Na podlagi 16. in
26. člena
Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 27/95,
13/98, 17/98, 23/98 5/2000, 10/2002, 6/2004 in 13/2004) je Mestni svet
Mestne občine Maribor na seji, dne 29. marca 2005, sprejel |
|
P O S L O V N I
K |
Mestnega sveta
Mestne Občine Maribor |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
Poslovnik mestnega
sveta Mestne občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: mestna občina) ureja
način dela mestnega sveta mestne občine (v nadaljnjem besedilu: mestni
svet) in njegovih delovnih teles ter razmerja mestnega sveta do drugih
organov mestne občine ter mestne uprave. |
|
2. člen |
Način dela delovnih
teles mestnega sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z
akti o ustanovitvi delovnih teles in s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
Delo mestnega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela je zagotovljena tako,
da je občankam/občanom (v nadaljnjem besedilu: občani) in
novinarkam/novinarjem (v nadaljnjem besedilu: novinarji) omogočeno
spremljanje seje. |
|
4. člen |
Mestni svet dela na
rednih in izrednih sejah. |
Mestni svet zaseda
po letnem terminskem planu, praviloma enkrat mesečno, ki ga določi župan
na koncu tekočega leta za naslednje leto. |
Seje mestnega sveta
in delovnih teles mestnega sveta se v juliju in avgustu praviloma ne
sklicujejo. |
|
5. člen |
Mestni svet ima
svoj pečat. |
Pečat ima v sredini
grb mesta Maribora, okrog njega pa napis: |
"Mestna občina
Maribor - Mestni svet ". |
Pečat se hrani v
Službi mestnega sveta. |
|
II.
KONSTITUIRANJE MESTNEGA SVETA |
|
6.člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega mestnega sveta skliče županja/župan (v nadaljnjem
besedilu: župan) najkasneje v 20 dneh po izvolitvi novega župana in jo
vodi dokler novi župan ne prevzame funkcije župana. |
Če seja v tem roku
ni sklicana, jo skliče predsednik mestne volilne komisije. Dokler novi
župan ne prevzame funkcije župana, vodi sejo najstarejša članica/član
mestnega sveta. |
Za članice in člane
mestnega sveta se uporablja naziv mestna svetnica in mestni svetnik (v
nadaljnjem besedilu: mestni svetnik). |
|
7. člen |
Mestni svet se
konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov mestnih svetnikov. |
Mestni svet izmed
navzočih mestnih svetnikov najprej imenuje predsednika in dva člana
mandatne komisije. Predsednika in člane komisije predlaga predsedujoči.
Če ta predlog ni izglasovan, lahko predsednika in člana komisije
predlaga vsak mestni svetnik. Mestni svet glasuje o predlogih mestnih
svetnikov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
predsednik in člana komisije. |
Mandatna komisija
na podlagi poročila mestne volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za mestne svetnike,
predlaga mestnemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za
mestne svetnike ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev
mandatov za člane. |
Mandatna komisija
na podlagi poročila mestne volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
8. člen |
Mandate mestnih
svetnikov potrdi mestni svet na predlog mandatne komisije, potem ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Mestni svet skupaj
odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej. |
Mestni svetnik,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatnih
list. |
Mestni svet na
podlagi poročila mestne volilne komisije in potrdil o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
9. člen |
Ko se mestni svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
mestni svetniki in novi župan, mandat dotedanjim mestnim svetnikom in
županu pa preneha. |
S prenehanjem
mandata mestnih svetnikov preneha članstvo v nadzornem odboru mestne
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih mestnega sveta. |
|
10. člen |
Mestni svet na prvi
seji izvoli komisijo za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja. |
Komisija ima 7
članov. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI MESTNIH SVETNIKOV |
|
1. Splošne
določbe |
|
11. člen |
Mestni svetniki
imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom, s statutom in
s tem poslovnikom. |
Mestni svetnik ima
pravico in dolžnost: |
- |
sodelovati
pri delu in odločanju mestnega sveta, v primeru zadržanosti pa
obvestiti vodjo službe mestnega sveta, |
- |
predlagati
odloke in druge splošne akte mestne občine, |
- |
dajati
predloge, mnenja, pripombe in amandmaje k predlogom splošnih
aktov, ki so na dnevnem redu seje, |
- |
postavljati
vprašanja in dajati pobude, |
- |
predlagati
obravnavanje zadev iz pristojnosti mestnega sveta, |
- |
predlagati
uvrstitev zadev na dnevni red sej, |
- |
zahtevati
od mestne uprave vse podatke in informacije, ki so mu potrebne
za delo v mestnem svetu, |
- |
obvestiti
mestni svet o nastopu okoliščin, ki po zakonu ali statutu
zahtevajo prenehanje funkcije člana mestnega sveta, |
- |
druge
pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom mestne občine
in tem poslovnikom. |
|
12. člen |
Pod pogoji,
določenimi s tem poslovnikom, ima mestni svetnik pravico sam ali skupaj
z drugimi mestnimi svetniki ustanoviti klub svetnic/svetnikov (v
nadaljevanju: klubi svetnikov), se včlaniti vanj in v njem enakopravno
sodelovati ali iz njega izstopiti. |
|
13. člen |
Mestni svetnik ima
pravico, da se udeležuje tudi sej delovnega telesa, katerega ni član,
razen če je za posamezno izmed njih s tem poslovnikom ali aktom o
ustanovitvi delovnega telesa drugače |
določeno. |
Če se mestni
svetnik udeleži seje delovnega telesa, katerega ni član, lahko
razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati. |
|
14. člen |
Mestni svetniki
imajo za opravljanje funkcije člana mestnega sveta pravico do sejnine,
ki je določena z aktom mestnega sveta. |
Pravico do sejnine
imajo tudi člani delovnih teles, ki niso mestni svetniki. |
|
15. člen |
Mestni svetniki
prejmejo izkaznice. |
Za izdajanje in
evidenco o izdanih izkaznicah skrbi vodja službe mestnega sveta. |
|
2. Vprašanja in pobude |
16. člen |
Mestni svetniki imajo pravico postaviti vprašanje županu,
podžupanji/podžupanu (v nadaljnjem besedilu: podžupan),
direktorici/direktorju (v nadaljnjem besedilu: direktor) mestne uprave
