|
Na podlagi 3., 7. in 32. člena
Zakona o gospodarskih
javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 –
ZJZP), 36. člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS,
št. 127/06), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.
94/07 – uradno prečiščeno besedilo), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, ter odločbi
Ustavnega sodišča RS v Uradnih listih RS, št. 29/07 in 58/07), Odloka o
gospodarskih javnih službah (Uradne objave PN, št. 5/97 in 11/98, ter
Uradni list RS, št. 86/98, 66/03 in 60/07) in 16. člena
Statuta Občine
Divača (Uradni list RS, št. 39/99, 77/06 in 115/07) je Občinski svet
Občine Divača na 11. seji dne 11. 6. 2008 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb
»urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih storitev« |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
Predmet koncesijskega akta |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se določa način izvajanja lokalnih
gospodarskih javnih služb »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in
»izvajanje pogrebnih storitev« v Občini Divača (v nadaljevanju obe:
javna služba). |
|
|
Javna služba obsega upravljanje pokopališč, njihovo
vzdrževanje in čiščenje, vodenje pokopaliških katastrov, oddajanje
grobnih prostorov v najem, organizacijo pogrebov in pogrebnih
svečanosti, prevoze pokojnikov, pogrebno službo izven rednega delovnega
časa ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakonom in drugimi
predpisi v okvir obravnavane javne službe. |
|
|
Javna služba se izvaja skladno s predpisi, na krajevno
običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih. |
|
|
Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s
katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za
izvajanje javne službe ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem
podeljene koncesije. |
|
|
V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem
odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno
s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah. |
|
|
Definicije |
|
|
2. člen |
|
|
Poleg pomenov, določenih zakonu, odlokih ter drugih
predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen: |
|
|
– koncedent: je Občina Divača; |
|
|
– koncesija: je koncesija za izvajanje javne službe iz 1.
člena tega odloka; |
|
|
– koncesionar ali izvajalec: je fizična ali pravna oseba,
ki izvaja javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije. |
|
|
Enotnost koncesijskega razmerja |
|
|
3. člen |
|
|
V Občini Divača (v nadaljevanju: občina) se javna služba
izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi. |
|
|
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE |
|
|
Vsebina javne službe |
|
|
4. člen |
|
|
Gospodarska javna služba »urejanje in vzdrževanje
pokopališč« obsega zlasti naslednje dejavnosti: |
|
|
– upravljanje pokopališč kot objektov javne
infrastrukture, |
|
|
– vzdrževanje urejenosti zelenih površin, poti in ostalih
objektov na pokopališču, |
|
|
– postavljanje nagrobnih betonskih temeljev, |
|
|
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega na
pokopališču, |
|
|
– vzdrževanje mrliških vežic in ostale pokopališke
infrastrukture, |
|
|
– vzpostavitev in vodenje pokopališkega katastra,
|
|
|
– oddajanje grobnih prostorov v najem, |
|
|
– vzdrževanje reda in miru na pokopališču, kolikor ne gre
za izvrševanje javnih pooblastil, |
|
|
– vodenje katastra komunalnih naprav na pokopališčih,
kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil, |
|
|
– izdelava predloga programa urejanja in obnove ter
širitve pokopališč objektov in naprav, |
|
|
– sodelovanje pri organizaciji in izvedbi aktivnosti ob
Dnevu spomina na mrtve, |
|
|
– izdajanje soglasij za postavitev nagrobnih spomenikov,
odnosno za druga kamnoseška ali zidarska dela, |
|
|
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in
tem odlokom, |
|
|
– zaračunavanje storitev (najemnine, vpisnine, soglasja,
potrdila ipd.). |
|
|
Gospodarska javna služba »izvajanje pogrebnih storitev«
obsega zlasti naslednje dejavnosti: |
|
|
– organizacijo pogrebov in izvajanje pogrebnih svečanosti,
|
|
|
