|
Na podlagi 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Url.l. RS, št. 94/07- ZLS-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) in 17. člena
Statuta Občine Mirna
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2001) je Občinski svet Občine
Mirna na 6. redni seji, dne 20.09.2011 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
OBČINSKEGA SVETA
OBČINE MIRNA |
|
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet urejanja) |
|
|
1) Ta poslovnik
ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem
besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in
članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
|
2) V poslovniku
uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
|
|
2. člen |
|
|
(smiselna uporaba) |
|
|
1) Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
(poslovanje
občinskega sveta) |
|
|
1) Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
2) Svet in njegova
delovna telesa zasedajo na sedežu Občine Mirna na Mirni, Glavna cesta
28. |
|
|
3) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
4) Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
|
5) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
4. člen |
|
|
(seje občinskega
sveta) |
|
|
1) Občinski svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih in žalnih sejah. |
|
|
2) Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
|
3) Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
|
4) Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
5) Občinski svet
lahko skliče sejo tudi preko elektronskih sredstev komuniciranja
(konferenca oziroma video konferenca), ki nadomestijo fizično prisotnost
na seji, če je vsem članom omogočeno nemoteno sodelovanje na seji.
Občinski svet lahko na tak način skliče tako redno kot izredno sejo, če
so izpolnjeni pogoji za izvedbo seje, predvsem da je omogočena stalna
povezava in jasno izjavljanje in glasovanje članov. Taka seja se izvede
ob smiselnem upoštevanju določb tega pravilnika za vrsto seje, za katero
se opravi seja preko elektronskih sredstev. |
|
|
6) Slavnostne seje
se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
|
7) Žalne seje se
sklicujejo ob smrti: častnega občana občine, župana, podžupana, člana
občinskega sveta in bivših županov Občine Mirna. Občinski svet lahko z
večino glasov skliče tudi žalno sejo ob drugih tragičnih dogodkih v
občini. |
|
|
5. člen |
|
|
(predstavljanje
občinskega sveta) |
|
|
1) Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo
sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
|
|
6. člen |
|
|
(uporaba žiga) |
|
|
1) Svet uporablja
žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu
je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. |
|
|
2) Svet uporablja
žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah
ter na dopisih. |
|
|
3) Žig sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
|
4) Žig sveta hrani
in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
|
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
7. člen. |
|
|
(konstituiranje
občinskega sveta) |
|
|
1) Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
|
2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot deset dni po prejemu končnega poročila Občinske
volilne komisije v primeru drugega kroga volitev župana. |
|
|
3) Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik Občinske volilne
komisije. |
|
|
4) Zaradi priprave
na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki in ti določijo predlog dnevnega reda konstitutivne
seje, sedežni red izvoljenih članov sveta, predlog članov komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
8. člen |
|
|
(konstitutivna
seja) |
|
|
1) Obvezni dnevni
red konstitutivne seje je: |
|
|
1. Ugotovitev
števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
|
|
2. Poročilo
občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
|
|
3. Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
|
|
4. Poročilo
mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
|
|
5. Poročilo
mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
|
|
6. Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
2) O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
9. člen |
|
|
(vodenje prve seje) |
|
|
1) Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
|
|
2) Slovesna prisega
župana se glasi: |
|
|
3) »Izjavljam, da
bom svojo dolžnost opravljal v skladu z pravnim redom Republike
Slovenije in Občine Mirna. Pri izvrševanju svoje funkcije bom ravnal
vestno in odgovorno v korist in za blaginjo občanov in občank.« |
|
|
4) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
|
|
5) Na prvi seji
svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član
sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
|
|
6) Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
|
|
7) Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
10. člen |
|
|
(potrjevanje
mandatov) |
|
|
1) Mandate članov
sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
|
2) Svet odloči
skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej. |
|
|
3) Član sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne
liste. |
|
|
4) Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
(prenehanje
mandatov) |
|
|
1) Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
|
2) V kolikor svet
ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
|
|
3) S prenehanjem
mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter v
stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
(imenovanje KMVVI) |
|
|
1) Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
|
2) Komisija mora do
prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in
delovnih telesih. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
13. člen |
|
|
(pravice in
dolžnosti članov) |
|
|
1) Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
|
2) Člani sveta
imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih
teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej
drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
3) Član sveta ima
pravico: |
|
|
• predlagati svetu
v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, |
|
|
• predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
• glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
• sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
|
|
• predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
|
4) Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
|
|
5) Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
(odgovornost članov
in imuniteta) |
|
|
1) Član sveta ne
more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga
je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
2) Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
(zahtevanje
pojasnil) |
|
|
1) Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
|
|
2) Občinski organi
iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta
in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
|
|
3) Član sveta ima
pravico županu, podžupanu in direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jim lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njihove pristojnosti. |