in mestni upravi, ki se nanaša na njihovo delo ali zadeve iz njihove
pristojnosti oziroma dati pobudo za obravnavo oziroma ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
Mestni svetnik lahko na eni seji postavi eno vprašanje in poda eno
pobudo. |
Vprašanje in pobudo poda mestni svetnik pisno, lahko pa v skrajšani
obliki ustno obrazloži vsebino vprašanja oziroma pobude. Obrazložitev ne
sme trajati več kot tri minute. |
Vprašanje oziroma pobuda mora biti kratka in postavljena tako, da je
njena vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči pozove
mestnega svetnika, da vprašanje izpopolni. |
17. člen |
Predsedujoči mora pri določitvi vrstnega reda postavljanja vprašanj in
dajanja pobud skrbeti za to, da pridejo na vrsto izmenično mestni
svetniki iz različnih klubov svetnikov. |
|
18. člen |
Odgovor na vprašanje oziroma stališča do pobude dobi mestni svetnik na
isti seji oziroma do naslednje seje mestnega sveta v pisni obliki. Ustni
odgovor lahko traja tri minute in se mora nanašati le na postavljeno
vprašanje oziroma pobudo. Če mestni svetnik ni zadovoljen z ustnim
odgovorom, ima pravico takoj po danem odgovoru postaviti dopolnilno
vprašanje ali zahtevati pisni odgovor. |
Pisne odgovore na vprašanja ter stališča do pobud dobijo tudi klubi
svetnikov. |
O vprašanjih oziroma pobudah ter odgovorih nanje se ne razpravlja in ne
glasuje. |
Če mestni svetnik ne dobi odgovora na vprašanje oz. pobudo na naslednji
seji mestnega sveta, mora dobiti obrazložitev, zakaj odgovora ni dobil. |
19. člen |
Na seji mestnega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude mestnih svetnikov ter odgovore nanj. V
kolikor ta točka ni izčrpana v 60 minutah, se prekine in se
nadaljuje kot zadnja točka. |
Mestni svet lahko odloči, da bo vprašanja in pobude obravnaval na
posebni seji, lahko pa župan skliče razgovor mestnih svetnikov in
pristojnih organov za obravnavo vprašanj in pobud. |
Pri točki dnevnega reda vprašanja in pobude oziroma na posebni seji ali
razgovoru morajo biti prisotni župan, podžupan, direktor mestne uprave
in predstavniki posameznih organov mestne uprave. |
20. člen |
Mestni svetnik, ki je postavil vprašanje ali podal pobudo, lahko postavi
dopolnilno vprašanje oz. pobudo ali predlaga, naj se o odgovoru
na vprašanje ali pobudo opravi razprava v mestnem svetu. |
Predsedujoči najprej da besedo mestnim svetnikom, ki želijo postaviti
dopolnilno vprašanje oz. pobudo ali predlagati razpravo v mestnem
svetu. |
O tem, ali se opravi razprava, odloči mestni svet. Če se predlog
sprejme, se opravi razprava na naslednji seji mestnega sveta.
|
|
21. člen |
Vodja službe mestnega sveta vsake tri mesece pripravi pregled
odgovorjenih in neodgovorjenih vprašanj in pobud mestnih svetnikov in
jih posreduje klubom svetnikov. |
IV. KLUBI SVETNIKOV |
|
22. člen |
Mestni svetniki, ki so bili izvoljeni z iste volilne liste, imajo
pravico ustanoviti le en klub svetnikov. |
Mestni svetnik je lahko član le enega kluba svetnikov. |
Položaj kluba svetnikov imajo tudi mestni svetniki, ki so bili izvoljeni
z list volivcev. |
Mestni svetniki ustanovijo klube svetnikov v 10 dneh po konstituiranju
mestnega sveta. Do konstituiranja klubov svetnikov svetniki iz iste
liste določijo začasnega vodjo kluba. |
Vodja kluba svetnikov obvesti župana o ustanovitvi kluba in mu predloži
seznam članov z njihovimi podpisi.Vodja kluba svetnikov obvesti župana o
vsaki spremembi števila članov kluba, ob pristopu novih pa predloži
njihove pristopne izjave. |
23. člen |
V času trajanja mandata lahko mestni svetnik izstopi iz kluba svetnikov
in se včlani v drugega. Če se ne včlani v drugi klub, postane samostojni
svetnik. Dva ali več samostojnih svetnikov lahko ustanovijo klub
samostojnih svetnikov. |
V teku enega mandata se lahko ustanovi le en klub samostojnih svetnikov.
|
24. člen |
Dvoje ali več
klubov svetnikov se lahko združi v en klub. |
Mestni svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko
ustanovijo nove klube, če se politična stranka razdeli na dve ali več
strank, če se iz dela članstva ustanovi nova stranka ali razpade
koalicija političnih strank, ki so vložile skupno imensko listo. |
25. člen |
Za delovanje klubov svetnikov se zagotovijo finančna sredstva v
proračunu mestne občine Maribor. Osnova za financiranje je število
mestnih svetnikov v posameznem klubu. |
Namen in način porabe sredstev določi mestni svet s pravilnikom na
predlog župana. |
V. SEJE MESTNEGA
SVETA |
|
1. Gradivo za sejo
mestnega sveta |
|
26. člen |
Gradivo za
uvrstitev točke na dnevni red lahko predlagajo župan, mestni svetnik,
delovno telo in nadzorni odbor v zadevah iz njihove pristojnosti. |
Gradivo za sejo
mestnega sveta mora predlagateljica/predlagatelj (v nadaljnjem besedilu:
predlagatelj) predati Službi mestnega sveta 25 dni pred dnevom,
določenim za sejo. |
|
27. člen |
Gradivo za sejo
mestnega sveta mora vsebovati: |
− na kratek, jasen
in funkcionalen način opredeljeno vsebinsko vprašanje ter naloge in
cilje, zaradi katerih naj bo gradivo obravnavano, |
− pravno podlago, |
− navedbo
predlagatelja gradiva, |
− navedbo
pripravljavca gradiva, |
− označbo faze
obravnave, − finančne posledice predlagane rešitve, − predloge sklepov. |
|
28. člen |
Gradivo, vloženo v
Službi mestnega sveta, pošlje služba mestnim svetnikom najmanj 20 dni
pred sejo z navedbo predvidenega datuma seje. |
Gradivo Komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se lahko pošlje po roku iz
prvega odstavka tega člena, vendar najkasneje z vabilom za sklic seje. |
|
29. člen |
Gradivo mestnega
sveta se objavi na spletnih straneh mestne občine. |
Gradivo zaupne
narave se ne objavlja, način ravnanja s takšnim gradivom pa določa
pravilnik, ki ga izda župan. |
|
2. Sklic seje |
|
30. člen |
|
Seje mestnega sveta
sklicuje župan. |
Župan sklicuje
redne seje v skladu s terminskim planom in po sklepu mestnega sveta ter
na predlog četrtine mestnih svetnikov. |
Župan mora sklicati
sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina mestnih svetnikov. V
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi za sklic mora biti priložen dnevni red in gradivo, o
katerem naj mestni svet odloča. Seja mora biti sklicana najmanj v
petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje.