– izkop, pripravo in zasutje grobov ter zaščito sosednjih
grobnih prostorov s prvo ureditvijo groba, |
|
|
– zagotovitev uporabe mrliške vežice s spremljajočimi
objekti, |
|
|
– prekope in ekshumacije, |
|
|
– izvajanje pogrebne službe izven rednega delovnega časa,
|
|
|
– obveščanje lokalne skupnosti, |
|
|
– ureditev žalnega ambienta za krsto ali žaro,
|
|
|
– urejanje predpisane dokumentacije za: prevoz, upepelitev
in prevzem žar, pokop ter refundacije dela pogrebnih stroškov,
|
|
|
– čuvanje umrlih v mrliških vežicah, |
|
|
– ugotavljanje pravilnosti dokumentov za dovolitev pokopa
in izdaja dokumentov za dovolitev pokopa in prevzem žar, |
|
|
– delo s pokojniki, prevozi pokojnikov znotraj in izven
območja občine in države, |
|
|
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in
tem odlokom, |
|
|
– zaračunavanje storitev. |
|
|
Poleg zgoraj naštetih dejavnosti v okviru javne službe je
dolžan izvajalec javne službe zagotavljati tudi druge storitve, ki so v
zvezi s pogrebno dejavnostjo ter urejanjem in vzdrževanjem pokopališč.
|
|
|
Uporaba dejavnosti javne službe je v skladu s tem odlokom
zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji, pri čemer se upošteva
specifika pokopališča. |
|
|
Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo
zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za
uporabnike obvezna. |
|
|
Uporabniki storitev javne službe |
|
|
5. člen |
|
|
Uporabniki javne službe »izvajanje pogrebnih storitev« so
praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki naročijo oziroma plačajo
posamezne pogrebne storitve. |
|
|
Uporabniki storitev javne službe »urejanje in vzdrževanje
pokopališč« so predvsem najemniki grobnih prostorov (v nadaljevanju:
najemniki). Najemnik je lahko samo ena oseba. |
|
|
Najemniki so praviloma svojci pokojnika ali njegovi
zakoniti zastopniki oziroma tiste osebe, ki jih kot take določajo zakoni
ali drugi predpisi. Če ni nikogar, ki bi prevzel vlogo najemnika, je
najemnik občina. V primeru spora med več osebami, odloči o najemniku,
skladno z zakonom, izvajalec javne službe. |
|
|
V položaj najemnika lahko s soglasjem dotedanjega
najemnika vstopi katerakoli druga oseba. V primeru, če najemnik umre ali
izgubi opravilno sposobnost, ali najemnik pravna oseba preneha
obstajati, vstopi nerazdelno (solidarno) v najemno razmerje njegov dedič
ali zakoniti zastopnik oziroma pravni naslednik pravne osebe. V primeru
spremembe najemnika se, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, sklene nova
pogodba. |
|
|
Najemnik je dolžan izvajalca javne službe tekoče obveščati
o spremembah svojega naslova. V primeru kršitve prejšnjega stavka ne
more izvajalec, zaradi predpisov o varovanju osebnih podatkov, prevzeti
nobene odgovornosti. Novi najemnik je ob prevzemu vloge najemnika po
določilih prejšnjega odstavka dolžan sam poskrbeti za sklenitev nove
pogodbe o najemu. |
|
|
V dvomu oziroma do pravnomočne rešitve spora o najemniku,
se, kolikor ni drugačnega dogovora, za najemnika grobnega prostora šteje
naročnik pogrebnih storitev iz prvega odstavka. |
|
|
Pokopališča, na katerih se izvaja javna služba |
|
|
6. člen |
|
|
Pokop se praviloma opravi na pokopališču, ki pripada
okolišu pokopališča, na katerem je imel umrli stalno prebivališče (v
nadaljnjem besedilu: matični okoliš). |
|
|
Na območju občine se nahajajo naslednja pokopališča, ki se
urejajo s tem odlokom, s pripadajočimi matičnimi okoliši: |
|
|
– pokopališči Divača (KS Divača); |
|
|
– pokopališče Škocjan (KS Divača); |
|
|
– pokopališče Kačiče - Pared (KS Divača); |
|
|
– pokopališče Senožeče (KS Senožeče); |
|
|
– pokopališče Dolenja vas (KS Senožeče); |
|
|
– pokopališče Senadole (KS Senožeče); |
|
|
– pokopališče Vremski Britof (KS Vreme); |
|
|
– pokopališče Škoflje (KS Vreme); |
|
|
– pokopališče Podgrad pri Vremah (KS Vreme); |
|
|
– pokopališče Barka (KS Barka); |
|
|
– pokopališče Vatovlje (KS Misliče); |
|
|
– pokopališče Kozjane (KS Misliče). |
|
|
Koncesionar mora vsakomur pod enakimi pogoji omogočiti
vstop in gibanje na območjih pokopališč, in sicer v času, ki je določen
s splošnimi pogoji poslovanja izvajalca na posameznem pokopališču.
