ter prometnih
in drugih infrastrukturnih navezav na sosednja območja, predvsem proti
zahodu in proti jugu; |
–
prednostna delitev (parceliranje) med javnimi površinami in parcelami za
pozidavo po karejih, podrejeno pa – glede na konkretne potrebe, delitev
kompleksov namenjenih za gradnjo – po posameznih uporabnikih –
pravokotno na osi dovoznih cest, oziroma javnih površin; |
–
dosledno spoštovanje ortogonalne zasnove cestnega omrežja ter grajenih
struktur in ureditve – po regulacijskih linijah določenih v grafičnih
prilogah; |
–
umeščanje skupnih infrastrukturnih naprav in napeljav v (praviloma
javne) površine namenjene cestam in obcestnim ureditvam ter drugim
koridorjem; |
–
upoštevanje gradbenih linij objektov na strani prometnic ter
fleksibilnost tlorisnih gabaritov v notranjost posameznih karejev – do
določenih maksimalnih dimenzij. |
7. člen
|
Za
arhitektonsko oblikovanje objektov veljajo naslednji pogoji: |
–
oblikovanje reprezentančnih (vhodnih) fasad in lociranje
upravno-poslovnih delov objektov na ulični strani ter na definirani
skupni gradbeno-regulacijski liniji; |
–
določenost maksimalnih tlorisnih gabaritov z velikostjo posameznih
karejev: od določenih gradbenih linij (ob cestah) do določenih
minimalnih odmikov od meja v notranjost karejev; |
–
določenost višinskih gabaritov na območju 1. faze od P + 1 do P + 3
(trakt ob cesti nad terenom), na območju 2. faze pa do P + 2 (ob cesti).
V notranjost karejev je dopuščena večja fleksibilnost. Gradnja kleti ni
priporočljiva zaradi manj primernih hidrogeoloških pogojev; |
–
svoboda v izboru sodobnih in ekološko nespornih materialov z
upoštevanjem estetsko zahtevnejših obcestnih fasad; izvedba streh je
ravna, oziroma z minimalnim naklonom (največ do 15º); |
–
projektiranje objektov brez arhitektonskih ovir za telesno hendikepirane
osebe. |
8. člen
|
Za
krajinsko oblikovanje območja veljajo naslednji pogoji: |
–
ohranjanje živic in naravnih zarasti na obrobjih cone ter znotraj cone
na območjih, ki bodo zajete v ureditev v poznejših fazah, |
–
dosledno vzporedno urejanje predvidenih zelenic in drevoredov ob
izgrajevanju novih prometnih in drugih javnih površin, |
–
urejanje posebnih zelenih površin ob rekultivaciji opuščenih površin, ki
ostajajo po rekonstrukciji regionalne ceste, na predvidenih nasipih
viaduktov ter namensko opredeljenih ureditvah vzhodno od vzhodne
obvoznice ipd. – vse po posebnih načrtih krajinske ureditve, |
–
urejanje zelenih površin znotraj parcel, ob njihovih robovih in predvsem
na ulični strani – posameznih obveznih načrtih urejanje okolice v sklopu
projektiranja objektov. |
V. POGOJI ZA PROMETNO UREDITEV
9. člen
|
Cestno
omrežje |
Primarne
tranzitne in napajalne ceste: |
–
obstoječa regionalna cesta R1-232 Murska Sobota – Martjanci – kjer se
postopoma sedanji trikraki križišči (BTC – sever, Nemčavci – jug)
rekonstruirajo v štirikraka in tako navežejo predvideni sekundarni
prometnici iz cone na vzhodni strani. Ko bo to z prometnih razlogov