Župan mora dati na dnevni red v pisni zahtevi za sklic seje predlagane
točke, dopolni pa ga lahko še z novimi točkami. Če župan seje mestnega
sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo mestni svetniki, ki so zahtevo podali. V tem primeru lahko sejo
vodi predstavnik predlagateljev. |
Vabilo za sklic
seje mestnega sveta se pošlje mestnim svetnikom najmanj 7 dni pred sejo. |
Z vabilom se
pošljejo tudi stališča delovnih teles mestnega sveta k posameznim točkam
dnevnega reda ter stališče župana, kadar on ni predlagatelj gradiva. |
Vabilo za sejo se
pošlje podžupanu, direktorju mestne uprave in pripravljavcu gradiva.
|
|
31. člen |
Izredna seja se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje. |
Izredno sejo skliče
župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj četrtine mestnih svetnikov. |
V zahtevi za sklic
izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi za
sklic mora biti priložen dnevni red in gradivo, o katerem naj mestni
svet odloča. Če župan ne skliče izredne seje v treh dneh, jo lahko
skličejo predlagatelji zahteve. V tem primeru lahko sejo vodi
predstavnik predlagateljev. |
Za izredno sejo
mestnega sveta ne veljajo roki, določeni za redno sejo. |
|
32. člen |
Za pripravo
dnevnega reda in sklic seje mestnega sveta lahko župan na lastno pobudo
ali na pobudo posameznega kluba svetnikov kot metodo dela skliče posvet
vodij klubov svetnikov. |
|
3. Dnevni red |
|
33. člen |
Predlog dnevnega
reda seje mestnega sveta pripravi župan. |
Mestni svet na
začetku seje določi dnevni red. |
Če župan na dnevni
red ni uvrstil predloga predlagatelja, ki mu ga je ta pravočasno poslal,
mora na seji pojasniti, zakaj ga ni uvrstil na dnevni red. Če
predlagatelj predloga vztraja pri svoji zahtevi, odloča o predlogu
mestni svet. |
|
34. člen |
Dnevni red že sklicane seje mestnega sveta se lahko razširi le izjemoma.
Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora nujnost primera utemeljiti in
predložiti mestnim svetnikom ustrezno gradivo. |
Predlagatelj mora spremembe predlaganega dnevnega reda seje mestnega
sveta pisno predložiti županu najkasneje tri ure pred začetkom seje
mestnega sveta v Službi mestnega sveta. |
Predlagatelj iz prejšnjega odstavka lahko na seji poda obrazložitev
svojega predloga. Obrazložitev ne sme trajati več kot tri minute. |
35. člen |
Pri določanju dnevnega reda mestni svet najprej odloča o predlogih, da
se posamezne točke umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi ter nato o predlogih za skrajšani postopek. |
O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava. O njih lahko
podajo mestnemu svetu stališča predstavniki klubov svetnikov. |
Član mestnega sveta, ki ima drugačno mnenje kot njegov klub, lahko poda
svoje stališče. |
Predlagatelj točke dnevnega reda, na katero se predlog za spremembo
dnevnega reda nanaša, lahko poda svoje stališče o predlogu. |
Predstavitev stališč razpravljavcev iz tega člena ne sme trajati več kot
tri minute. |
Predlagatelj gradiva lahko sam umakne svoj predlog pred sprejemom
dnevnega reda. |
36. člen |
Po sprejetih odločitvah iz prvega odstavka prejšnjega člena da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
Med sejo lahko mestni svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
4. Vodenje seje |
37. člen |
Sejo mestnega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje pooblasti
podžupana ali drugega mestnega svetnika. Če nastopijo razlogi, da župan
ne more voditi že sklicane seje, pa ni izdal pooblastila za vodenje
seje, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi
najstarejši navzoči mestni svetnik. |
Predsedujoči na začetku seje ugotovi ali je mestni svet sklepčen, nato
mestni svet določi dnevni red. |
5. Potek seje |
38. člen |
Na seji mestnega sveta mora biti navzoč predlagatelj oziroma predstavnik
predlagatelja posamezne točke dnevnega reda. |
Druge udeleženke/udeleženci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) smejo
sodelovati v razpravi samo, če jim to mestni svet dovoli. V tem primeru
ugotovi predsedujoči, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in
predlaga mestnemu svetu, da o tem odloči. |
39. člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj
oziroma njegov predstavnik dopolnilno obrazložitev, ki ne sme trajati
več kot deset minut. |
40. člen |
Po ustni obrazložitvi predlagatelja dobijo besedo
poročevalke/poročevalci (v nadaljnjem besedilu: poročevalci) delovnih
teles mestnega sveta, župan oziroma njegov predstavnik, če župan ni
predlagatelj, in predstavniki klubov svetnikov ter mestni svetniki po
vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. |
Za razpravo se je potrebno pisno prijaviti pri vodji službe mestnega
sveta pred začetkom obravnave posamezne točke dnevnega reda. |
Ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljalk/razpravljalcev (v
nadaljnjem besedilu: razpravljalec) izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv,
lahko predsedujoči omeji na tri minute. |
41. člen |
Govornica/govornik (v nadaljnjem besedilu: govornik) lahko razpravlja,
ko mu predsedujoči da besedo. Govornik sme govoriti le o zadevi, ki je
na dnevnem redu. |
Govornika, ki se ne drži dnevnega reda, je predsedujoči dolžan takoj
prekiniti in opomniti, po drugem opominu pa mu vzeti besedo. Zoper
odvzem besede govornik lahko ugovarja. O ugovoru odloči mestni svet brez
razprave in brez obrazložitve glasu. |
42. člen |
Razprave mestnih svetnikov niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku
drugače določeno. |
Govornik lahko o istem vprašanju razpravlja le enkrat, vendar v
to ni vključen govor člana mestnega sveta, ki ga je imel v imenu
delovnega telesa in kluba svetnikov. |
43. člen |
Mestnemu svetniku, ki želi govoriti o postopku (postopkovno vprašanje)
da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Obrazložitev ne sme trajati
več kot tri minute. O postopkovnem vprašanju odloči predsedujoči. Če
mestni svetnik ni zadovoljen z odločitvijo o postopkovnem vprašanju,
odloči o tem mestni svet brez razprave. |
44. člen |
Vsak razpravljalec ima pravico do odgovora na razpravo drugega
razpravljalca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo
razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali
napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva.