|
|
|
Pokopališča, na katerih se izvaja javna služba, so objekti
v javni rabi – javna površina, objekti gospodarske javne infrastrukture,
s statusom grajenega javnega dobra. |
|
|
III. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IZVAJANJE POGREBNIH STORITEV |
|
|
Ravnanje s pokojnikom do pogreba |
|
|
7. člen |
|
|
Umrli do pogreba leži na odru v mrliški vežici ali v
hladilni napravi, izjemoma pa se lahko umrlega, skladno s krajevnimi
običaji, položi na oder na domu ali drugemu uveljavljenemu kraju. Če
pokopališče nima mrliške vežice, lahko po dogovoru z izvajalcem javne
službe leži v mrliški vežici drugega pokopališča. V stanovanjskih
objektih, ki so v naseljih mešanega ali mestnega značaj z več kot dvema
stanovanjema, se mora umrli čuvati v mrliški veži. |
|
|
Če pogreb organizira lokalna skupnost ali druga pravna
oseba javnega prava, se za umrlega izjemoma lahko z dovoljenjem
upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, izdanega po
pridobljenem mnenju upravnega organa, pristojnega za zdravstvo, oder
postavi na posebej določenem kraju izven pokopališča. Verske skupnosti
lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega
predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih
obredov. |
|
|
V primeru, če se umrli čuva doma ali v mrliški vežici
izven kraja pokopa, se krsta z umrlim ali žara z upepeljenimi posmrtnimi
ostanki umrlega prepelje na pokopališče, kjer se bo izvedel pokop,
neposredno pred pričetkom pogrebne svečanosti. |
|
|
Prevoz pokojnika |
|
|
8. člen |
|
|
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer bo ležal do
pogreba ali drug prevoz umrlega, je dovoljen le s posebej prirejenimi
vozili za prevoz pokojnikov, s katerimi mora razpolagati izvajalec javne
službe, oziroma na drug zakonit način. |
|
|
Kot javna služba po tem odloku se obravnavajo prevozi,
katerih začetek in konec je na območju občine. Prevoz umrlega iz kraja
ali v kraj, ki se nahaja izven občine, se izvede v skladu s predpisi.
|
|
|
Prevoz pokojnika na pokopališče oziroma na kraj, kjer je
zanj postavljen oder, je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti
po predpisih o mrliški pregledni službi oziroma ko takšen prevoz odredi
mrliški oglednik. |
|
|
Ravnanje s pokojnikom, za katerega obstoji sum, da ni umrl
naravne smrti ali da je umrl zaradi nalezljive bolezni, se izvaja v
skladu z obstoječimi predpisi. |
|
|
Prijava pogreba |
|
|
9. člen |
|
|
Po ugotovljeni smrti se pogreb prijavi izvajalcu, s
katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
|
|
|
Prijavo za pogreb umrlega poda njegov družinski član ali
oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala
vzdrževati in zanj skrbeti oziroma oseba iz tretjega odstavka 10. člena.
