|
Na podlagi 64. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je
Občinski svet občine Braslovče na 3. redni seji dne 20. 4. 1999 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Braslovče |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Braslovče je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih naselij: Braslovče,
Dobrovlje, Glinje, Kamenče, Male Braslovče, Parižlje, Podvrh, Poljče,
Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Topovlje, Zgornje Gorče, Zakl,
Šmatevž, Grajska vas, Gomilsko, Podgorje pri Letušu, Letuš, Trnava,
Šentrupert, Orla vas. |
|
|
Sedež občine je v Braslovčah. Občina je pravna oseba
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi
vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom
po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju Občine Braslovče so ustanovljeni ožji deli
občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov
Občine Braslovče so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
|
Imena in območja ožjih delov občine so: |
|
|
Krajevna skupnost Braslovče, ki zajema naslednja naselja:
Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Kamenče, Male Braslovče, Parižlje, Podvrh,
Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Topovlje in Zgornje Gorče. |
|
|
Krajevna skupnost Letuš, ki zajema naslednji naselji:
Podgorje pri Letušu in Letuš. |
|
|
Krajevna skupnost Trnava, ki zajema naslednja naselja:
Trnava, Šentrupert in Orla vas. |
|
|
Krajevna skupnost Gomilsko, ki zajema naslednja naselja:
Šmatevž, Grajska vas, Gomilsko in Zakl. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Braslovče (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so
občani. |
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko organov
občine, katere volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri reševanju lokalnih javnih zadev tudi
na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, s širšimi lokalnimi skupnostmi in z
državo. |
|
|
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti, na način in po postopku, ki sta predpisana v
zakonu. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti ter lahko v ta namen z njimi združuje
sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih dejavnosti. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina ima svojo zastavo, grb in praznik. Oblika, vsebina
in uporaba simbolov se določijo z odlokom. |
|
|
Grb občine je ovalne oblike. Ob zunanjem robu je pleten
okras. Grbno polje je razdeljeno na štiri polja; v zgornjem sprednjem
oziroma desnem (gledano heraldično) je črka H, v zadnjem oziroma levem
pa črka S. V spodnjem desnem polju je levo obrnjen srp, v levem polju pa
enojni volovski jarem. |
|
|
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v
zgornji krožnici napis: Občina, v spodnjem delu krožnice napis:
Braslovče, v notranji krožnici naziv organa občine: Občinski svet;
Župan; Nadzorni odbor; Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. |
|
|
Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s
svojim aktom. |
|
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim osebam občinska priznanja in nagrade in
sicer v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
|
|
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski
razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
ter nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne javne službe, |
|
|
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in
delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
|
|
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanovi vzgojno-izobraževalni ali zdravstveni zavod in
zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, z javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
– ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami na
predlog občinskega poveljstva, |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in
drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
gasilsko zvezo občine ter s štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za
potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami in |
|
|
– mrliško ogledno službo. |
|
|
Občina ureja tudi druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične
naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in
evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in
evidenčnih podatkov. |
|
|
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina
od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– župan, |
|
|
– nadzorni odbor. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in v skladu z drugimi predpisi
ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu
z zakonom, s statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz
občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji,
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
|
|
Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s
katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali v tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo
glasuje večina navzočih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v
dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Splošni akti Občine Braslovče se objavljajo v Uradnem listu RS. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, z drugim predpisom ali s
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne
narave oziroma so državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon,
ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda
v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet šteje petnajst članov. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo
občinskega sveta skliče predsednik občinske volilne komisije najkasneje
v 20 dneh po izvolitvi. |
|
|
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha
tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice z neposrednim in s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v
skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge
splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje, |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o zadevah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na
občino, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave v
zvezi z izvajanjem odločitev občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
|
|
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi
podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal
funkcijo župana, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
če ni s statutom občine ali z odlokom za odločanje za to pooblaščen
župan, |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače
ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za
nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje
občinski svet, |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom in daje mnenje k
imenovanju vodstev le-teh, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o
nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, sestavni del je
tudi program varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in
imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta
statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, o katerih tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo vodje občinske uprave in vodje notranje organizacijske enote v
upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja župan. Ta tudi sklicuje in vodi
njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi
že sklicane seje, le-to vodi podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta. Če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
|
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta. Seja mora biti v petnajstih dneh potem, ko je
bila podana pisna zahteva za nujen sklic seje. Če seja občinskega sveta
ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic
seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, podžupan
oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke,
predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta
ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka
za vprašanja in za odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo podžupanu,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, vodji
občinske uprave, krajevnim skupnostim in političnim strankam, ki so
zastopane v občinskem svetu. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij
in odborov občinskega sveta ter vodja občinske uprave so se dolžni
udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja njegovih
članov, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma z
njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje v primeru, ko je to določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. |
|
|
Župan in vodja občinske uprave o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu na vsaki seji. |
|
|
22. člen |
|
|
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo, |
|
|
– če odstopi. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz
prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto
alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora
biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem,
ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Pri izvolitvi oziroma potrditvi mandata nadomestnega člana
občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
Odbori in komisije občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega
telesa in o imenovanju članov določi občinski svet tudi svoje naloge. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s
plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje
odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in
druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja in opravlja druge naloge, ki
jih določi občinski svet. |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore
kot svoja delovna telesa. |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje, |
|
|
– odbor za okolje in prostor ter gospodarsko
infrastrukturo, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti, |
|
|
– odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, |
|
|
– komisija za normativne akte, |
|
|
– komisija za vloge in pritožbe. |
|
|
Delovno področje delovnih teles iz prejšnjega odstavka se
določi v poslovniku. Odbori in komisija za normativne akte štejejo po
sedem članov, ostale komisije pa tri člane. Občinski svet lahko z
odlokom ustanovi tudi druge odbore in komisije kot svoja delovna telesa
in določi njihovo delovno področje. Občasna delovna telesa ustanovi
občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok,
v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Lahko se odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja
ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine od mejne vrednosti, ki
jo letno določi na predlog župana občinski svet, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine v skladu s sklepi občinskega sveta, |
|
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča vodjo občinske uprave za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje vodjo občinske uprave in ostale
zaposlene v občinski upravi, |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta
statut. |
|
|
Župan odloča v skladu z zakonom tudi o zadevah iz državne
pristojnosti, ki so prenesene na občino. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni,
da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora v pisni obliki
navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita ali da je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora v pisni obliki navesti
razloge za zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, za
katero je po zakonu zadolžena občina, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnika civilne zaščite občine, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bili lahko v večjem obsegu
ogroženi življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina
podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi,
da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal
njegovo funkcijo v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju
mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati o
odločitvah občinskega sveta. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga ta pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko
tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot
strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Županu in podžupanu preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo kot šest mesecev, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če odstopi, |
|
|
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. |
|
|
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na
predlog župana razreši. |
|
|
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je
razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje
alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti
o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka
tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana
mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni
po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
|
|
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. |
|
|
Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do
vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat
člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne
izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Pri izvolitvi oziroma
potrditvi mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
|
|
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem
odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor opravlja nadzor javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in z občinskim
premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih
javnih sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, vodja občinske
uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče
župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina
članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika
nadzornega odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora,
z večino glasov navzočih članov. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno
vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih
skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti,
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni
nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V
program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. Nadzorni odbor
seznani s programom občinski svet in župana. |
|
|
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor
obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali
župan. |
|
|
42. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog
predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s
sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine, časa in kraja nadzora in
navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi
osebami). |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni
dati. |
|
|
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora
predlog poročila, v katerem so navedeni: nadzorovana oseba, odgovorne
osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna
priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor
in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od
prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču. |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
določene nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku nadzornega odbora, mora o tem v petnajstih dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
|
|
Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
43. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V njej je potrebno navesti okoliščine, na katere opira
svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega
odbora. |
|
|
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni
odbor. |
|
|
44. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora
dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
|
45. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
46. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor
s poslovnikom. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
47. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave
določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi
župan. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo
občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne
občinske uprave. |
|
|
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se
določita s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen
predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
49. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz pristojnosti, prenesenih nanjo z države. |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi
stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave
odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
50. člen |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja vodja
občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz pristojnosti, ki so na občino prenesene z države, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
|
51. člen |
|
|
Vodja občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v
skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
|
52. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji o enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
53. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča vodja
občinske uprave, ki v primeru izločitve o tem tudi odloči. |
|
|
O izločitvi vodje občinske uprave ali župana odloča
občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
|
|
6. Drugi organi občine |
|
|
55. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo njene naloge
na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
56. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje
delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
57. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na
območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti: Braslovče, Trnava, Letuš in Gomilsko. |
|
|
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
|
|
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem in
organizacijskem smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, za njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela
občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način,
ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali jih spremeni glede
na njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi
na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se
ustanovila ali ukinila skupnost. Vsaka sprememba statuta, s katero se
ustanovi ali ukine krajevna skupnost ali spremeni območje krajevne
skupnosti, začne veljati po izteku mandata članov
sveta krajevne
skupnosti krajevnega odbora, na katero se sprememba statuta nanaša. |
|
|
58. člen |
|
|
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti
občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne
skupnosti praviloma samostojno: |
|
|
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno
službo na način, ki je v kraju običajen, če z odlokom občine ni drugače
določeno, |
|
|
– skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
|
|
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
|
|
– skrbijo za vaške vodovode, |
|
|
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z
obratovalnim časom gostinskih obratov, |
|
|
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem
občine, ki jim je dano v uporabo, |
|
|
– izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi
predpisov in potreb občine, |
|
|
– pripravljajo projekte v okviru celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
|
|
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene
dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina. |
|
|
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z
odlokom. |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju nalog iz pristojnosti
občine, v okviru pravic iz 60. člena statuta občine. |
|
|
Krajevne skupnosti predvsem: |
|
|
–
skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na
način, ki je v kraju običajen, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
|
|
–
skrbijo za pluženje in odvoz snega, |
|
|
–
skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, |
|
|
–
skrbijo za vaške vodovode, |
|
|
–
v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim
časom gostinskih obratov. |
|
|
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti lahko opredelijo z odlokom. |
|
|
59. člen |
|
|
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru
nalog, ki so določene s statutom in z odloki občine. |
|
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa občino v
okviru nalog skupnosti in v okviru sredstev, ki so za izvajanje teh
nalog določena s proračunom občine. |
|
|
Račun krajevne skupnosti je integralni s podkonti za
posamezno krajevno skupnost. |
|
|
Za sklepanje pravnih poslov, ki presegajo višino zneska,
ki ga za tekoče leto določi občinski svet ob sprejetju proračuna občine,
mora predsednik sveta krajevne skupnosti pridobiti pisno soglasje
župana. |
|
|
Krajevne skupnosti glede na svoj status iz 60. člena statuta nimajo
sveta, kot organa ožjega dela občine. |
|
|
60. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s
stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve
članov sveta določa zakon. |
|
|
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Število
članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne
enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
|
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča
hkrati z mandatom članov občinskega sveta. Funkcija člana sveta je
nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem
odboru občine ter z delom v občinski upravi. |
|
|
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno
prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi
za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti. Funkcija člana
sveta je častna. |
|
|
Za svoje krajevne skupnosti občinski svet kot svoja posvetovalna telesa
z odlokom ustanovi krajevne odbore. Člane teh odborov predlagajo na
svojih zborih prebivalci krajevnih skupnosti, imenuje in razrešuje pa
jih občinski svet. |
|
|
Krajevni odbor ima pravico občinskemu svetu predlagati odločitve, ki se
nanašajo na krajevno skupnost. Občinski svet mora pred vsako
odločitvijo, ki se nanaša na krajevno skupnost, omogočiti krajevnemu
odboru, da poda svoje mnenje. |
|
|
61. člen |
|
|
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje
dvajset dni po izvolitvi članov tega sveta. Ta je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost in svet
krajevne skupnosti ter sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Za delovanje krajevnih odborov krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva iz proračuna občine. |
|
|
62. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s
tem statutom naloge krajevne skupnosti. |
|
|
63. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter
za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet
predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
64. člen |
|
|
Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se
zagotovijo sredstva v proračunu občine. Krajevne skupnosti se ne smejo
zadolževati. Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti
v njihovih finančnih načrtih, ki so sestavni del občinskega proračuna. |
|
|
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov
prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz
prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in
drugih organizacij ter iz samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je
občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z namenom. |
|
|
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih
potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi
občina, ki tudi upravlja z njimi. |
|
|
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za
potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska
uprava. |
|
|
65. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora
občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov
krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne
volitve: |
|
|
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom
zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
|
|
- če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s
sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz
občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko. |
|
|
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine
krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na
njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v
skladu s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
62. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
63. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča ter
odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom
ali z odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet
ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
64. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več
krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti
krajevnega odbora. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti
pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati imena in priimke volivcev, datume rojstev in naslove stalnih
prebivališč ter podpise volivcev. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da je ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
65. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na način, ki je v
kraju običajen. |
|
|
66. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan. Ta lahko zboru občanov predlaga
imenovanje predsedstva, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja, če na njem sodeluje najmanj pet odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
|
Delavec občinske uprave, ki ga določi vodja občinske
uprave, ugotovi, če je zbor občanov sklepčen, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov vodja občinske uprave seznani občinski svet in
župana ter zapisnik objavi na način, ki je v kraju običajen. |
|
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
|
67. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. Podpisi volivcev morajo biti overovljeni na občinski
upravi. |
|
|
68. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član
občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
69. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
|
|
Če je na referendumu splošni akt občine potrjen ali če so
potrjene njegove posamezne določbe, ga mora župan objaviti skupaj z
objavo izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine zavrnjen ali če so zavrnjene
njegove posamezne določbe, se splošni akt ne objavi, dokler se ob
upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni
akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
70. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali o njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v
občini. Podpisi volivcev morajo biti overovljeni na občinski upravi.
Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke
podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu
s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom
občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj o odločitvi župana presodi upravno
sodišče. |
|
|
71. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za
zbiranje podpisov. O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom. Z
istim sklepom določi obrazec seznama. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen
za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na
seznamu. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če
jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
72. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
73. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
74. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in glede drugih vprašanj
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z
zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v
statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni referendum |
|
|
75. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen
del. |
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
76. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo
glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za
katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
77. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in
tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
78. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter za njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
79. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama
določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
|
|
80. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
81. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina lahko
ustanovi javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
|
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. |
|
|
Javne službe lahko ustanovi tudi na drugih področjih, če
tako določa zakon. |
|
|
82. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali pa so pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
|
83. člen |
|
|
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
|
84. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko
javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
85. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah,
ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove
naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
86. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
87. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine
sprejme občinski svet, razen v primerih, ko statut določa drugače.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin z
dvetretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta. Za pridobitev in
odtujitev premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega
premoženja je pristojen župan. Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi
nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu
zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in
premičnin v lasti občine se izvedeta po postopku in na način, ki ga
določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava
nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za
odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
88. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
89. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v proračunu občine. |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov
ter račun financiranja. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev, drugi dohodki ter
prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in
načrtovani odhodki. |
|
|
V računu financiranja se izkažeta odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine. V bilanco prihodkov in odhodkov so vključeni tudi
vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. |
|
|
90. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni
vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
91. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
|
92. člen |
|
|
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni
prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno
leto. |
|
|
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. |
|
|
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinski
organi in ožji deli občine. |
|
|
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad,