Replika se mora omejiti samo na dodatno pojasnilo in ne sme trajati več
kot tri minute. Replika na repliko ni dovoljena. |
|
45. člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več govornikov, sklene razpravo. Ko
predsedujoči zaključi razpravo, se ta ne sme več odpreti. |
Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge sklepov ali
stališč, se točka dnevnega reda prekine in se nadaljuje po predložitvi
teh predlogov sklepov ali stališč. V tem primeru je možna le razprava o
predlogu sklepov ali stališč. |
46. člen |
Predsedujoči prekine delo mestnega sveta praviloma po šestih urah
dnevnega zasedanja, 30 minutni odmor pa praviloma določi po treh urah
zasedanja. Predsedujoči lahko prekine delo mestnega sveta, če to zahteva
klub svetnikov zaradi posvetovanja v skupini in v primeru, kadar tako
sklene mestni svet in praviloma določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Prekinitev ne sme trajati več kot 30 minut. |
47. člen |
Če mestni svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če
ni pogojev za odločanje, ali če mestni svet o zadevi ne želi odločati na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. |
Mestni svet o tem odloči z glasovanjem. |
48. člen |
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči zaključi sejo. |
6. Vzdrževanje reda na seji |
49. člen |
Predsedujoči skrbi za red na seji mestnega sveta. |
Na seji mestnega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne
da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. |
Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
50. člen |
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin,
odvzem besede in odstranitev s seje, kar se zapiše v zapisnik. |
51. člen |
Opomin se izreče članu mestnega sveta, ki s svojim govorjenjem, čeprav
mu predsedujoči ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali kako
drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika. |
Beseda se odvzame članu mestnega sveta, ki s svojim govorom na seji krši
red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Opomin in odvzem besede izreče predsedujoči. |
52. člen |
Odstranitev s seje se izreče članu mestnega sveta, ki se ne ravna po
zahtevi predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti
delo na seji, ki na seji hudo žali mestni svet ali mestne svetnike. |
Odstranitev s seje
predlaga predsedujoči ali mestni svetnik. |
Mestni svetnik, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico
do besede. Njegov govor ne sme trajati več kot tri minute. |
Mestni svet o odstranitvi s seje odloči brez razprave in brez
obrazložitve glasu. |
Mestni svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora
takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. V
tem primeru se šteje, da je s seje odsoten. |
Mestni svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na mestni svet. Le-ta odloči o
ugovoru na prvi naslednji seji. |
53. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja,
poslušalka/poslušalec (v nadaljnjem besedilu: poslušalec) ali
udeleženec, ki krši red na seji sveta. |
Če se kršenje reda nadaljuje, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci, če pa s tem ukrepom ne more ohraniti reda na
seji, jo prekine. |
7. Odločanje |
54. člen |
Mestni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh mestnih
svetnikov. |
Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina mestnih svetnikov, ki so
glasovali, razen v primerih, ko zakon in statut določata drugačno
večino. |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh mestnih
svetnikov, mestni svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj
dve tretjini vseh članov. |
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem
in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
55. člen |
Mestni svet odloča z javnim glasovanjem, razen če na predlog mestnega
svetnika sklene, da je glasovanje tajno. |
Glasovanje se opravi po končani obravnavi o predlogu, o katerem se
odloča. |
Pred glasovanjem ima mestni svetnik pravico obrazložiti svoj glas, razen
če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev ne sme trajati
več kot tri minute. |
|
56. člen |
Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z dvigovanjem
glasovalne kartice ali s poimenskih izrekanjem. |
Z dvigovanjem glasovalne kartice se glasuje, kadar ni glasovalne naprave
ali je pokvarjena. |
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči mestni svet na
predlog predsedujočega ali mestnega svetnika. |
O tem odloči mestni svet brez razprave. |
57. člen |
Z glasovalno napravo ali z dvigovanjem glasovalne kartice se glasuje
tako, da predsedujoči pozove mestne svetnike, naj se izjasnijo, kdo je
za predlog, nato, kdo je proti njemu. |
V primeru dvoma v pravilnost glasovanja, lahko mestni svetnik takoj po
glasovanju predlaga ponovno glasovanje, o čemer odloči mestni svet. |
Če mestni svet določi poimensko izrekanje, se glasuje tako, da se vsak
poklicani mestni svetnik izjavi "za", "proti" ali "ne glasujem". |
58. člen |
Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami. Glasovnice so enake
velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom mestnega sveta. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev "za" na
desni in "proti" na levi strani glasovnice. |
Mestni svetnik glasuje tako, da obkroži besedo "za" ali besedo "proti". |
59. člen |
Tajno glasovanje vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje mestni svet na
predlog predsedujočega ali mestnih svetnikov. |
Komisija po volilnem seznamu razdeli glasovnice mestnim svetnikom. Vsak
mestni svetnik osebno odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se
glasovanje konča. Ob izteku tega časa sklene glasovanje. |
Nato komisija ugotovi izid glasovanja. |
60. člen |
Ugotovitev izida glasovanja obsega: število razdeljenih glasovnic,
število oddanih glasovnic, število neveljavnih glasovnic, število glasov
"za" in "proti" oziroma, kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o
večih kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili
posamezni kandidati in ugotovitev, da je predlog izglasovan oziroma, da
ni izglasovan s predpisano večino oziroma, kadar se pri volitvah in
imenovanjih glasuje o večih kandidatih, kateri kandidat je izvoljen. |
O ugotovitvah izida se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije
iz prvega odstavka prejšnjega člena. |
61. člen |
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in ga
razglasi. |
Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina mestnih svetnikov,
ki so glasovnico oddali. |
Mestni svetnik, ki ugovarja izidu glasovanja po poročilu komisije za
izvedbo tajnega glasovanja, ima pravico, da takoj pregleda glasovalno
gradivo ob prisotnosti komisije. |
Predlog za ponovitev glasovanja da mestni svetnik, ki ugovarja poteku
ali ugotovitvi izida glasovanja, o čemer odloči mestni svet.