Če takih oseb ni, pogreb prijavi delodajalec umrlega, občina, krajevna
skupnost ali druga socialna oziroma zdravstvena ustanova ali organ.
Prijavi je treba priložiti dovoljenje za pokop, ki ga izda pristojni
upravni organ. |
|
|
Prijava za pogreb mora biti dana izvajalcu najmanj en dan
pred predvidenim pokopom. |
|
|
Pogreb |
|
|
10. člen |
|
|
Pokop oziroma pogreb umrlega se opravi na pokopališču v
skladu z zakonom, ki ureja pogrebno dejavnost, drugimi predpisi in
krajevnimi običaji. |
|
|
V okviru možnosti, ki jih nudi zakon in ta odlok, je treba
izbiro načina pokopa in pogrebnih svečanosti opraviti v skladu z voljo
umrlega. V izjemnih primerih lahko o načinu pokopa, pogrebni svečanosti
in izvajalcu odloči župan s posebnim sklepom. |
|
|
Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je
stalno živela z njim. Pri tem imajo prednost po vrstnem redu zakonec ali
oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z umrlim ima po
zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice
kot zakonska zveza, polnoletni otroci in posvojenci, starši umrlega in
drugi svojci, ki so stalno živeli z umrlim oziroma najbližji sorodnik
umrlega. Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa oziroma pogreba, v skladu
s 5. členom tega odloka, plačnik storitev. |
|
|
Čas pogreba |
|
|
11. člen |
|
|
Pogreb odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in
določi okvirni čas pogreba. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do
pogreba oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pogreba odredi
izvajalec v dogovoru s svojci umrlega. |
|
|
Pogrebi so vsak delovni dan (ponedeljek – sobota) od 8. do
18. ure oziroma v zimskem času do mraka. Pogrebi v dela prostih dneh
(nedelje in prazniki), predstavljajo storitev, ki jo je dolžan naročnik
pokopa tudi dodatno plačati v skladu z veljavno tarifo. |
|
|
Kraj in način pokopa |
|
|
12. člen |
|
|
Krsta s pokojnikom se položi v klasični grob, vrstni grob
ali grobišče. |
|
|
Upepeljeni ostanki pokojnika se shranijo v žaro in
pokopljejo v grob za klasičen pokop, položijo v žarni grob ali se
raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču skladno s
splošnimi pogoji poslovanja, zunaj pokopališča pa samo na podlagi
dovoljenja pristojnega organa. |
|
|
Pokop in raztros upepeljenih ostankov pokojnika zunaj
pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih in ob izpolnitvi
zakonsko določenih pogojev. |
|
|
Prekop in ekshumacija |
|
|
13. člen |
|
|
Prekopi in ekshumacije se opravljajo na podlagi določb
zakona in drugih državnih predpisov, ki jih urejajo. |
|
|
Pogrebna svečanost |
|
|
14. člen |
|
|
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni
značaj. Pogrebno svečanost je potrebno voditi v skladu s tem odlokom in
drugimi predpisi, vodi pa jo v soglasju z svojci pokojnika, vodja
pogrebne svečanosti, ki ga določi izvajalec javne službe. |
|
|
O pogrebni svečanosti je izvajalec javne službe dolžan
obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na drug
krajevno običajen način. |
|
|
Če je taka želja pokojnika ali njegovih najbližjih
svojcev, se pogrebna svečanost opravi v družinskem krogu, lahko tudi
brez objave po drugem odstavku tega člena. |
|
|
Po volji umrlega ali svojcev se lahko opravi anonimen
pokop. Anonimen pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z
raztrositvijo upepeljenih posmrtnih ostankov na posebej določenem
prostoru brez označbe imena umrlega, brez prisotnosti svojcev in
javnosti. |
|
|
Kraj pogrebne svečanosti |
|
|
15. člen |
|
|
Pogrebna svečanost se praviloma opravi na pokopališču,
kjer bo pogreb. |
|
|
Če je sestavni del pogrebne svečanosti verski obred, se
njegov del lahko opravi v verskem objektu. |
|
|
Potek pogrebne svečanosti |
|
|
16. člen |
|
|
Pogrebna svečanost se začne z dvigom in prenosom pokojnika
z odra, konča pa z zasutjem groba oziroma zaprtjem žarne niše.
