Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1 in 70/08), 32. 33., 34. in 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06) v zvezi z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2), 11. člena
Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Zreče
(Uradni list RS, št. 55/09) ter 16. člena
Statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 95/08 in 55/09) je Občinski svet Občine Zreče na
22. redni seji dne 17. 11. 2009 sprejel |
O D L O K |
o podelitvi koncesije
za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Zreče |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom, kot
koncesijskim aktom, Občina Zreče (v nadaljevanju: koncedent) določa
predmet in pogoje za oddajo koncesije za izvajanje obvezne občinske
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na
območju občine Zreče (v nadaljevanju: javna služba) ter ureja druga
vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje javne službe. |
2. člen |
Javno službo iz 1.
člena tega odloka lahko izvaja pravna oseba, ki se ji v skladu z
zakonom, ki ureja izvajanje gospodarskih javnih služb in zakonom, ki
ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju:
koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom. |
3. člen |
Odlok določa:
|
1. dejavnosti, ki so
predmet javne službe, |
2. območje izvajanja
in uporabnike storitev javne službe ter razmerja do uporabnikov,
|
3. pogoje, ki jih
mora izpolnjevati izvajalec javne službe (v nadaljevanju: koncesionar),
|
4. javna pooblastila
koncesionarju, |
5. splošne pogoje za
izvajanje javne službe, |
6. vrsta in obseg
monopola, |
7. začetek in čas
trajanja koncesije, |
8. način podelitve
koncesije, |
9. viri financiranja
javne službe, |
10. način plačila
koncesionarja, |
11. nadzor nad
izvajanjem javne službe, |
12. prenehanje
koncesijskega razmerja, |
13. druge pogoje za
izvajanje javne službe. |
II. DEJAVNOSTI, KI SO
PREDMET JAVNE SLUŽBE |
4. člen |
Predmet javne službe
je zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov za območje Občine Zreče
ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno opravljanje javne
službe. |
5. člen |
Predmet javne službe
obsega storitve, ki so določene v 10. členu Odloka o načinu opravljanja
obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št. 98/09). |
III. OBMOČJE
IZVAJANJA IN UPORABNIKI STORITEV JAVNE SLUŽBE TER RAZMERJA DO
UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
6. člen |
Območje izvajanja
javne službe je območje celotne Občine Zreče. |
7. člen |
Uporabniki storitev
javne službe so vse pravne osebe in fizične osebe, ki imajo na območju
Občine Zreče stalno ali začasno prebivališče in pri katerih nastajajo
komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in
javnega sektorja, vključno z ločeno zbranimi frakcijami. |
8. člen |
Storitve, ki so
predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je za uporabnike iz 7.
člena tega odloka obvezna. |
9. člen |
Uporabniki storitev
javne službe so koncesionarju dolžni plačevati stroške izvajanja
storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa
o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva
okolja in skladno z določili koncesijske pogodbe. |
10. člen |
Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
– izvajati koncesijo
s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v
skladu s predpisi in v javnem interesu; |
– upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem javne službe; |
– kot dober
gospodarstvenik uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in
druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe; |
– vzdrževati objekte
in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja koncesije ohranja njihova vrednost; |
– omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije; |
– sklepati pogodbe za
uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet
koncesije ali v povezavi z njo; |
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
|
– pravočasno
odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe; |
– oblikovati predloge
cen oziroma sprememb tarife storitev; |
– obračunavati
pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
|
– pripravljati
projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
|
– vodenje evidenc in
katastrov v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajenih z
občinskimi evidencami; |
– ažurno in strokovno
voditi poslovne knjige; |
– pripraviti ustrezne
poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna
poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
|
– poročati koncedentu
o izvajanju koncesije; |
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga
dela; |
– obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
Glede zadev, ki niso
posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov,
razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih
standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe,
se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih pristojnega
ministra. |
Koncesionar je dolžan
obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno
spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne
stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so
zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe,
lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
11. člen |
Za izvajanje
gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v
skladu z zakonom odgovoren za tudi škodo, ki jo pri opravljanju ali v
zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem
zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Zreče, uporabnikom
ali tretjim osebam. |
Koncesionar je pred
sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje
dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim
opravljanjem gospodarske javne službe in za škodo, ki jo pri opravljanju
ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem
zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). |
12. člen |
Koncesionar lahko
izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa
njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
|
Koncesionar mora za
vsako javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona,
veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko
koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih
skupnosti. |
13. člen |
Dolžnosti koncedenta
so zlasti: |
– da zagotavlja
izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu
izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so
navedeni v tem odloku; |
– da zagotavlja
takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju
možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje
objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
|
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne
službe; |
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju
občine; |
– pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
14. člen |
Uporabniki imajo od
koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega,
rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
– pravico do
zagotovljenih cen storitev, |
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– zahtevati vse
obvezne in neobvezne storitve javne službe, |
– vpogleda v evidence
– kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj, |
– uporabljati
storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in
z drugimi predpisi. |
Uporabnik storitev
javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži
koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe
opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
15. člen |
Uporabniki imajo do
koncesionarja zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
|
– redno plačevati
storitve v skladu z veljavnimi tarifami, |
– prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti
koncesionarju vsako spremembo, |
– nuditi
koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk
podatkov. |
Če uporabnik storitev
koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne
službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan
obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
IV. POGOJI, KI JIH
MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
16. člen |
Koncesionar je lahko
pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi
več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo
medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru
izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s
katero bo koncedent ustanovil razmerje statusnega partnerstva.
|
Vsaka oseba lahko
vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista
oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. |
17. člen |
V prijavi za
pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj
dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje: |
– je registriran za
opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe; |
– ima vsa potrebna
dovoljenja za opravljanje javne službe; |
– da zaradi kaznivega
dejanja podkupovanja ni bil pravnomočno obsojen; |
– ni zoper njega
uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski
postopek; |
– ima poravnane
davke, prispevke in druge zakonsko določene dajatve; |
– ni bil kaznovan za
dejanje v zvezi s poslovanjem oziroma so posledice sodbe že izbrisane;
|
– lahko s polnim
oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli
osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim
strokovnim izpitom iz upravnega postopka; |
– zaposluje najmanj
eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet
koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj VII. stopnje tehnične smeri;
|
– je finančno in
poslovno usposobljen za opravljanje javne službe; |
– razpolaga z
zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami
usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
|
– razpolaga z
zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in
da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na
drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja
dejavnost; |
– razpolaga s
pogodbami za zagotavljanje obdelave odpadkov s prevzemniki, kolikor
le-te ne zagotavlja sam, |
– je sposoben
samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet izvajanja
koncesije; |
– je sposoben
zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob
upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
|
– da zagotavlja
interventno izvajanje javne službe ob vsakem času; |
– je usposobljen za
vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za
njegovo vodenje; |
– se obveže
zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije
lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi; |
– predloži elaborat o
opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne
opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega
vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz
sedme do sedemnajste alineje tega člena; |
– da izpolnjuje druge
pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom,
ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
Koncesionar mora
izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih
določajo drugi predpisi. |
V. JAVNA POOBLASTILA
KONCESIONARJU |
18. člen |
Koncedent bo
koncesionarju podelil zlasti naslednja javna pooblastila: |
– da izvaja javno
službo v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Zreče ter
koncesijsko pogodbo, |
– da uporablja
zbiralnice ločenih frakcij in zbirni center v namene izvajanja javne
službe, |
– da upravlja
(izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave potrebne za izvajanje javne
gospodarske službe; |
– da prevzema vodenje
vseh evidenc, ki so za opravljanje predmetne gospodarske javne službe
potrebne, skladno z veljavnimi predpisi; |
– da vodi dela za
investicijske posege v objekte in naprave potrebne za izvajanje javne
gospodarske službe. |
19. člen |
Koncedent lahko
določi koncesionarju tudi druga javna pooblastila, ki se opredelijo v
koncesijski pogodbi. |
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA
IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
20. člen |
Koncesionar mora
javno službo izvajati v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine
Zreče ter koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba ne more biti v
nasprotju s koncesijskim aktom in predpisi o gospodarskih javnih službah
ter ravnanju z odpadki. |
21. člen |
Izvajanje javne
službe zagotavlja koncesionar z opremo, objekti in napravami, ki so
njegova last, jih ima v najemu ali kakorkoli drugače zagotovi.
Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. |
22. člen |
Določene dejavnosti
javne službe lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s
podizvajalci. |
Koncesionar mora tudi
v primeru delnega izvajanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v
razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem
nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
VII. VRSTA IN OBSEG
MONOPOLA |
23. člen |
Javno službo izvaja
koncesionar na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske
pogodbe v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in
konceionarja. Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem
območju Občine Zreče: |
– izključno oziroma
posebno pravico opravljati javno službo, |
– izključno oziroma
posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske
infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje javne službe,
|
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
24. člen |
Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec koncesionirane javne
službe na celotnem območju Občine Zreče. |
V izjemnih primerih
lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku,
sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v
okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe
na območju občine. |
25. člen |
Koncesionar je
pristojen pri izvajanju predmetne dejavnosti izdajati dovoljenja in
druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. |
VIII. ZAČETEK IN ČAS
TRAJANJA KONCESIJE |
26. člen |
Koncesijsko razmerje
za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi
pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske
pogodbe. |
27. člen |
Koncesijsko razmerje
traja 5+5 let. |
Koncesijska pogodba
se lahko po njenem izteku podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji
določenimi v zakonu. |
Koncesijsko obdobje
začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora
pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske
pogodbe. |
Koncesijsko obdobje
ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
Koncesijska pogodba
mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku navedenega roka. |
IX. NAČIN PODELITVE
KONCESIJE |
28. člen |
Koncesionarja
koncedent izbere z enotnim javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, Portalu javnih naročil RS in na spletni strani
Občine Zreče. |
Javni razpis se lahko
objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz
prejšnjega odstavka. |
Koncesionar mora
izpolnjevati pogoje po zakonu, predpisih Občine Zreče, javnega razpisa
in razpisne dokumentacije. |
V postopku izbire
mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje
kandidatov. |
29. člen |
Sklep o javnem
razpisu sprejme župan. Z njim določi razpisne pogoje in način
dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 9. člena tega odloka (vsebino
listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme
določati novih pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za
koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
30. člen |
Javni razpis se
objavi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki ureja področje
gospodarskih javnih služb in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja
področje javnih naročil. |
Javni razpis določa
zlasti: |
1. navedbo in sedež
koncedenta, |
2. podatke o objavi
koncesijskega akta, |
3. predmet, naravo
ter obseg koncesije, |
4. območje izvajanja
predmeta koncesije, |
5. začetek in
predviden čas trajanja koncesije, |
6. postopek izbire
koncesionarja, |
7. merila za izbor
koncesionarja, |
8. pogoje, ki jih
mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije,
|
9. način dokazovanja
izpolnjevanja pogojev in usposobljenosti za izvajanje koncesije,
|
10. druge obvezne
sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, in
drugo potrebno dokumentacijo (pogoji za predložitev skupne ponudbe …),
|
11. način zavarovanja
resnosti prijave, |
12. kraj, čas in
plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
13. kraj in rok za
predložitev prijav ter pogoje za njihovo predložitev, |
14. naslov, prostor,
datum in uro javnega odpiranja ponudb, |
15. rok za izbiro
koncesionarja, |
16. rok, v katerem
bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa, |
17. organ, ki je
pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe, |
18. odgovorne osebe
za dajanje pisnih in ustnih informacij v času objave razpisa,
|
19. druge podatke,
pomembne za izvedbo javnega razpisa. |
Javni razpis lahko
vključuje tudi druge podatke, mora pa jih vključevati, če to zahteva
zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis. |
31. člen |
Koncedent mora v
javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor
koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega
kandidata. |
Merila, po katerih
koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni
dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter
navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. |
32. člen |
Koncedent pripravi
razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini
razpisa. V času objave javnega razpisa mora omogočiti ponudnikom vpogled
v razpisno dokumentacijo in jim jo na podlagi zahteve tudi predati. V
razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo
kandidatom omogočili izdelati popolne prijave. |
33. člen |
Koncedent je dolžan
ponudnikom posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno
dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb,
pod pogojem, da je bila zahteva ponudnika za pojasnitev ponudbe
posredovana šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. V istem roku
sme ponudnik dopolniti razpisno dokumentacijo in ustrezno podaljšati rok
za oddajo ponudb. |
34. člen |
Ponudba mora
vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane podatke. |
35. člen |
Ponudba se vloži
neposredno pri koncedentu ali se mu pošlje po pošti. Za pravočasno
vloženo se šteje ponudba, ki je prispela na naslov naročnika, ne glede
na vrsto prenosa pošiljke, najkasneje zadnji dan razpisanega roka in do
ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele prijave se
neodprte vrnejo vlagatelju. |
36. člen |
Rok za prijavo na
javni razpis za izvajanje javne službe mora omogočiti ponudnikom
pripravo ponudbe in ne sme biti krajši od tridesetih dni. |
37. člen |
Javni razpis je
uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno pravočasno in popolno prijavo.