|
|
16. člen |
|
|
(vprašanja in
pobude) |
|
|
1) Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obiki ali ustno. |
|
|
2) Na vsaki redni
seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude članov. |
|
|
3) Vprašanja
oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova
vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
4) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
|
|
6) Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in
direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
|
7) Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita
na naslednji seji. |
|
|
8) Župan, podžupan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorijo pisno, pisno morajo odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
17. člen |
|
|
(dodatna pojasnila) |
|
|
1) Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
|
|
2) Če svet odloči,
da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni
red prve naslednje redne seje. |
|
|
18. člen |
|
|
(dolžnost
udeleževanja sej) |
|
|
1) Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
2) Če ne more priti
na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
3) Članu sveta, ki
se ne udeleži seje sveta, ne pripada sejnina. |
|
|
4) Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
19. člen |
|
|
(sklicevanje sej) |
|
|
1) Svet dela in
odloča na sejah. |
|
|
2) Seje sveta
sklicuje župan. |
|
|
3) Župan sklicuje
seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in
na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
4) Župan lahko
skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet
pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
(vabilo na sejo) |
|
|
1) Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni
pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno
gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno
potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. Občinski svet ne more
odločati o zadevah, glede katerih članom sveta ni bilo prej poslano
oziroma vročeno gradivo. |
|
|
2) Vabilo za sejo
sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine,
direktorju občinske uprave, vodjem političnih strank, zastopanih v svetu
ter predstavnikom medijev. |
|
|
3) Vabila se
pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, dokler ne bo zagotovljeno
ustrezno elektronsko pošiljanje celotne dokumentacije. Če prejemnik s
pisno izjavo tako naroči , se gradivo lahko posreduje tudi na zgoščenki,
drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. Občinski svet
in občinska uprava si bosta prizadevala vzpostaviti ustrezen
informacijski sistem, ki bo omogočal pošiljanje in prejemanje celotnega
gradiva v elektronski obliki. Do vzpostavitve takega sistema, pa se v
vsakem primeru v elektronski obliki preko elektronske pošte pošilja
gradivo, ki je primerno za tako pošiljanje in je zaradi narave gradiva
bolj smotrno, da se ga pošlje v elektronski obliki (npr. gradbene skice,
investicijska dokumentacija, projekti, ipd.), predvsem kadar za
razumevanje gradiva ni potrebno, da je celotna dokumentacija v pisni
obliki. |
|
|
4) Vabilo na sejo
sveta se skupaj s celotnim gradivom objavi na spletni strani občine. |
|
|
21. člen |
|
|
(izredna seja) |
|
|
1) Izredna seja
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
|
|
2) V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo za sejo naj se pripravi. |
|
|
3) Izredno sejo
sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisno obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
|
4) Vabilo za
izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje
3 dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z določili tega poslovnika,
ki veljajo za redno sejo, in se objavi na spletni strani občine. |
|
|
5) Če razmere
terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki
je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
22. člen |
|
|
(dopisna seja) |
|
|
1) Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje
seje). |
|
|
2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
|
3) Predlog sklepa,
ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za sklep glasovali
vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed
članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa
se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
4) dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne
seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
23. člen |
|
|
(vabljenje
poročevalcev) |
|
|
1) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
2) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
24. člen |
|
|
(dnevni red seje) |
|
|
1) Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
2) Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta. |
|
|
3) V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
4) Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
|
|
5) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
6) O sprejemu
dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
7) Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
25. člen |
|
|
(vodenje seje) |
|
|
1) Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta, navzoč na seji. |
|
|
3) Izredno sejo
sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
26. člen |
|
|
(javnost seje) |
|
|
1) Seje sveta so
javne. |
|
|
2) Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
|
|
3) Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se
opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno
običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po
elektronski pošti. |
|
|
4) Predsedujoči
mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta in pri tem ne moti dela.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
|
|
5) Predsedujoči
lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in
slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje
posameznih delov seje odloči svet. |
|
|
6) Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
27. člen |
|
|
(izključitev
javnosti) |
|
|
1) Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
|
2) Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
3) Član sveta ne
sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiv, ki so zaupne narave
oziroma podatkov s seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
28. člen |
|
|
(preverjanje
prisotnosti) |
|
|
1) Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
2) Predsedujoči
nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o
tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
3) Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
29. člen |
|
|
(določitev dnevnega
reda) |
|
|
1) Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
|
|
2) Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek . |
|
|
3) Mandatne zadeve
imajo prednost in se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev
zapisnika«. |
|
|
4) Predlagatelj
točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem
redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje.
Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke,
svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
|
5) Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
6) Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
30. člen |
|
|
(sprejem zapisnika
predhodne seje) |
|
|
1) V prvi točki
dnevnega reda odloča svet o sprejemu zapisnika prejšnje seje in
morebitne izredne seje in o poročilu o izvršitvi sklepov prejšnje seje. |
|
|
2) Član sveta lahko
da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
3) Zapisnik se
lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko
pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
31. člen |
|
|
(vrstni red
obravnavanja predlogov) |
|
|
1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Kadar je pri isti točki vloženih več predlogov, se najprej obravnava
predlog župana, nato sledi obravnava predlogov po vrstnem redu, kot so
bili vloženi v proceduro. |
|
|
2) Med sejo lahko
svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je
potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
obrazložiti. |
|
|
3) V teku obravnave
posamezne točke dnevnega reda se lahko občinski svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov odloči, da odločanje o tej točki
dnevnega reda prenese na kasneje ali na konec seje oziroma, če odločanje
o tej zadevi do konca seje ni izvedljivo, se odločanje prenese na prvo
naslednjo sejo sveta. |
|
|
4) V primeru, da
seja ni dokončana, v tem času pa so nastali nujni razlogi za sprejem
določene odločitve, lahko občinski svet izjemoma z večino opredeljenih
glasov vseh članov na začetku nadaljevalne seje sklene, da dopolni že
sprejeti dnevni red in nanj uvrsti dodatno točko. |
|
|
32. člen |
|
|
(dopolnilna
obrazložitev) |
|
|
1) Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
2) Če župan ni
predlagatelj, poda župan, podžupan ali direktor občinske uprave mnenje k
obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta,
ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
3) Po tem dobijo
besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. K
razpravi se lahko priglasijo z dvigom zelenega kartona. Po vrstnem redu
prijav se razpravljavce zapiše, predsedujoči pa vrstni red glasno
prebere. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet
lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja
dalj časa, vendar ne več kot 10 minut. |
|
|
4) Razpravljavec
lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po
razpravi vsakega drugega razpravljavca. K repliki se razpravljavci
prijavijo z dvigom rumenega kartona, replike pa se dajo na podlagi
vrstnega reda prijave replike. Prijava k repliki se lahko izvrši tudi na
drug primeren način (dvig roke, prijava na glasovalni napravi). V najavi
replike mora član sveta napovedati komu replicira in kaj. Replika mora
biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo,
sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ 3
minute. |
|
|
5) Predsedujoči
lahko odvzame besedo svetniku, ki replicira, če se replika ne nanaša na
njegovo napoved oziroma na točko dnevnega reda ali če traja dlje, kot je
določeno s poslovnikom. |
|
|
6) Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
33. člen |
|
|
(razpravljanje) |
|
|
1) Razpravljavec
sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
34. člen |
|
|
(opozarjanje na
napake pri vodenju) |
|
|
1) Članu sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
2) Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
3) Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5
minut. |
|
|
35. člen |
|
|
(sklenitev
razprave, prekinitev seje) |
|
|
1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
2) Predsedujoči
lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
3) Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, lahko
župan odredi največ 20 minut odmora ali pa sejo konča. Če sklepčnosti ni
možno zagotoviti tudi po odmoru, župan sejo konča. |
|
|
36. člen |
|
|
(termini sej) |
|
|
1) Seje sveta se
sklicujejo praviloma ob torkih ob sedemnajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. Izjemoma
lahko v primeru, da to potrdijo vsi člani sveta, seja poteka tudi ob
zgodnejši uri oziroma se podaljša v času trajanja za več kot 4 ure. V
primeru, da noben od svetnikov ne ugovarja času trajanja seje, ki traja
več kot 4 ure, se šteje, da se strinjajo s podaljšanjem seje. |
|
|
2) Predsedujoči
odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
|
|
3) Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
|
|
4) Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
|
37. člen |
|
|
(preložitev
razprave ali odločanja) |
|
|
1) Če svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
|
2) Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
|
|
3.
Vzdrževanje reda na seji |
|
|
38. člen |
|
|
(vzdrževanje reda) |
|
|
1) Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
2) Predsedujoči
skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
39. člen |
|
|
(sankcije za
kršitev) |
|
|
1) Za kršitev reda
na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
- opomin |
|
|
- odvzem besede |
|
|
- odstranitev s
seje ali z dela seje. |
|
|
40. člen |
|
|
(opomin in odvzem
besede) |
|
|
1) Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
2) Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
|
|
3) Odstranitev s
seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
|
|
4) Član sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
41. člen |
|
|
(odstranitev s
seje) |
|
|
1) Predsedujoči
lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja,
vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
2) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
42. člen |
|
|
(prekinitev seje
zaradi nezmožnosti ohranjanja reda) |
|
|
1) Če predsedujoči
z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
43. člen |
|
|
(sklepčnost) |
|
|
1) Svet je sklepčen
in veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica članov
sveta. |
|
|
2) Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost se lahko
ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno
preveriti sklepčnost ali ga na to opozorijo člani sveta. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. Lista prisotnosti je sestavni del dokumentarnega gradiva,
predložiti jo je potrebno KMVVI kot dokazilo za prisotnost na seji pri
izračunu sejnine. |
|
|
3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na
način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
|
|
4) Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
|
44. člen |
|
|
(sprejemanje
odločitev) |
|
|
1) Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon in statut določata drugačno večino. |
|
|
2) Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
|
45. člen |
|
|
(javnost
glasovanja) |
|
|
1) Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
|
46. člen |
|
|
(glasovanje) |
|
|
1) Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči
pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja. |
|
|
2) Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
3) K glasovanju
pozove predsedujoči člane sveta, tako da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
4) Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
47. člen |
|
|
(način glasovanja) |
|
|
1) Javno glasovanje
se opravi z dvigom kartona (zeleni karton pomeni glasovanje »ZA«, rdeči
karton pomeni glasovanje »PROTI«) ali dvigom rok (najprej roko dvigne,
kdor glasuje »ZA«, po tem dvigne roko, kdor glasuje »PROTI«), z uporabo
glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
2) Poimensko
glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
3) Člane se pozove
k poimenskemu glasovanju po sedežnem vrstnem redu, začenši s članom, ki
sedi prvi levo od predsedujočega. Član glasuje tako, da glasno izjavi
»ZA« ali »PROTI« . O poimenskem glasovanju se piše zaznamek, tako da se
pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži
njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
|
48. člen |
|
|
(tajno glasovanje) |
|
|
1) Tajno se glasuje
z glasovnicami ali na drug primeren način. |
|
|
2) Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno -
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor
občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske
uprave. |
|
|
3) Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
|
4) Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
5) Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
6) Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in
»PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na levi strani,
»PROTI« pa na desni. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali
besedo »PROTI«. |
|
|
7) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
8) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
|
9) Ko član sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
10) Glasovanje se
lahko izvede tudi na drug primeren način, predvsem kadar je potreba ali
dolžnost tajnega glasovanja ugotovljena na sami seji: |
|
|
- člani sveta lahko
dobijo prazne liste, na katere napišejo zadevo in razločno navedejo, ali
so »ZA« ali »PROTI« |
|
|
- člani sveta
dobijo prazne liste in navedejo imena in priimke kandidatov, za katere
glasujejo. |
|
|
49. člen |
|
|
(ugotavljanje izida
glasovanja) |
|
|
1) Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
2) Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
|
|
- datumu in
številki seje sveta, |
|
|
- predmetu
glasovanja, |
|
|
- sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
|
|
- številu
razdeljenih glasovnic, |
|
|
- številu oddanih
glasovnic, |
|
|
- številu
neveljavnih glasovnic, |
|
|
- številu veljavnih
glasovnic, |
|
|
- številu glasov
»ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih,
število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
- ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
|
|
3) Ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
|
|
4) Predsedujoči
takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
50. člen |
|
|
(ugovor zoper
ugotovljen izid) |
|
|
1) Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
2) O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik
seje sveta |
|
|
51. člen |
|
|
(pisanje zapisnika) |
|
|
1) Na vsaki seji
sveta se piše zapisnik. |
|
|
2) Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov
na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta
ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. Priloge se lahko priložijo v
elektronski obliki. |
|
|
52. člen |
|
|
(zvočno snemanje) |
|
|
1) Seje sveta se
zvočno snemajo na digitalni zapis. V primeru, da to zahteva večina
članov sveta ali da zahteva več kot 100 občanov, se zagotovi tudi
neposredno prenašanje sej in spremljanje preko interneta, vendar samo v
kolikor je zahteva posredovana pravočasno in so zagotovljene ustrezne
tehnične kapacitete za izvedbo neposrednega prenosa seje. |
|
|
2) Zvočni zapis
seje se v primerni obliki hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. Občinska uprava zagotovi hranjenje dokumentacije na
način, ki je zahtevan z zakonom, ki ureja hranjenje arhivskega gradiva. |
|
|
3) Član sveta in
drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega,
ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v
prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
|
|
4) Vsakdo lahko
zaprosi, da se mu del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti, da na voljo v elektronski obliki.
Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
|
53. člen |
|
|
(vodenje zapisnika) |
|
|
1) Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
|
|
2) Na vsaki redni
seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
3) Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor
občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil
zapisnik. |
|
|
4) Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletni strani občine. |
|
|
5) Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
54. člen |
|
|
(ravnanje z zaupnim
gradivom) |
|
|
1) Ravnanje z
gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
|
|
2) Glede
arhiviranja in rokov hranjenja dokumentarnega gradiva se upoštevajo
predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
3) Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
55. člen |
|
|
(vpogled v gradivo) |
|
|
1) Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi župan ali direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna
in administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
56. člen |
|
|
(strokovna in
administrativno tehnična opravila) |
|
|
1) Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave in zaposleni javni uslužbenci v občinski
upravi. |
|
|
2) Direktor
občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za
potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta
in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
3) Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor
občinske uprave, ki za vodenje zapisnikov lahko pooblasti druge javne
uslužbence občinske uprave. |
|
|
7. Delovna
telesa občinskega sveta |
|
|
57. člen |
|
|
(delovna telesa) |
|
|
1) Svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno
telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
|
|
2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
|
|
3) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
- svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, drugih organov, ki jih imenuje
svet, kot tudi predloge kandidatov za ravnatelje, direktorje in
predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencijah,
skladih in javnih podjetjih, |
|
|
- svetu in županu
daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
ki so v pristojnosti občine, |
|
|
- pripravlja
predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter
direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, zakone in
druge predpise v zvezi s plačami in drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, |
|
|
- zbira predloge o
zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in
predloge za podelitev državnih in občinskih priznanj ter odlikovanj, |
|
|
- obravnava naloge
s področja zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, |
|
|
- obravnava druga
vprašanja, ki jih določi svet. |
|
|
58. člen |
|
|
(ustanovitev in
pristojnosti delovnih teles) |
|
|
1) Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
|
2) Komisije in
odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
59. člen |
|
|
(stalna delovna
telesa) |
|
|
1) Stalna delovna
telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori in
komisije: |
|
|
- komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) |
|
|
- odbor za okolje
in prostor (OOP) |
|
|
- odbor za družbene
dejavnosti (ODD) |
|
|
- odbor za
gospodarstvo (OG) |
|
|
- odbor za proračun
in lokalno samoupravo (OPLS) |
|
|
- statutarno-pravna
komisija (SPK) |
|
|
- komisija za
podelitev priznanj (KPP). |
|
|
2) Odbori štejejo
po 5 članov, razen odbora za okolje in prostor, ki šteje 7 članov.