javni zavod, katerega ustanovitelj je občina in drugi uporabniki, če se
financirajo iz občinskega proračuna. |
|
|
93. člen |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov
ter račun financiranja. |
|
|
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z
odlokom. |
|
|
V odloku o proračunu občine se določijo tudi obseg
zadolževanja in poroštev občine, druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem
proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za
posamezno leto. |
|
|
94. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: |
|
|
– prihodki od dohodnine, |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek od prometa nepremičnin, |
|
|
– upravne takse, |
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic, |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– finančne izravnave, |
|
|
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
– krajevne turistične takse, |
|
|
– komunalne takse, |
|
|
– pristojbine, |
|
|
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča ali gozda, |
|
|
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in
onesnaževanje okolja, |
|
|
– prihodki uprave in |
|
|
– prihodki, določeni z drugimi predpisi. |
|
|
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini, določeni
z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
|
|
95. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti
prihodki od: |
|
|
– obresti na depozite, |
|
|
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore, |
|
|
– prodaje nepremičnega premoženja, |
|
|
– prodaje premičnega premoženja, |
|
|
– drugega premoženja, |
|
|
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, |
|
|
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, |
|
|
– komunalnih prispevkov, |
|
|
– samoprispevka, |
|
|
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti
na lokalni ravni, |
|
|
– opravljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb v
režiji, |
|
|
– koncesijskih dajatev oziroma odškodnin, |
|
|
– ožjih delov občine, |
|
|
– dotacij, daril in pomoči, |
|
|
– namenskih sredstev iz državnega proračuna ali skladov in |
|
|
– drugi prihodki. |
|
|
96. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah,
investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
|
97. člen |
|
|
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na
katerega se nanaša. |
|
|
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se
nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
|
|
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti
sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v
proračunu za preteklo leto. |
|
|
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje
lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s
sklepom. |
|
|
98. člen |
|
|
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih
obveznosti za proračun ali zaradi zmanjšanja prihodkov proračuna
ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži
izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja
zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
|
|
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski
svet. |
|
|
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati
rebalans proračuna. |
|
|
99. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
100. člen |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma
pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
|
|
Če uporabnik ali posredni uporabnik med letom preneha
delovati in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena
sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge
uporabnike. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali se najame posojilo največ
5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca
proračunskega leta. |
|
|
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega
člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi
naslednji seji. |
|
|
102. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako
leto s proračunom v višini 0,5 odstotka prihodkov. |
|
|
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar
najpozneje do 31. decembra tekočega leta. |
|
|
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo
rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov
in odhodkov za zadnje leto. |
|
|
103. člen |
|
|
Rezerva se uporablja: |
|
|
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri
odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: suša, potres,
požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z
zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; |
|
|
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki
pritekajo neenakomerno; |
|
|
– za kriterije proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega
odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge
alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. |
|
|
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega
člena odloča župan. |
|
|
104. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in
dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski
svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni
račun. |
|
|
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu
svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. |
|
|
105. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
106. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. |
|
|
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju
poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
107. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba
občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v
ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani
organizaciji. |
|
|
108. člen |
|
|
Nabavo blaga, naročilo storitev ter oddajo gradbenih del
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
109. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnik aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
110. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
|
|
111. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
112. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
113. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
114. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
115. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
116. člen |
|
|
Statut in odloki občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu RS, drugi predpisi občine pa se objavijo na lokalno primeren način
in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
117. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
118. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
119. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine
brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
120. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začne pred ustavnim sodiščem
spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi
urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno
pristojnost. |
|
|
121. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
122. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
123. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
|
124. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti
izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
125. člen |
|
|
Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine
določi svet krajevne skupnosti
krajevni odbor s svojim aktom, do uskladitve določb
zakona o lokalnih volitvah z zakonom o lokalni samoupravi. |
|
|
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski
svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. |
|
|
126. člen |
|
|
Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini
uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine Žalec. |
|
|
127. člen |
|
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 015-02/99-1/1 |
|
|
Braslovče, dne 20. aprila 1999. |
|
|
Župan
Občine Braslovče
Dušan Goričar l. r. |
|