|
8. Zapisnik |
62. člen |
O delu na seji mestnega sveta se sestavi zapisnik. |
Zapisnik obsega: zaporedno številko seje, čas in kraj seje, kdo je vodil
sejo, udeležbo na seji, sprejet dnevni red seje, poročilo o realizaciji
sklepov prejšnje seje, potrditev zapisnika, predloge, o katerih se je
glasovalo, imena razpravljalcev, sklepe, ki so bili na seji sprejeti ter
izide glasovanja. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in vodja službe mestnega sveta. |
Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so se na seji
obravnavala. |
Za zapisnik skrbi Služba mestnega sveta. |
63. člen |
Če so k zapisniku podane pripombe, mestni svet o njih odloča. Sprejete
pripombe se zapišejo v zapisnik seje, na kateri je bila pripomba podana. |
64. člen |
Potek seje se snema. |
Zvočni zapisi so pomoč pri sestavi zapisnika. Zvočni zapis se hrani pet
let in je na voljo mestnim svetnikom, županu, nadzornemu odboru in
predlagatelju gradiva. |
VI. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE |
1. Splošne določbe |
65. člen |
Volitve in imenovanja, ki jih po zakonu in statutu mestne občine izvaja
mestni svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Predlagatelj imenovanja je komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, razen v primerih, ko zakon, statut mestne občine ali drugi
splošni akt določa, da je predlagatelj župan. V kolikor predlog ni
sprejet, pripravi predlagatelj nov predlog. |
Če mestni svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
Predstavnik predlagatelja ima pravico pred začetkom volitev oz.
imenovanj obrazložiti predlog kandidatur. |
Kandidatura mora vsebovati soglasje kandidatov. |
Vsak mestni svetnik lahko podpre samo eno kandidaturo za isto funkcijo. |
66. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem redu, pri čemer se prva črka določi z
žrebom. |
67. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali
"proti". Na glasovnici je beseda "za" na desni strani, beseda "proti"
pa na levi strani. |
68. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne
večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o
tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ
glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje
oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za
ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z
žrebom. |
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju, oziroma po
abecedi ob istem številu glasov. |
69. člen |
Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri drugem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
2. Izvolitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |
70. člen |
Kandidate za člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
lahko predlaga vsak mestni svetnik. |
Glasuje se tajno z glasovnicami. |
Kandidati se na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu s tem, da
se izžreba črka, s katero se začnejo zapisovati. |
Glasovanje se opravi tako, da se na glasovnici obkroži največ sedem
kandidatov. |
V komisijo je izvoljenih sedem kandidatov, ki so dobili večino glasov
mestnih svetnikov, ki so glasovali. |
V kolikor komisija ni izvoljena v celoti, se za manjkajoče člane
komisije postopek glasovanja ponovi. |
71. člen |
Izmed izvoljenih članov komisije imenuje mestni svet predsednika in
podpredsednika. |
Kandidate za predsednika in podpredsednika lahko predlaga vsak mestni
svetnik. |
Za predsednika oz. podpredsednika je izvoljen kandidat, ki je dobil
večino glasov mestnih svetnikov, ki so glasovali. |
3. Imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov delovnih teles |
72. člen |
Predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles imenuje mestni svet
kot listo na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Pri sestavi
delovnih teles in funkcij v njih se upošteva proporcionalna zastopanost
strank oz. list v mestnem svetu. |
Razdelitev funkcij
v delovnih telesih po predhodnem usklajevanju s klubi svetnikov določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Klubi svetnikov
predlagajo kandidate za člane delovnih teles. |
Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove
liste kandidatov. |
4. Razrešitve in odstopi |
73. člen |
Mestni svet razrešuje osebe, ki jih voli oz. imenuje na podlagi zakona
in statuta mestne občine po enakem postopku, kakor je določen za
izvolitev ali imenovanje. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za imenovanje, ali na predlog četrtine mestnih svetnikov. |
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev z navedbo razlogov za
razrešitev. |
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino kot je potrebna za
izvolitev oz. imenovanje. |
74. člen |
Predlog za razrešitev posreduje predlagatelj Službi mestnega sveta.
Predlog se uvrsti na prvo sejo mestnega sveta v skladu z roki za
pošiljanje gradiva mestnim svetnikom. S predlogom za razrešitev mora
biti seznanjena oseba, zoper katero je vložen, ki se ima pravico pisno
opredeliti o predlogu za razrešitev. Če se z razrešitvijo ne strinja,
ima na seji mestnega sveta pravico do besede. |
75. člen |
Oseba, ki jo voli ali imenuje mestni svet ima pravico odstopiti in
odstop obrazložiti. |
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in se pošlje
predlagatelju imenovanja, ki mora mestne svetnike obvestiti o odstopu na
prvi naslednji seji mestnega sveta. |
Funkcija preneha z dnem zasedanja, na katerem je mestni svet obveščen o
odstopu. |
VII. DELOVNA TELESA MESTNEGA SVETA |
76. člen |
Delovna telesa mestnega sveta so odbori in komisije. |
Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov. |
77. člen |
Odbori in komisije
v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti
mestnega sveta, oblikujejo stališča do posameznih vprašanj ter dajejo
mestnemu svetu predloge in mnenja. |
Poleg komisij,
ustanovljenih s statutom mestne občine, lahko mestni svet ustanovi druge
komisije s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in opredeli njihovo
delovno področje. |
|
78. člen |
Predsednik, podpredsednik in člani delovnega telesa so lahko razrešeni
pred potekom časa, za katerega so bili imenovani. |
Če član delovnega telesa ne sodeluje pri njegovem delu, obvesti
predsednik delovnega telesa o tem komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, in predlaga njegovo razrešitev ter imenovanje
novega. |
Pri evidentiranju novega člana delovnega telesa obvesti komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja klub svetnikov, iz katerega je
razrešeni član, da ima pravico predlagati novega kandidata. Če klub
svetnikov ne predlaga novega kandidata, pozove komisija druge klube
svetnikov, da predlagajo kandidata. |
79. člen |
Predsednik predlaga dnevni red, pripravlja in sklicuje seje, vodi delo
delovnega telesa in skrbi za izvajanje sprejetih sklepov ter opravlja
druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali mestni svet. |