|
|
|
Opravila iz prvega odstavka in odvoz oziroma prenos krste
ali žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v grob
praviloma izvedejo pogrebniki izvajalca javne službe. Pri izvedbi zgoraj
navedenih opravil lahko po predhodnem dogovoru z izvajalcem javne službe
sodelujejo tudi druge osebe (člani društev in organizacij, svojci in
vaščani), vendar morajo biti le-te oblečene v svečane obleke. |
|
|
Pogrebni sprevod |
|
|
17. člen |
|
|
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z
določenega prostora pred vhodom na pokopališče. Začetek pogrebne
svečanosti se naznani z zvonjenjem ali na drug, krajevno običajen način.
|
|
|
Razpored v sprevodu in pogrebna svečanost se izvedeta na
krajevno običajen način in v skladu z voljo pokojnika in njegovih
svojcev (drugi in tretji odstavek 10. člena tega odloka). |
|
|
Pri prečkanju kategorizirane javne ceste, uporabi javne
ceste in sploh glede na druge udeležence v prometu, je za varnost
udeležencev sprevoda ter drugih udeležencev v cestnem prometu dolžan
poskrbeti izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe v primeru
potrebe zaprosi pristojne organe za sodelovanje pri zagotavljanju
prometne varnosti. |
|
|
Sestavine pogrebnih svečanosti |
|
|
18. člen |
|
|
Po volji pokojnika oziroma uporabnika javne službe lahko
pogrebna svečanost vsebuje poslovilne nagovore, verski obred, živo
izvedbo ustrezne glasbe ali predvajanje glasbenih posnetkov ob začetku
svečanosti, med njo in ob odprtem grobu ter druge vsebine. |
|
|
Ob pogrebnih svečanostih za pokojnikom, državljanom
Republike Slovenije, mora izvajalec zagotoviti zastavonošo z državno
zastavo z žalnim trakom, ki sodeluje na čelu pogrebnega sprevoda in se
ob zaključku pogrebne svečanosti pokloni pokojniku. |
|
|
Ob pogrebih tujih državljanov zastavonoša nosi črno
zastavo. |
|
|
Pri pogrebnih svečanostih se ne sme uporabljati tujih
zastav, tuje himne ali drugih tujih državnih simbolov brez posebnega
dovoljenja upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, lahko pa se
uporabijo verski simboli s tem, da se upoštevajo splošna moralno-etična
načela. |
|
|
Če je bil umrli član društva ali združenja, ki ima ob
pogrebih svojih članov posebne običaje (borčevske in druge
protifašistične organizacije, lovci, gasilci in podobno), se člani
društva s temi običaji lahko vključijo v pogrebne svečanosti na podlagi
dogovora z izvajalcem in ob upoštevanju splošnih moralno-etičnih načel.