utemeljeno, bosta ti križišči lahko preoblikovani v krožišči – najprej
BTC sever, v končni fazi pa lahko tudi Nemčavci – jug. Rekonstruirana
cesta bi v končni fazi bila na celotnem poteku do križišča Nemčavci –
jug tripasovnica z naslednjim karakterističnim prečnim profilom: |
– vozišče 3 x
3,25 = 9,75 m |
–
obojestranska kolesarska steza s |
hodnikom za
pešce 2 x 2,55 m = 5,10 m |
– berma za
hodnikom 2 x 0,30 m in več = min. 0,60 m |
Skupaj = 15,45 m, |
od
križišča Nemčavci – jug proti severu bo cesta rekonstruirana v normalni
profil: |
– vozišče 2 x
3,25 m = 6,50 m ter |
–
enostransko dvosmerno kolesarsko stezo (na vzhodni strani), skupaj s
traktorsko stezo (v kolikor bo odsek od tu do Čarde moral trajno
zadržati kategorizacijo reg. ceste I. reda, ker bi se vzhodna obvoznica,
kot nadomestna regionalna cesta končala v tem križišču in ne nadaljevala
do Čarde) s profilom |
– 1 x 4,00 m +
bankini 2 x 0,50 m = 5,00 m |
–
predvidena vzhodna obvoznica, ki kot novogradnja po fazah nadomešča
funkcijo obstoječe regionalne ceste R1-232 tako, da se na jugu navezuje,
preko Panonske ulice – prej glavne ceste, po zgraditvi avtoceste pa
regionalne ceste, na bodoči "U sistem" obvoznic in po Bakovski ulici na
avtocesto, na severu pa na "staro" R1-232 (preko predvidenih sekundarnih
cest v coni): v prvi fazi v križišču BTC – sever, v drugi fazi v
križišču Nemčavci – jug in v svoji končni trasi pri Čardi v
rekonstruiranem križišču R1-232 in R2-442. Vzhodna obvoznica ima isti
karakteristični prečni profil kot z LN že predvidena in delno zgrajena
južna zbirna cesta (isti "U sistem" obvoznic) to je: |
- vozni pasovi
2 x 3,25 m = 6,50 m |
- robni pasovi
2 x 0,30 m = 0,60 m |
- bankine 2 x
1,20 m = 2,40 m |
-
skupaj = 9,50 m + brežine v naklonu |
1:2 ali blažje |
Podrobneje bo vzhodna obvoznica v celotnem poteku od ulice Plese do
navezave na R1-232 morala biti (vzporedno) obdelana v posebnem
lokacijskem načrtu. |
– na
primarni cestni mreži je, zaradi prečkanja predvidene železniške obvozne
proge, predvideno izvennivojsko prečkanje le-te z nadvozom obvoznice in
še eno zavarovano nivojsko prečkanje na stari regionalni cesti R1-232 |
Dve
sekundarni servisni cesti, ki prečno povezujeta obe primarni cesti (ki
potekata v smeri sever – jug) v smeri vzhod – zahod in z njimi tovorijo
križišča: na vzhodni obvoznici v začetnih fazah trikraka, v končni fazi
štirikraka, na stari regionalni cesti pa na lokacijah obstoječih
trikrakih, štirikraki križišči oziroma krožišči, ko bo to utemeljeno. Na
te ceste se neposredno s svojimi dovozi navezujejo gospodarski kompleksi
ob njih. Servisno povezovalne ceste preko industrijske cone imajo
naslednji prečni profil: |
– vozišče – 3
x 3,25 m = 9,75 m |
(s tretjim
pasom) |
–
obojestranska kolesarska steza s |
hodnikom za
pešce – 2 x 2,55 m = 5,10 m |
–
obojestranska zelenica z |
drevoredom.
2 x 1,50 m = 3,00 m |
–
obojestransko parkirišče |
(pr 2. in 3.
cesti) – 2 x 16,00 m = 32,00 m |
– zeleni pas
pred ograjo |
– 2 x 1,00
m = 2,00 m |
Skupaj (2.