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
|
Če koncedent ne
pridobi nobene popolne prijave, se javni razpis ponovi. Javni razpis se
ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če s prijaviteljem, ki je
bil izbran za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena
koncesijska pogodba. |
38. člen |
V postopku
vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna
pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno
s postavljenimi merili za izbor koncesionarja oziroma na drugačno
razvrstitev njihovih ponudb glede na ostale ponudbe. Če komisija
ugotovi, da dokumentacija ponudnika formalno ni popolna, pozove
ponudnika, da jo dopolni in mu določi rok za dopolnitev dokumentacije.
Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem dni. |
Če prijavitelj v
določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je vloga popolna, v
nasprotnem primeru pa je nepravilna. |
39. člen |
Odpiranje prijav,
njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi
strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik
in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj
visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da
omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije
ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave,
nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače
interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali sovraštvu do
vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali
živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni
partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe,
ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za
kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni
pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno
komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo
naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne
komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno
preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti
nadomestni član strokovne komisije. |
40. člen |
Po končanem odpiranju
strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo
razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi
poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter
razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj
ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red
glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo
(obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire
koncesionarja. |
Neposredno pred
izdajo odločbe o izbiri se stranke na ustni obravnavi seznanijo s
potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim določi rok,
ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe. Če v tem roku
pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb. |
41. člen |
Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z
upravno odločbo, najkasneje v roku 60 dni od dneva odpiranja ponudb.
|
Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. Zoper upravno odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena
pritožba. O pritožbi odloča župan. |
42. člen |
Koncesionar pridobi
pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske
pogodbe. Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje
koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo
mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesijsko pogodbo
z izbranim koncesionarjem v imenu Občine Zreče sklene njen župan. |
43. člen |
Koncesionar izvaja
koncesijo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi celotno
tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja
koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil
koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo
načrtovanih. Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v
objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega
prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
44. člen |
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
45. člen |
S koncesijsko pogodbo
koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja,
in sicer: |
– obliko in namen
koncesije; |
– medsebojne
obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov
koncesije; |
– spremembe v družbi
koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
|
– možnosti vstopa v
koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja; |
– pogodbene kazni ter
razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in
obveznosti pogodbenih strank v takih primerih; |
– pravice in
obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne
službe; |
– pogoje za oddajo
poslov podizvajalcem; |
– dolžnost
koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki
utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji,
določenimi v koncesijskem aktu; |
– način finančnega in
strokovnega nadzora s strani koncedenta; |
– pogodbene sankcije
zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe; |
– medsebojna razmerja
v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem
javne službe; |
– razmerja ob
spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah; |
– način spreminjanja
koncesijske pogodbe; |
– prenehanje
koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno
podaljšanje; |
– posledice
spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta. |
46. člen |
Organ koncedenta,
pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je
občinska uprava. |
X. VIRI FINANCIRANJA
JAVNE SLUŽBE |
47. člen |
Koncesionar si
zagotavlja plačilo za opravljene storitve javne službe z zaračunavanjem
opravljenih storitev uporabnikom storitev, iz proračuna Občine Zreče ter
drugih virov. |
48. člen |
Cene storitev za
opravljanje dejavnosti iz 3. člena tega odloka morajo biti oblikovane v
skladu s predpisi, ki urejajo področje oblikovanja cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cenik storitev je
sestavni del koncesijske pogodbe. |
XI. NAČIN PLAČILA
KONCESIONARJA |
49. člen |
Plačilo koncesionarja
koncedentu za izvajanje javne službe na podlagi tega odloka ni
predvideno. |
XII. NADZOR NAD
IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
50. člen |
Nadzor nad izvajanjem
podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega
področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v
zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo
izvajanja. |
Nadzorstvo iz prvega
odstavka opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in
občinski redarji. |
Službe, navedene v
drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi,
da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega
razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je
zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske
pogodbe. |
51. člen |
Koncedent lahko za
posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti
ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
|
Osebam, ki se
izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni
nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi
zahtevane podatke ter pojasnila. |
52. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi
pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
53. člen |
Finančni nadzor nad
poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna
razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita
koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe
oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
O nadzoru se napravi
zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta
oziroma koncedentov pooblaščenec. |
54. člen |
Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe. |
XIII. PRENEHANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
55. člen |
Koncesijsko razmerje
preneha: |
– s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
– s prenehanjem
koncesionarja, |
– z odkupom
koncesije, |
– z odvzemom
koncesije, |
– s prevzemom javne
službe v režijo. |
56. člen |
Koncesijska pogodba
preneha: |
– po preteku časa, za
katerega je bila sklenjena, |
– z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem, |
– z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
– s sporazumno
razvezo. |
57. člen |
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
58. člen |
Koncesijska pogodba
lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: |
– če je proti
koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek
prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, |
– če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
– če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti. |
V primeru izpolnitve
katerega izmed pogojev iz prve točke prvega odstavka lahko začne
koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega
prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava
sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v
stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja
sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje točke prejšnjega
odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za
enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko
postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in točke prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski
pogodbi. |
Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
Koncesijska pogodba
se enostransko razdre po sodni poti. |
Enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj,
ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. |
59. člen |
Vsaka stranka lahko
odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če druga stranka
krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno. |
Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
60. člen |
Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
61. člen |
Koncesijsko razmerje
preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
Koncesijsko razmerje
ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni
pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica
tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne
pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
Koncesijsko razmerje
preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju
koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
|
– če ne začne z
opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
– če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot
koncesionirana javna služba. |
Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. |
Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
Odvzem koncesije ni
dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
V primeru odvzema iz
druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti
tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
V primeru odvzema
koncesije ali drugega prenehanja po določbah 42.–45. člena tega odloka
lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v
režijo. |
62. člen |
Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri
mesece. |
Poleg obveze po
izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema
koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno
zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po
povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do
rednega prenehanja koncesijske pogodbe. |
63. člen |
V primeru prenehanja
koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati
javno službo do dneva, ko le-to prevzame drug izvajalec. |
XIV. DRUGI POGOJI ZA
IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
64. člen |
Višja sila in druge
nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive
okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj
volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo
silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode,
stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni
možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga
predpisuje koncesijska pogodba. |
Koncesionar mora v
okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi
ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z
izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
V primeru višje sile
in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
65. člen |
Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
66. člen |
Koncesija je
prenosljiva le s soglasjem koncedenta. Akt o prenosu koncesije se izda v
enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s
koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Posledica prenosa koncesijskega
razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika
z uporabniki. |
67. člen |
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike
Slovenije. |
S koncesijsko pogodbo
se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in
koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim
redom. V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne
službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja
sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže). |
XV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
68. člen |
Postopek za podelitev
koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje
v 60 dneh po uveljavitvi odloka. |
69. člen |
V primeru, da
izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet
tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani
koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave
javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne
službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja
sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti. |
70. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 35402-0008/2009-1 |
Zreče, dne 17.
novembra 2009 |
|
Župan |
Občine Zreče
|
mag. Boris Podvršnik
l.r. |