Sklic seje in uvrstitev posamezne točke na dnevni red seje delovnega
telesa lahko zahtevajo tudi trije člani delovnega telesa. |
V pisni zahtevi za sklic seje morajo biti navedene zadeve, ki se naj
uvrstijo na dnevni red seje delovnega telesa. |
Podpredsednik nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti. |
80. člen |
Glasovanje v delovnem telesu je praviloma javno. |
Delovno telo lahko odloča, če je na seji navzoča večina njegovih članov. |
Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov
delovnega telesa. |
Če delovno telo sprejme poslovnik o svojem delu v skladu s tem
poslovnikom, mora o tem pridobiti predhodno mnenje statutarno-pravne
komisije. |
81. člen |
Delovno telo obravnava zadeve, za katere je pristojno, na pobudo člana
delovnega telesa, župana ali po sklepu mestnega sveta. |
Na sejo delovnega telesa je vabljen poročevalec predlaganega gradiva. |
82. člen |
Delovno telo ima pravico zahtevati od mestne uprave in drugih pristojnih
služb obvestila in podatke, ki jih potrebuje za svoje delo. |
Za proučitev posameznih vprašanj lahko povabi k delu strokovne in druge
ustanove, državne organe, izvajalce mestnih javnih služb in posameznike,
ki lahko bistveno pripomorejo k razrešitvi določenih vprašanj. |
83. člen |
Strokovna opravila za delovna telesa opravlja Služba mestnega sveta. |
Delovno telo ima sekretarja. Sekretarja delovnega telesa določi vodja
Službe mestnega sveta izmed delavcev službe. |
Sekretar pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in
sklicevanju sej, skrbi za oblikovanje stališč delovnega telesa,
zapisnike sej in opravlja naloge, ki mu jih naloži delovno telo ali
predsednik delovnega telesa. |
VIII. SPLOŠNI AKTI MESTNEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
84. člen |
Mestni svet sprejema statut mestne občine, poslovnik mestnega sveta,
odloke, proračun, zaključni račun proračuna, pravilnike, navodila in
sklepe. |
85. člen |
Odloke lahko predlaga vsak mestni svetnik, župan, delovno telo mestnega
sveta ali najmanj pet odstotkov volivk/volivcev v občini, razen odlokov,
za katere je po zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan. |
Predlog odloka pošlje predlagatelj Službi mestnega sveta. |
Mestni svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
Župan poda mnenje o predlogu odloka kadar ni sam predlagatelj.
|
86. člen |
Predlog odloka mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka, besedilo
členov in obrazložitev. |
K predlogu odloka mora biti priložena obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi, zaradi katerih je odlok potreben, ter ocena finančnih in drugih
posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. |
Kadar predlagatelj predlaga spremembo ali dopolnitev odloka, mora
priložiti tudi besedilo členov odloka, ki se spreminjajo. |
87. člen |
Predlagatelj lahko določi poročevalca, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah mestnega sveta in njegovih delovnih teles. |
Župan in njegov predstavnik lahko sodelujeta v vseh obravnavah
predloga odloka na sejah mestnega sveta in njegovih delovnih teles, tudi
če župan ni predlagatelj. |
88. člen |
Predlagatelj odloka lahko umakne predloga odloka, vendar najkasneje do
sprejema dnevnega reda na seji mestnega sveta. |
2. Prva obravnava |
89. člen |
Mestni svet obravnava odlok na prvi obravnavi tako, da predlagatelj
predstavi odlok in nato mestni svetniki podajo svoja stališča, mnenja,
pripombe in predloge, pri tem pa lahko upoštevajo mnenja in stališča
delovnih teles mestnega sveta. |
90. člen |
Mestni svet ob koncu prve obravnave sprejme predlog odloka ter predloge
in stališča, ki jih naj predlagatelj upošteva pri pripravi predloga
odloka za drugo obravnavo, ali pa predloga odloka ne sprejme. |
Če mestni svet ugotovi, da pripombe k predlogu odloka bistveno vplivajo
na njegovo vsebino, s sklepom naloži predlagatelju, da pripravi novo
besedilo predloga odloka. |
Kadar predlagatelj odloka predlaga dve ali več variant, se mestni svet
odloči za eno od predlaganih variant. |
3. Druga obravnava |
91. člen |
V obrazložitvi odloka v drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako
so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k predlogu odloka v
prvi obravnavi, ter navesti razloge, zakaj pripombe in predlogi niso
bili upoštevani. |
92. člen |
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve župan, mestni svetniki in delovna telesa z amandmaji. |
Razprava o odloku je omejena na razpravo o amandmajih, ki so vloženi k
posameznemu členu. |
Pri predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka se lahko
razpravlja in vlagajo amandmaji le k členom sprememb in dopolnitev
predloga odloka. |
Amandma k odloku se sprejema z enako večino kot odlok, h kateremu je
podan. |
Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni predlagatelj odloka. |
93. člen |
Amandma k predlogu odloka mora biti podan v pisni obliki in mora biti
obrazložen. Predlagatelj amandmaja mora le-tega poslati najmanj 7 dni
pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo mestni svet obravnaval
predlog odloka. |
Amandma mora biti poslan mestnim svetnikom 5 dni pred dnem, določenim za
sejo mestnega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu
je predlagan amandma. |
Predlagatelj odloka in župan, če ni predlagatelj, se opredelita do
amandmaja. |
94. člen |
Najmanj ena četrtina mestnih svetnikov, predlagatelj odloka in župan
lahko predlagajo amandma do konca obravnave predloga odloka. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave amandma
spremeniti, dopolniti ali umakniti. |
Predlagatelj odloka in župan, če ni predlagatelj, podata svoje mnenje o
tako vloženem amandmaju. |
95. člen |
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje posebej. |
Če je amandma k posameznem členu vsebinsko povezan z amandmaji k drugim
členom, se o tako povezanih amandmajih razpravlja in glasuje skupaj. |
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, ki se med
seboj izključujejo se glasuje najprej o amandmajih predlagatelja odloka,
nato po vrstnem redu, kakor so prispeli v Službo mestnega sveta. Po
sprejemu prvega takega amandmaja se o nadaljnjih ne glasuje. |
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej glasujejo o amandmaju,
ki je dan k amandmaju. |
Če sprejeti amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje katerega
drugega člena, se po sprejetju takega amandmaja odloča še o spremembah
teh drugih povezanih členov. Te spremembe mora predlagatelj odloka
pripraviti pred glasovanjem o odloku v celoti. |
96. člen |
Po končani razpravi in glasovanju o amandmajih se odloča o predlogu
odloka v celoti. |
4. Skrajšani postopek za sprejem odloka |
97. člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe mestne občine, naravne nesreče ali iz
razlogov, ki so določeni s statutom, lahko mestni svet sprejme odlok po
skrajšanem postopku. |