Odbori obravnavajo vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na svojem področju, ki so svetu prelagani v sprejem,
oblikujejo o njih svoje mnenje in svetu podajajo stališča s predlogom
odločitve |
|
|
3) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti v roku, ki omogoča sklic redne seje sveta, svoje
mnenje, stališče in predloge pa pisno predložiti pred sklicem redne seje
županu. |
|
|
4) Odbori lahko
predlagajo svetu v sprejem odlok in druge akte iz svoje pristojnosti. |
|
|
60. člen |
|
|
(odbor za okolje in
prostor) |
|
|
1) Odbor za okolje
in prostor ima 7 članov; predsednik in 3 člani morajo biti člani
občinskega sveta, ostali se imenujejo izmed občanov na osnovi javnega
poziva. |
|
|
2) Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine ter varstvom okolja, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
3) Odbor obravnava
predloge aktov in odločitev s področja: |
|
|
- urbanizma in
prostorskega planiranja, |
|
|
- varstva naravne
in kulturne dediščine, |
|
|
- varstva okolja, |
|
|
- ustanavljanja,
financiranja in nadzorovanja javnih služb na področju okolja in
prostorskega urejanja, |
|
|
- razvoja naselij, |
|
|
- izgradnje,
vzdrževanja in upravljanja z energetskimi, vodovodnimi in drugimi
komunalnimi objekti in napravami, |
|
|
- izgradnje,
vzdrževanja in upravljanja javnih cest, javnih poti, parkirišč, trgov,
parkov in drugih javnih površin, |
|
|
- urejanja prometa, |
|
|
- izgradnje,
vzdrževanja in upravljanja pokopališč, organizacijo pogrebnih storitev
ter organizacijo mrliško ogledne službe, |
|
|
- ustanavljanja,
financiranja in nadzorovanja javnih služb na področju komunalne
dejavnosti, |
|
|
- varstva tal in
vodnih virov, |
|
|
- varstva zraka,
varstva pred hrupom ter zbiranja in deponiranja odpadkov. |
|
|
4) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga na seji občinskega sveta. |
|
|
5) Odbor lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
|
|
|
61. člen |
|
|
(odbor za družbene
dejavnosti) |
|
|
1) Odbor za
družbene dejavnosti ima 5 članov; predsednik in 2 člana morajo biti
člani občinskega sveta, ostali se imenujejo izmed občanov na osnovi
javnega poziva. |
|
|
2) Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
3) Odbor obravnava
predloge aktov in odločitev, in sicer na področju: |
|
|
- zdravstva,
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družin,
invalidov in ostarelih, |
|
|
- vzgoje in
izobraževanja na nižji, srednji in visoki ravni, |
|
|
- pospeševanja
kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske
dejavnosti, |
|
|
- razvoja športa in
rekreacije, |
|
|
- varstva naravne
in kulturne dediščine, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
4) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga na seji občinskega sveta.
|
|
|
5) Odbor za
družbene dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
62. člen |
|
|
(odbor za
gospodarstvo) |
|
|
1) Odbor za
gospodarstvo ima 5 članov; predsednik in 2 člana morajo biti člani
občinskega sveta, ostali se imenujejo izmed občanov na osnovi javnega
poziva. |
|
|
2) Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva,
gostinstva in turizma) in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
3) Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju kmetijstva (kmetijske politike, kmetijskega gospodarstva,
kmetijskih panog in zemljišč), ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
|
|
4) Odbor obravnava
predloge aktov in odločitev, in sicer na področju: |
|
|
- sodelovanja med
občino in gospodarskimi subjekti, |
|
|
- problematike
zaposlovanja, |
|
|
- pogojev za razvoj
vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključno z malim
gospodarstvom, katerih razvoj bo v interesu občine, |
|
|
- razvoja turizma, |
|
|
- razvoja
demografsko ogroženih območij, |
|
|
- promocije občine,
organizacije promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij, |
|
|
- razvoja
kmetijstva, vključno s poljedelstvom, živinorejo, lovom in ribolovom, |
|
|
- gozdarske
dejavnosti. |
|
|
5) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga na seji občinskega sveta.
|
|
|
6) Odbor lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
63. člen |
|
|
(odbor za proračun
in lokalno samoupravo) |
|
|
1) Odbor za
proračun in lokalno samoupravo ima 5 članov; predsednik in 2 člana
morajo biti člani občinskega sveta, ostali se imenujejo izmed občanov
na osnovi javnega poziva. |
|
|
2) Odbor obravnava
predloge aktov in odločitev, in sicer na področju: |
|
|
- delitvene bilance
občinskega premoženja, |
|
|
- oblikovanja
proračuna, |
|
|
- financiranja
porabnikov občinskega proračuna, |
|
|
- gospodarjenja z
občinskim premoženjem in sredstvi, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve, |
|
|
- lokalne
samouprave v občini, |
|
|
- vključevanja
občine v širše lokalne skupnosti,- preoblikovanja občine, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
|
3) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga na seji občinskega sveta.