in 3. cesta) = 51,85 m |
10. člen
|
Kolesarski promet, hodniki za pešce ter parkirišča |
Kolesarski promet se navezuje na obstoječe urejene ali predvidene steze
z zahodne strani (iz BTC in Markišavske ulice ter iz Nemčavcev) in s
severne strani (na predvideno ureditev do križišča Nemčavci – sever ob
regionalni cesti in preko rekreacijskega centra Nemčavci za Martjance in
Moravske Toplice). Znotraj cone so hodniki za pešce in kolesarje ob
povezovalnih cestah na nivojih nad voziščem in obojestransko. |
Parkirišča za goste in zaposlene so urejena na obeh straneh ob
servisno-povezovalnih cestah med zelenico ob pločniku in ograjo parcel,
oziroma pred objekti, praviloma kot pravokotno parkiranje v po dveh
vrstah na vsaki strani, parkirišča se dodatno uredijo na za to
prirejenih dodatnih skupnih površinah med posameznimi kareji tudi v
smeri sever-jug in selektivno po potrebi, še znotraj samih kompleksov za
pozidavo. |
Na
južnem koncu cone – ob vzhodni strani obvoznice, se uredi manjši
avtoport za tovornjake in tovornjake – vlačilce za potrebe cone in v
okviru špeditersko – carinske dejavnosti, katere zametek je – v
kompleksu BTC. |
11. člen
|
Železnica |
Preko
cone je v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/86,
41/87, 12/89, Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in
4/2003) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana SR
Slovenije (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89, Uradni list RS, št.
72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) ter na osnovi nekaterih že izdelanih
strokovnih podlag (Študija izvedljivosti razvoja železniške proge
Ormož–Murska Sobota–Puconci–v variantah; Projektivno podjetje SŽ
Ljubljana v sodelovanju z ZEU – DNI d. o. o. Murska Sobota, junij 1999
in drugih), predvidena trasa poteka obvozne proge I. reda (predvsem za
tovorni tranzitni promet) Ormož – Hodoš – Madžarska. Rezervat v ZN že
prejudicira eno od predlaganih variant, ki glede na pravokotno prečkanje
cone in predvidene vzhodne obvoznice predstavlja najracionalnejšo
rešitev. |
Za
obvozno progo bo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravilo
poseben lokacijski načrt, ki bo za progo dokončno relevanten, v tem ZN
pa je določen rezervat s širino 2 x 20 m na vsako stran do parcelnih mej
kompleksov (skupaj s komunalnima koridorjema na vsaki strani, oziroma
najmanj 2 x 10 m od osi čistih površin namenjenih izključno železnici.
Dokler z LN za železniško obvoznico mesta Murska Sobota niso definitivno
znani pogoji trasiranja in potrebnih odmikov, ZN za cono določa
najmanjši odmik objektov od osi proge (gradbene linije) na 40 m na vsako
stran. |
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO UREDITEV
12. člen
|
Vodovod |
Splošni
pogoji |
Vsi
stroški v zvezi s priklopom bremenijo investitorja. |
Pri
izdelavi projekta mora projektant upoštevati mnenja in navodila
upravljavca vodovoda, glede izbire proizvajalca materialov, opreme,
naprav itd. |
Upravljavec si pridržuje pravico do sprememb tehničnih in finančnih
pogojev, če bi bilo to potrebno. |
K
projektni dokumentaciji si mora investitor pridobiti soglasje
upravljavca vodovoda. |
Pridobiti si je potrebno služnostne pogodbe za zemljišča čez katera bo
potekala trasa vodovoda. |
Tehnični
pogoji |
Izvede
se priklop vodovoda v industrijsko cono s krožnim vodom iz obstoječega
primarnega voda Murska Sobota–Moravske Toplice in Murska
Sobota–Noršinci. V obrtno-industrijski coni se izvede hidrantno omrežje.