Predlog, naj se odlok sprejme po skrajšanem postopku, da predlagatelj
odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi mora
predlagatelj navesti razloge za skrajšani postopek. |
Predlog za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora biti predlagan v
predlogu dnevnega reda. |
98. člen |
Ob določanju dnevnega reda mestni svet odloči tudi o predlogu, naj se
odlok sprejme po skrajšanem postopku. |
Skrajšani postopek lahko predlaga predsedujoči, predlagatelj odloka ali
mestni svetnik pred glasovanjem o odloku, če ob obravnavi odloka ni bilo
pripomb. |
Če mestni svet ne sprejme predloga, da se odlok sprejme po skrajšanem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo
obravnavo odloka. |
99. člen |
Če mestni svet sklene, da bo odločal o odloku po skrajšanem postopku, se
združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji, tako da
se opravi samo druga obravnava odloka. |
Pri skrajšanem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku. |
100. člen |
Pri skrajšanem postopku je mogoče vlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka. |
Na seji lahko amandma predloži posamezni mestni svetnik ali predlagatelj
odloka ter župan, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
5. Postopek za sprejem proračuna |
101. člen |
Mestni proračun sprejme mestni svet za proračunsko leto, ki je enako
koledarskemu letu, pred začetkom leta, na katerega se nanaša. |
Župan mestnemu svetu do 30. septembra tekočega leta predloži izhodišča
oziroma usmeritve za pripravo proračuna z izhodišči za načrt razvojnega
programa in za druge akte oziroma sestavne dele proračuna, predpisane z
zakonom. |
Gradivo obravnavajo delovna telesa, lahko tudi mestne četrti in krajevne
skupnosti. |
Na seji mestnega sveta, ki mora biti do 20. oktobra, župan predstavi
izhodišča za proračun mestne občine, nato se o gradivu opravi splošna
razprava. |
102. člen |
Na podlagi splošne razprave o izhodiščih za proračun pripravi župan
odlok o proračunu za prvo obravnavo. |
Predlog proračuna za naslednje proračunsko leto župan predloži mestnemu
svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu
zboru, vendar najkasneje do 20. novembra tekočega leta in najmanj 15 dni
pred sejo mestnega sveta. |
Mestni svet po razpravi sklene, da sprejme odlok o proračunu v prvi
obravnavi ali odloka o proračunu ne sprejme, in hkrati določi rok, v
katerem mora župan pripraviti nov predlog. |
103. člen |
K odloku o proračunu v drugi obravnavi lahko mestni svetniki vložijo
amandmaje, pri čemer morajo upoštevati pravilo o ravnotežju med
proračunskimi prejemki in izdatki, s tem, da izdatki ne smejo biti v
breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v
breme dodatnega zadolževanja. |
Amandmaje k predlogu proračuna mora mestni svetnik ali delovno telo
poslati Službi mestnega sveta 7 dni pred sejo, odbor za finance pa do
seje mestnega sveta. Župan lahko vloži amandmaje na seji mestnega sveta
do konca obravnave predloga proračuna. |
104. člen |
Pri obravnavi predloga proračuna mestni svet najprej obravnava amandmaje
k besedilnemu delu odloka, s katerim sprejema proračun, nato pa
amandmaje k finančnemu delu. |
Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi ali je proračun usklajen in ga
da na glasovanje v celoti. Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen,
določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. |
Če proračun ni sprejet, določi mestni svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna mestni svet
lahko obravnava po skrajšanem postopku. |
105. člen |
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna mestne občine.
|
Rebalans proračuna lahko sprejme mestni svet po skrajšanem postopku. |
|
106. člen |
Župan predloži mestnemu svetu v obravnavo predlog zaključnega računa
proračuna mestne občine skupaj s poročilom nadzornega odbora mestne
občine. |
6. Postopek za sprejem drugih aktov |
107. člen |
Statut mestne občine in poslovnik mestnega sveta se sprejemata po
postopku, ki velja za postopek za sprejem odloka. |
Vsi drugi splošni akti se obravnavajo in sprejemajo na eni obravnavi,
razen če mestni svet na predlog predlagatelja akta ali mestnega svetnika
sklene, da se akt sprejema po postopku za sprejem odloka. |
7. Postopek za sprejem uradnih prečiščenih besedil splošnih aktov |
108. člen |
Uradno prečiščeno besedilo odloka ali drugega akta v sodelovanju s
pristojnim organom mestne uprave pripravi statutarnopravna komisija in
ga predlaga mestnemu svetu v potrditev. |
Uradno prečiščeno besedilo potrdi mestni svet brez razprave in se objavi
v Medobčinskem uradnem vestniku. |
8. Dajanje soglasij k splošnim aktom |
109. člen |
Splošne akte mestnih četrti in krajevnih skupnosti, javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina
Maribor in za katere je določeno, da daje k njim soglasje mestni svet,
predhodno pregleda statutarno-pravna komisija. |
Mestni svet dobi obrazložen predlog sklepa, s katerim mestni svet daje
soglasje k splošnim aktom, vpogled v splošni akt pa je omogočen v službi
mestnega sveta. |
110. člen |
Mestna četrt, krajevna skupnost, javni zavod, javno podjetje in sklad
dobijo obvestilo o odločitvi mestnega sveta. |
Če mestni svet zavrne soglasje k splošnemu aktu, se v obvestilu navedejo
razlogi za zavrnitev soglasja. |
|
9. Obvezna razlaga splošnih občinskih aktov |
111. člen |
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda predlog za obvezno
razlago občinskih splošnih aktov. |
Predlog mora vsebovati naslov splošnega akta, navedbo člena, razloge
zanjo in predlog besedila obvezne razlage. |
Župan predloži mestnemu svetu v obravnavo predlog obvezne razlage
splošnega akta. |
Predlog obvezne razlage splošnega akta sprejme mestni svet po postopku
za sprejem splošnih aktov na eni obravnavi. |
10. Razlaga statuta mestne občine in poslovnika mestnega sveta |
112. člen |
Mestni svet lahko zahteva od statutarno-pravne komisije, da poda mnenje
za razlago posameznih določb statuta mestne občine. |
Obvezno razlago statuta mestne občine sprejema mestni svet. |
Predlog mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter vsebinsko utemeljene razloge za obvezno razlago. |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga
poslovnik med sejo predsedujoči, zunaj seje pa na zahtevo mestnega sveta
statutarno-pravna komisija. |
11. Spremembe in dopolnitve poslovnika mestnega sveta |
113. člen |
Predlog za spremembe in dopolnitve poslovnika mestnega sveta lahko da
župan, ena četrtina mestnih svetnikov in statutarno-pravna
komisija. |
IX. JAVNOST DELA |
114. člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti o delu mestnega sveta in sodelovanje
s predstavniki javnih občil. Obvestila za seje mestnega sveta se
pošiljajo redakcijam sredstev javnega obveščanja v Mariboru. Gradivo,
vabilo in zapisniki sej mestnega sveta so objavljena na spletnih straneh
mestne občine, v rokih, ki so določeni za njihovo pošiljanje.