|
|
|
4) Odbor lahko
predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na
svojem področju dela. |
|
|
64. člen |
|
|
(statutatno-pravna
komisija) |
|
|
1)
Statutarno-pravna komisija ima 5 članov; predsednik in 4 člani so člani
sveta. |
|
|
2) Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
|
|
3) Komisija
oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih
predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
4) Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
|
|
5) Med dvema sejama
občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
občinskega sveta, Statutarno pravna komisija razlaga poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
6) Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na področju statutarnih zadev in poslovnika. |
|
|
65. člen |
|
|
(komisija za
podelitev priznanj) |
|
|
1) Komisija za
podelitev priznanj ima 5 članov; predsednik in 2 člana morajo biti člani
občinskega sveta, ostali se imenujejo izmed občanov na osnovi javnega
poziva. |
|
|
2) Komisija
obravnava predloge za podelitev priznanj in predlaga občinskemu svetu
predloge kandidatov za podelitev priznanj. |
|
|
66. člen |
|
|
(imenovanje članov) |
|
|
1) Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov, in sicer najmanj polovico članov,
ostale člane pa izmed drugih občanov na osnovi javnega poziva, če ta
poslovnik ne določa drugače. |
|
|
2) Predsednike
odborov in komisij imenuje svet izmed svojih članov. |
|
|
3) Prvo sejo odbora
ali komisije skliče župan. |
|
|
4) Občinski svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora ali komisije
občinskega sveta ali odbor oz. komisijo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
odborov ali komisij pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
5) Članstvo v
komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
67. člen |
|
|
(občasna delovna
telesa) |
|
|
1) Poleg stalnih
delovnih teles lahko svet ustanovi občasna delovna telesa s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje, v kolikor ni za imenovanje pristojen župan. |
|
|
68. člen |
|
|
(skupna delovna
telesa) |
|
|
1) Svet in župan
lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njegova sestava in naloge. |
|
|
69. člen |
|
|
(predstavljanje in
vodenje sej delovnih teles) |
|
|
1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. Predsednika delovnega telesa v
primeru zadržanosti oziroma odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča
član delovnega telesa, ki je občinski svetnik. |
|
|
2) Seje delovnih
teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
3) Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 5 dni
pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
4) Delovno telo
dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če
je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja,
stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
|
|
5) Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
|
|
6) Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
|
|
70. člen |
|
|
(vabljenje na sejo) |
|
|
1) Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
V. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne
določbe |
|
|
71. člen |
|
|
(akti sveta) |
|
|
1) Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
|
- poslovnik o delu
sveta, |
|
|
- proračun občine
in zaključni račun, |
|
|
- planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
- odloke, |
|
|
- odredbe, |
|
|
- pravilnike, |
|
|
- navodila, |
|
|
- sklepe. |
|
|
2) Svet sprejema
tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta
občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z
zakonom ali statutom občine. |
|
|
3) Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
72. člen |
|
|
(predlaganje aktov
v sprejem) |
|
|
1) Proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem
župan. |
|
|
2) Komisije in
odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
|
3) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
73. člen |
|
|
(podpisovanje
aktov) |
|
|
1) Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan. |
|
|
2) Izvirnike aktov
sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
|
2. Postopek
za sprejem odloka |
|
|
74. člen |
|
|
(predlog odloka) |
|
|
1) Predlog odloka
mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
2) Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter
oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
|
|
3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
|
75. člen |
|
|
(sodelovanje na
obravnavah) |
|
|
1) Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
|
|
2) Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
|
76. člen |
|
|
(pošiljanje
predloga članom sveta) |
|
|
1) Predlog odloka
se pošlje članom sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
|
|
2) Svet razpravlja
o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
77. člen |
|
|
(prva obravnava) |
|
|
1) V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
2) Po končani
obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. Odlok je v prvi obravnavi sprejet, če je
zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
|
|
3) Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
|
|
4) Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet s sklepom. |
|
|
78. člen |
|
|
(dopolnitev
predloga) |
|
|
1) Pred začetkom
druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo oziroma dopolnjeno
besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča
in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
|
2) Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi bilo
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
|
|
79. člen |
|
|
(druga obravnava) |
|
|
1) V drugi
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. Svet
razpravlja po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča
razpravo o posameznih členih predloga odloka, glasuje o predlogu odloka
v celoti. |
|
|
2) V drugi
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmajev. |
|
|
Župan lahko
predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na
amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
|
3) Amandma mora
biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
|
4) Če amandma ni
predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne
sme dati v razpravo in odločanje. |
|
|
5) Župan lahko
predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
|
6) Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. Predlagatelj lahko predlaga umik
predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika
odloči občinski svet. |
|
|
7) Če je predložen
amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k
amandmaju predloga odloka. |
|
|
80. člen |
|
|
(sprejetje odloka) |
|
|
1) Amandma, člen
odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
|
|
2) O vsakem
amandmaju se praviloma glasuje posebej. |
|
|
3) Če se izjemoma
glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga
odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo
izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih
amandmajev. |
|
|
4) Če predlagani
amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena
oziroma posameznih določb odloka, se takoj po sprejemu takega amandmaja
razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih. Če tak amandma,
ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb predloga odloka, ni
sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni treba
glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega
se ne razpravlja in ne glasuje. Če je k členu predloga odloka
predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj
odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato po tem kriteriju o
drugih amandmajih k temu členu. |
|
|
81. člen |
|
|
(sprejem statuta in
poslovnika) |
|
|
1) Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
2) Statut se
sprejema z dvotretjinsko večino vseh članov sveta, poslovnik pa z
dvotretjinsko večino navzočih članov sveta. Ostali odloki se sprejemajo
z navadno večino navzočih čllanov sveta, razen če ni z zakonom, statutom
ali tem poslovnikom določeno drugače. |
|
|
3) Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
|
4) O predlogih
drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
82. člen |
|
|
(zaključitev
postopkov) |
|
|
1) Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
2) Postopki
sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem
mandatu ne nadaljujejo, razen: |
|
|
- če sta v novem
mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
|
|
- če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član svet. |
|
|
3) Evidenco o
nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
|
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
|
83. člen |
|
|
(hitri postopek) |
|
|
1) Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
2) Hitri postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka
odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
|
3) Če svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku za sprejem predloga odloka v
dveh obravnavah. |
|
|
4) Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
|
|
5) Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
|
|
6) Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
7) Župan lahko
predlaga amandmaje na amandmaje tudi kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
|
84. člen |
|
|
(skrajšani
postopek) |
|
|
1) Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre za: |
|
|
• zaključni račun
proračuna občine, |
|
|
• manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov in drugih splošnih aktov, |
|
|
• prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
|
|
• uskladitve z
zakoni, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
|
|
• spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
|
• prečiščena
besedila aktov. |
|
|
2) Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. |
|
|
3) Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
4) V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
85. člen |
|
|
(objava aktov) |
|
|
1) Statut, odloki
in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
|
|
2) V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči svet. |
|
|
3) Na svetovnem
spletu se objavijo: |
|
|
- prečiščena
besedila statuta, odlokov in drugih predpisov občine, |
|
|
- programi,
strategije, stališča, mnenja in drugi podobni dokumenti, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta, |
|
|
- predlogi
predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov,
|
|
|
- sklici sej
občinskega sveta z gradivi za obravnavo, |
|
|
- zapisniki, |
|
|
- sprejeti sklepi,
|
|
|
- druge informacije
javnega značaja v skladu z zakonom. |
|
|
5. Postopek
za sprejem proračuna |
|
|
86. člen |
|
|
(proračun občine) |
|
|
1) S proračunom
občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe v občini. |
|
|
2) Proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
|
|
87. člen |
|
|
(rok za predložitev
predloga) |
|
|
1) Predlog
proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti
svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu
zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna
najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
|
|
2) Župan lahko
svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto
predloži tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo
znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil izvoljen. |
|
|
3) Župan pošlje
vsem članom sveta in predsednikom delovnih teles predlog proračuna
občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance,
hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna v 1.
obravnavi predstavljen in zagotovi objavo predloga proračuna na spletni
strani občine. |
|
|
4) V okviru
predstavitve na seji sveta župan predstavi predlog proračuna:
|
|
|
- temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
|
- načrtovane
politike občine, |
|
|
- oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
|
- okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
|
- načrt razvojnih
programov |
|
|
- načrt nabav. |
|
|
5) Predstavitev ni
časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna
predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
|
|
6) Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet razpravo in sprejme sklep, da je predlog
proračuna ustrezen za javno razpravo. |
|
|
7) Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
|
8) Če svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
88. člen |
|
|
(razprava o
predlogu proračuna) |
|
|
1) Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
|
|
2) V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna, tako da
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
|
|
3) Občina objavi
način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
|
89. člen |
|
|
(obravnavanje
predloga proračuna) |
|
|
1) V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta in
zainteresirana javnost. |
|
|
2) Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
|
3) Predsedniki
delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
|
90. člen |
|
|
(dopolnjeni predlog
odloka o proračunu) |
|
|
1) Po končani javni
razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni predlog odloka o
proračunu občine ter skliče sejo sveta. |
|
|
2) Na dopolnjen
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
|
|
3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
|
91. člen |
|
|
(druga obravnava in
glasovanje o amandmajih) |
|
|
1) Pred začetkom
druge obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine
župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
|
|
2) V nadaljevanju
župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku
o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
|
3) Predsedujoči
oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da
se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma, na
katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi,
da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben
za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
|
4) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej, tako da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
|
|
92. člen |
|
|
(predlog
uskladitve) |
|
|
1) Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
|
2) Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
|
3) Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. |
|
|
4) Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
|
5) Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
|
6) Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
|
7) Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
|
93. člen |
|
|
(sklep o začasnem
financiranju) |
|
|
1) Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
|
94. člen |
|
|
(rebalans
proračuna) |
|
|
1) Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine za tekoče leto in spremembe
proračuna občine za prihajajoče leto. |
|
|
2) Predlog
rebalansa in predlog sprememb proračuna občine obravnavajo delovna
telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
|
|
3) Rebalans in
spremembe proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
|
6. Postopek