Priklop vodovoda in hidrantno omrežje se izvede z ductil cevmi. Za
posamezne porabnike se določijo merna mesta in montirajo vodomeri
ustreznih dimenzij. |
Na
sekundarnem omrežju se lahko montirajo: |
a)
notranji hidranti DN 50 |
b)
podzemni hidranti PH DN 50 |
c)
nadzemni hidranti NH DN 80 ali NH DN 100 |
Za
navedeni objekt upravljavec zagotovi minimalni obratovalni tlak 1 bar. |
Investitor si mora pridobiti ustrezna soglasja za navezavo na omrežje na
podlagi znanih potreb porabe vode. |
Trase
vodov so razvidne iz grafičnih podlog. |
13. člen
|
Kanalizacija |
Splošni
pogoji |
Vsi
stroški v zvezi s priklopom bremenijo investitorja. Upravljavec si
pridržuje pravico do sprememb tehničnih in finančnih pogojev iz
soglasja. Investitor je dolžan plačevati kanalščino po veljavnem ceniku
upravljavca. Pri izdelavi projekta mora projektant upoštevati mnenje in
navodila upravljavca kanalizacije, glede izbire proizvajalca materialov,
opreme, naprav itd. |
Pridobiti je potrebno služnostne pogodbe za zemljišča čez katera bo
potekala trasa kanalizacije. |
Tehnični
pogoji |
Kanalizacijski priključek se lahko izvede v odvodni kolektor iz
Martjanec. Priključki se izvedejo s PVC in PE jaški. Kanalizacija se
izvede kot ločen sistem. Meteorna voda s strešnih, manipulativnih in
parkirnih parkirišč se odvaja preko lovilcev olj v ustrezno
dimenzionirane odvodne (po posebni zasnovi) jarke. Katastrski posnetki
priključkov morajo biti evidentirani. |
Čiščenje
komunalnih odplak je urejeno na skupni centralni čistilni napravi Murska
Sobota. |
14. člen
|
Elektrika |
Gradnja
predvidenih objektov je pogojena (predvsem v območju 2. etape) s
prestavitvijo oziroma kabliranjem 35 kV DV RTP Murska Sobota–Mačkovci. |
Za vsak
kompleks so predvidene lokacije transformatorskih postaj ustreznega tipa
in moči. |
Predvidena je gradnja 20 kV kabla iz RTP Murska Sobota za vključitev
novih transfotmatorskih postaj v 20 kV kabelsko omrežje ter
nizkonapetostni kabelski razvodi iz novih transformatorskih postaj do
predvidenih objektov. |
Pridobiti je potrebno služnostne pogodbe za zemljišča čez katere bodo
potekale trase novih elektroenergetskih vodov in dovozne poti do novih
transformatorskih postaj. |
Mestna
občina Murska Sobota kot investitor prevzame vlogo koordinatorja ali
določa pooblaščeno fizično ali pravno osebo za koordinacijo pri gradnji
elektroenergetskih vodov in naprav oziroma njihovi prestavitvi. |
15. člen
|
Javna
razsvetljava |
Uredi se
javna razsvetljava ob predvidenih dovoznih cestah, kolesarskih stezah in
na parkiriščih. |
16. člen
|
Telekomunikacije |
Potrebno
je premestiti optične kable, ki potekajo na območju predvidenih objektov
v skladu s tehnično dokumentacijo telekomunikacijskih vodov. Gradnja in
premestitev telekomunikacijskih vodov je pogojena s sklenitvijo pogodbe
o služnosti napeljave in pravice napeljave v skladu z zakonom o
telekomunikacijah. |
Trase
omrežja so razvidne iz grafičnih prilog ZN. |
17. člen
|
CATV |
CATV
omrežje poteka po koridorjih, ki so namenjeni za komunalne naprave ob
telekomunikacijskih vodih. |
18. člen
|
Plinifikacija |
Znotraj
območja se izvede plinovodno omrežje, kot je prikazano v grafičnem delu
zazidalnega načrta. Po izgraditvi plinovodnega omrežja se morajo vse
stavbe priključiti na to omrežje. Za to se predvideva posamezne ali
skupne plinske kotlovnice. |
19. člen
|
Odpadki |
Zbiranje
odpadkov se uredi za vsak objekt posamezno, znotraj posameznega objekta.
Način odvoza in odlaganja se določi v skladu z odlokom o ravnanju z
odpadki v Občini Murska Sobota. |
VII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA
VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE DELOVNEGA OKOLJA
20. člen
|
Vodnogospodarske ureditve in ukrepi |
Komunalna infrastruktura mora biti nepropustno izvedena, tako da je
zagotovljeno čiščenje in odvodnja vseh vrst odpadnih voda in s tem v
optimalni meri zavarovani obstoječi vodni viri. Le ti se morajo po
potrebi evidentirati, ohraniti, sanirati ter preprečiti možnosti
onesnaževanja. |
Posegi v
obstoječe površinske odvodnike morajo zagotavljati, po spremembah
odtočnih razmer, zadostno varnost le teh ter preprečiti morebitne škode
v smislu poplavljanja na vplivnem območju. |
Odvodnja
meteornih voda z območja cone se, preko ločene kanalizacije, odvaja v
melioracijski jarek MJ-9 in Mejni jarek, v skladu s študijo Higre d.o.o.