|
Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah mestnega
sveta in njegovih delovnih teles ter obveščati javnost o
njihovem delu. Občani so lahko navzoči na seji mestnega sveta. |
115. člen |
Mestni svet in njegova delovna telesa lahko sklenejo, da bo
določena seja ali del seje, potekala brez navzočnosti javnosti. |
Mestni svet in njegova delovna telesa lahko sklenejo, da so
predstavniki javnih občil lahko navzoči na seji, ki poteka brez
navzočnosti javnosti, pri čemer smejo predstavniki javnih občil dajati v
javnost le tista obvestila, za katera tako sklene mestni svet oz.
delovno telo. |
116. člen |
Župan skrbi za objavo splošnih aktov, ki jih je sprejel mestni svet v
Medobčinskem uradnem vestniku, ki je uradno glasilo občine. |
Čistopis akta pripravi služba mestnega sveta v sodelovanju s pristojnim
organom mestne uprave, ki je pripravil besedilo akta in ga posreduje
županu. |
X. RAZMERJA MESTNEGA SVETA DO ŽUPANA IN MESTNE UPRAVE |
117. člen |
Župan predstavlja mestni svet, sklicuje in vodi seje mestnega sveta,
skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta, skrbi za javnost dela
mestnega sveta, za objavo splošnih aktov in sodelovanje mestnega sveta s
predstavniškimi organi drugih občin ter opravlja druge naloge v skladu s
statutom in poslovnikom. |
118. člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta. Župan je
dolžan vsake tri mesece podati pisno informacijo o izvrševanju sklepov
mestnega sveta in seznanjati mestni svet z ugotovitvami državnih organov
in drugih institucij, ki opravljajo nadzor nad delom mestne občine ter
drugih zadevah, ki imajo finančne posledice za mestno občino. |
Če župan ne more izvršiti sklepa mestnega sveta, mora predlagati njegovo
razveljavitev ali predlagati nov sklep. |
Župan skrbi za zakonitost dela mestnega sveta, zato je dolžan mestni
svet opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu
z zakonom in statutom mestne občine. |
Na sejah mestnega sveta in njegovih delovnih telesih sodelujejo tudi
direktor mestne uprave ter zaposleni v mestni upravi, ki jih določi
župan. |
119. člen |
V vsakem gradivu, ki ga pošlje župan mestnemu svetu, mora biti naveden
poročevalec gradiva, ki bo sodeloval pri delu mestnega sveta in delovnih
teles. |
Delovna telesa obveščajo župana in direktorja mestne uprave o svojih
sejah in njihovem dnevnem redu ter o sprejetih stališčih. |
120. člen |
Ob sprejemanju zaključnega računa mestne občine mora župan predložiti
mestnemu svetu poročilo o izvajanju proračuna, o svojem delu ter o delu
mestne uprave v preteklem letu. |
121. člen |
Mestni svet lahko zadolži župana mestne uprave, da mestna uprava: |
− preuči določena vprašanja in o njih poroča mestnemu svetu, |
− pripravi predloge odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema mestni
svet, |
− obvešča o stanju in pojavih z njihovega delovnega področja ter
posreduje podatke, ki so potrebni za delo mestnega sveta, |
− pripravi poročila o izvrševanju odlokov in drugih aktov mestnega
sveta, |
− omogoči delovnim telesom in mestnim svetnikom vpogled v dokumente, ki
so pomembni za njihovo delo. |
XI. RAZMERJA MESTNEGA SVETA DO NADZORNEGA ODBORA |
|
122. člen |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej
mestnega sveta in sodelovati v razpravi o vprašanjih iz pristojnosti
nadzornega odbora. |
123. člen |
Nadzorni odbor lahko predlaga mestnemu svetu zahtevo za revizijo
finančnega poslovanja pri uporabnikih proračunskih sredstev. |
O tem predlogu mora mestni svet odločati na prvi naslednji seji. |
Uporabniki proračunskih sredstev, pri katerih je nadzorni odbor ugotovil
nepravilnosti in pomanjkljivosti, so dolžni seznaniti mestni svet o
ukrepih za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. |
|
124. člen |
Mestni svet daje soglasje k poslovniku nadzornega odbora, s katerim
le-ta ureja način svojega dela. |
XII. DELO MESTNEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
125. člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje mestnega
sveta ovirano, so v skladu z nastalimi razmerami dopustna odstopanja od
določb tega poslovnika: |
·
glede rokov, določenih za sklicevanje sej mestnega sveta in njegovih
delovnih teles in za pošiljanje gradiva, |
· glede
načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa
sklicevanja sej, |
·
glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu mestnega sveta. |
O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi mestni svet, ko se sestane. |
126. člen |
Če se v izrednem stanju oziroma izrednih razmerah mestni svet ne more
sestati, sprejme akte in ukrepe župan. Mestni svet obravnava te
odločitve in odloča o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane. |
127. člen |
V izrednem stanju ali izrednih razmerah morajo mestni svetniki osebno
ali prek pristojnih državnih organov nemudoma obvestiti župana o naslovu
in telefonu, na katerem so dosegljivi. |
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
128. člen |
Z dnem veljavnosti tega poslovnika preneha veljati Poslovnik mestnega
sveta Mestne občine Maribor (MUV, št. 2/96). |
129. člen |
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem
uradnem vestniku. |
Številka:
01503-2/2004 |
Datum: 29. marec
2005 |
Župan |
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r. |
|