za sprejem prostorskih aktov |
|
|
95. člen |
|
|
(sprejem
prostorskih aktov) |
|
|
1) Prostorske akte,
za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
|
|
2) Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
|
|
3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
|
7. Postopek
za sprejem obvezne razlage |
|
|
96. člen |
|
|
(sprejem obvezne
razlage) |
|
|
1) Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
|
|
2) Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
|
|
3) Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v
postopek. |
|
|
4) Svet sprejema
obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani
postopek za sprejem odloka. |
|
|
5) Sprejeta obvezna
razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. |
|
|
8. Postopek
za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
97. člen |
|
|
(uradno prečiščeno
besedilo) |
|
|
1) Če je občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe
in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
|
|
98. člen |
|
|
(priprava in
sprejem uradnega prečiščenega besedila) |
|
|
1) Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
|
2) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi svet. |
|
|
3) Uradno
prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
|
|
4) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu in na spletnih straneh
občine. |
|
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
1. Volitve in
imenovanja |
|
|
99. člen |
|
|
(volitve in
imenovanja) |
|
|
1) Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
2) Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki
so glasovali, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
100. člen |
|
|
(glasovanje o
kandidatih) |
|
|
1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka lahko
določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
|
|
2) Če se javno
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko
glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata,
za katerega glasuje. |
|
|
3) Če svet odloči,
da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
4) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
5) Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
6) Če se tajno
glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za
največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
101. člen |
|
|
(izvolitev
kandidatov) |
|
|
1) Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
|
102. člen |
|
|
(ponovno
glasovanje) |
|
|
1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
2) Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu priimkov kandidatov. |
|
|
3) Če kandidat ne
dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben
kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
2. Imenovanje
članov delovnih teles sveta |
|
|
103. člen |
|
|
(imenovanje članov
delovnih teles) |
|
|
1) Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter
predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
|
2) Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
|
3) Če tudi na način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega
telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
3. Postopek
za razrešitev |
|
|
104. člen |
|
|
(razrešitev) |
|
|
1) Oseba, ki jo
voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
|
2) Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 3 članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
|
3) Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev. |
|
|
105. člen |
|
|
(predlog za
razrešitev) |
|
|
1) Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
|
|
2) Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
|
|
3) Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
106. člen |
|
|
(odločitev o
predlogu za razrešitev) |
|
|
1) Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
2) O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
4. Odstop
članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev
občine |
|
|
107. člen |
|
|
(pravica do odstopa
in postopek odstopa) |
|
|
1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi
odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
2) Županu in članom
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja
statut. |
|
|
3) Pravico
odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
|
4) Član občinskega
sveta, ki želi odstopiti, poda pisno odstopno izjavo županu. Župan o
odstopu obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo, ki izpelje
postopek imenovanja novega člana občinskega sveta. |
|
|
5) Izjava o
odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana
v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu
novega kandidata. |
|
|
6) Svet s sklepom
ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
7) Sklep o
prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje Občinski volilni
komisiji. |
|
|
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
108. člen |
|
|
(vloga župana) |
|
|
1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove |
|
|
seje. |
|
|
2) Župan in svet
ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju
nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
3) Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
109. člen |
|
|
(izvajanje
odločitev sveta) |
|
|
1) Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
2) V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
3) Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
|
4) Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
5) Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
110. člen |
|
|
(javnost dela) |
|
|
1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
3) Župan in
direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja
o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
4) Svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
5) Občina izdaja
svoje glasilo in ima svojo spletno stran, kjer se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
|
111. člen |
|
|
(obveščanje
javnosti) |
|
|
1) Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
2) Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
3) Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
|
4) Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
|
IX. DELO SVETA
V IZREDNEM STANJU |
|
|
112. člen |
|
|
(izredne razmere) |
|
|
1) V izrednem
stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
|
|
2) Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov
oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov
občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
X. SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
113. člen |
|
|
(spremembe in
dopolnitve poslovnika) |
|
|
1) Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
|
2) Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
|
114. člen |
|
|
(razlaga določb
poslovnika) |
|
|
1) Če pride do
dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da
poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji,
pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
|
|
2) Kadar svet ne
zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
|
|
3) Vsak član sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA
DOLOČBA |
|
|
115. člen |
|
|
(prenehanje uporabe
obstoječega poslovnika) |
|
|
1) Z dnem
uveljavitve tega poslovnika se preneha uporabljati veljavni Poslovnik o
delu Občinskega sveta Občine Trebnje. |
|
|
116. člen |
|
|
(začetek
veljavnosti) |
|
|
2) Ta poslovnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
Številka:
032-2/2011-56 |
|
|
Datum: 20.09.2011 |
|
|
Občina Mirna |
|
|
Župan Dušan Skerbiš |
|