Maribor (št.: 448-X/03). Padavinske vode s parkirnih površin in cest ter
drugih površin, kjer obstaja možnost onesnaženja z naftnimi derivati, je
potrebno predhodno očistiti preko ustrenih oljnih lovilcev. |
Sanacija
vseh na novo odprtih in z dodatnimi posegi prizadetih površin je
sestavni del načrtovanih posegov. |
Sanitarno-komunalne in tehnološke odpadne vode se vodijo v obstoječi
kolektor iz Martjanec z izlivom na centralno čistilno napravo mesta
Murska Sobota, z eventualno potrebnim predhodnim čiščenjem glede na
sestavo odplak. |
21. člen
|
Varstvo
pred požarom |
Pri
gradnji objektov se morajo glede odmikov in načina gradnje upoštevati
predpisi s področja požarnega varstva. Graditi se mora z ognjevarnimi
materiali oziroma v požarnovarnih konstrukcijah. |
Dostopi
in dovozi morajo omogočati dovoz interventnih vozil in izpolnjevati
pogoje za varen umik. Oskrba s požarno vodo se zagotovi preko
predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti. |
22. člen
|
Varstvo
zraka |
Predvidene dejavnosti ne smejo povzročati škodljivih emisij, ki bi
onesnaževale zrak preko, z zakonodajo dovoljenih omejitev. |
23. člen
|
Hrup |
Znotraj
območja se izvaja III. stopnja varstva pred hrupom. Predvidene
dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne dnevne (60
dbA) in nočne (50 dbA) ravni hrupa. |
24. člen
|
Tla,
deponiranje viškov in dovoz potrebnih materialov |
Humus se
začasno deponira na ustrezna mesta za kasnejšo ureditev zelenic in ne
sme biti predmet prometa. Dovoz potrebnih materialov se izvede v okviru
ureditve posameznih gradbišč iz za to urejenih odvzemnih mest
(gramoznic). |
25. člen
|
Varstvo
naravne in kulturne dediščine |
Na
območju zazidalnega načrta ni objektov ali predelov pod varstvom naravne
in kulturne dediščine. |
26. člen
|
Režim
urejanja začasnih kmetijskih zemljišč |
Zemljišča, na katera se ne posega v prvih etapah izvajanja zazidalnega
načrta, se ohranjajo v dosedanji rabi. Na teh zemljiščih se dopušča le
še pripravljalna dela za gradnje, oziroma druge posege v prostor
predvidene s tem načrtom. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE ZN
27. člen
|
Zazidalni načrt se lahko izvaja v več etapah tako, da se ob vsaki etapi
predhodno pripravi in komunalno opremi ter oskrbi s primarno
infrastrukturo posamezno od treh območij, ki jih med seboj delijo
koridorji glavnih (primarnih) prometnic. |
– 1.
etapo predstavlja južni del cone, ki obsega 12.67 ha površin in ga od
severnega dela loči rezervat za železniško obvozno progo, od vzhodnega
dela pa rezervat za vzhodno obvoznico. |
– 2.
etapo predstavlja severni del cone, ki obsega 26.94 ha in ga od južnega
dela loči rezervat za železniško obvozno progo, od vzhodnega dela pa
rezervat za vzhodno obvoznico. |
– 3.
etapo predstavlja vzhodni del cone, ki obsega 6,87 ha in ga od ostalega
dela cone loči rezervat za vzhodno obvoznico. V severni in južni del
deli to območje še rezervat železniške obvozne proge. |
Glede na
konkretne potrebe in ob postopnem izgrajevanju primarnih prometnic je
možno deliti etape tudi tako, da se južni del območja vzhodno od
obvoznice (3. etape) že priključi k 1. etapi, severni del območja,
vzhodno od obvoznice (3. etape) pa k 2. etapi. |
Za
zagotovitev normalne oskrbe cone s primarno infrastrukturo je potrebno
(tudi izven območja cone) sočasno pripravljati in izgrajevati še sledeče
objekte in naprave: |
– v 1. etapi: |
– za vzhodno
obvoznico – od konca južne zbirne ceste, ki se po lokacijskem |
načrtu
(Uradni list RS, št. 9/00) začne od ulice Plese pa do križišča z |
regionalno
cesto R1-232 in R2-442 pri Čardi – pripraviti poseben lokacijski |
načrt, ki
naj upošteva ta zazidalni načrt; |
–
elektroenergetski 20 kV oskrbni kablovod od RTP Murska Sobota do cone, |
vključno s
potrebnim številom trafo postaj; |
–
vodooskrbni sistem od Noršinske ceste do cone, skupaj z navezavo na vod
na |
Moravske
Toplice; |
– sistem
odvodnje meteornih voda na osnovi predhodno pripravljene študije. |
– ter vse
ostale potrebne priključke na primarne sisteme infrastrukture, ki |
potekajo
ob ali preko same cone; |
– v 2. etapi: |
– mora biti
že zgrajena vzhodna obvoznica skupaj z navezavo preko južne zbirne |
ceste (od
Panonske ulice – krožišča, na severu, na območju cone pa z |
izvennivojskim križanjem železniške obvozne proge (če bo do takrat
načrtovana |
ali
zgrajena) do severne povezovalno-servisne ceste preko cone (vključno z |
njo), do
priključka v križišče Nemčavci-jug na obstoječo regionalno cesto, s |
čimer
lahko prevzame nadomestno funkcijo stare regionalne ceste R1-232; |
– v tej
etapi se definitivno mora razčistiti trasa železniške obvozne proge s |
posebnim
lokacijskim načrtom ter čas in pogoji njene izvedbe, vključno s |
potrebnimi
prečkanji te proge – z regionalno (staro) cesto oziroma novo cestno |
vzhodno
obvoznico; |
– dokončno
kablirati 35 kV DV (Murska Sobota–Mačkovci) preko cone; |
– vsi ostali
priključki oziroma navezave na infrastrukturne sisteme – praviloma |
iz južnega
dela cone; |
– v 3. etapi: |
– se uredita
še oba cestna priključka na vzhodni del cone in navezava na vse |
ostale
infrastrukturne naprave in objekte na ta del cone. |
– Ne glede
na opisano delitev etapne gradnje primarne infrastrukture, je možna |
gradnja v
posameznih območjih faz, v kolikor je zagotovljena takšna |
infrastruktura, ki bo omogočala delovanje dela območja te faze. Za take
posege |
morajo
biti izdelane ustrezne strokovne podlage, ki se preučijo na pristojnem |
odboru za
urbanizem, urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo. |
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN
IZVAJALCEV
28. člen
|
Poleg
zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v
prostor in izvajalci zazidalnega načrta upoštevati: |
– plodno
zemljo, ki bo odstranjena zaradi gradnje novih objektov, prometnih in
manipulacijskih površin, je treba uporabiti za ureditev zelenih
površin, |
–
odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne škodljive posledice
zaradi gradnje, |
– promet
v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev, |
–
evidentirati stanje obstoječe infrastrukture pred pričetkom gradnje, |
–
zagotoviti zavarovanje gradbišča. |
Pri
izdelavi projektne in tehnične dokumentacije ter izvedbi morata
investitor in izvajalec natančno upoštevati določila zazidalnega
načrta. |
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično
neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko opravičljivo, ter
pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih. |
Investitor in izvajalci predvidenih objektov in naprav morajo pri
izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati soglasja
pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del zazidalnega
načrta. |
X. TOLERANCE
29. člen
|
Dopustna
odstopanja od predvidenih največjih tlorisnih gabaritov znašajo do 1/4
zmanjšanja tako določenih dimenzij v smeri, ki ni omejena z gradbeno
linijo. Možna so tudi večja odstopanja od grafičnih prilog, pod pogojem,
da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in
ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega
odloka, z novo ustrezno strokovno podlago, pred izdajo gradbenega
dovoljenja. Določbe tega člena se nanašajo tudi za posege, ki niso bili
predvideni in prikazani v grafičnih prilogah. |
XI. NADZOR
30. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
XII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
|
Zazidalni načrt je stalno na vpogled na upravi Mestne občine Murska
Sobota. |
32. člen
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
35003-0062/2002 |
Murska
Sobota, dne 31. julija 2003. |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Slavic l. r. |
|