|
|
|
Če pri pogrebni svečanosti v skladu s predpisi sodeluje
strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku,
mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar sta
odgovoren izvajalec javne službe in vodja strelske enote. |
|
|
Vsi udeleženci pogrebnih svečanostih morajo na območju
pokopališča spoštovati določila predpisov, ki določajo pokopališki red
ter veljavne splošne pogoje poslovanja za pokopališče, na katerem se
svečanost odvija. |
|
|
Posebne obveznosti izvajalca javne službe |
|
|
19. člen |
|
|
Takoj po zaključku pogrebnih svečanosti mora izvajalec
javne službe grob zasuti in ga začasno primerno urediti. |
|
|
Če uporabnik javne službe ni znan in nihče ne zagotavlja
plačila pogrebnih svečanosti, niti se ne zagotavlja verski obred, je
izvajalec dolžan zagotoviti najmanj predvajanje žalne glasbe ob dvigu z
odra oziroma začetku prevoza ali prenosa h grobu in uporabo zastav v
skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 18. člena tega odloka. |
|
|
Pogrebna služba izven rednega delovnega časa |
|
|
20. člen |
|
|
Izvajalec javne službe »izvajanje pogrebnih storitev« je
dolžan zagotoviti dosegljivost izvajalcev storitev 24 ur na dan. |
|
|
Stroški |
|
|
21. člen |
|
|
Stroške pogreba ali prekopa morajo poravnati uporabniki,
ki so praviloma dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop ali
prekop. |
|
|
V primeru, ko stroške pogreba poravna občina, ima le-ta
pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
|
|
|
Stroške ekshumacije poravna naročnik. |
|
|
IV. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE UREJANJE IN VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ |
|
|
Zagotovitev možnosti pokopa |
|
|
22. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti pod splošnimi
pogoji poslovanja možnost pokopa vsakega umrlega, ki je imel tik pred
smrtjo stalno prebivališče na območju matičnega okoliša pokopališča,
razen v primeru, da na pokopališču ni prostih grobnih prostorov. V
slednjem primeru je dolžan zagotoviti pokop na katerem od drugih
pokopališč v občini. |
|
|
Izvajalec javne službe lahko skladno s splošnimi pogoji
poslovanja dovoli pokop umrlega, ki ni imel stalnega prebivališča na
matičnem območju pokopališča, če so na pokopališču prosti grobni
prostori. Prav tako mora zagotoviti pokop neidentificirane osebi, ki je
umrla na območju, za katerega je pokopališče namenjeno. |
|
|
Grobni prostor |
|
|
23. člen |
|
|
Pokop pokojnika se opravi v grobni prostor. |
|
|
Na posameznih pokopališčih so lahko naslednje vrste
grobnih prostorov: |
|
|
– enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi in
grobnice (klasični grobovi); |
|
|
– vrstni grobovi; |
|
|
– grobišča; |
|
|
– žarni grobovi; |
|
|
– prostor za anonimne pokope; |
|
|
– prostor za raztrositev pepela. |
|
|
Minimalne in maksimalne dimenzije posameznih vrst grobnih
prostorov, kakor tudi druge predpisane lastnosti (glede oblike in
izgleda posameznih grobnih prostorov), se določijo v splošnih pogojih
poslovanja. |
|
|
Izvajalec javne službe mora imeti izdelan načrt razdelitve
pokopališča na pokopališčne oddelke in grobne prostore. |
|
|
Najem grobnega prostora |
|
|
24. člen |
|
|
Grobne prostore daje v najem izvajalec javne službe.
Vsebina najemnega razmerja se upoštevajoč ta odlok in splošne pogoje
poslovanja, določi s pogodbo, ki jo v pisni obliki skleneta najemnik in
izvajalec javne službe najkasneje v roku 1 leta od uveljavitve tega
odloka. |
|
|
V pogodbi mora biti zlasti določeno: opredelitev grobnega
prostora (vrsta in številčna označitev po katastru), čas njegove uporabe
oziroma rok veljavnosti pogodbe, oblika, konstrukcija in velikost
nagrobnega spomenika, določila o odstranitvi nagrobnega spomenika in o
opustitvi grobnega prostora oziroma njegovi predaji na razpolago
izvajalcu zaradi neizpolnjevanja določil odloka in drugih predpisov
oziroma zaradi drugih razlogov ter ostale obveznosti in pravice
najemodajalca in najemnika skladno z določili odloka in veljavno
zakonodajo. |
|
|
Natančno vsebino pogodbe o najemu opredeljujejo splošni
pogoji poslovanja, ki jih sprejme izvajalec. Splošni pogoji poslovanja
so priloga in sestavni del pogodbe. |
|
|
Ravnanje izvajalca v primeru opustitve grobnega prostora |
|
|
25. člen |
|
|
Z opuščenimi grobnimi prostori razpolaga izvajalec javne
službe. |
|
|
Šteje se, da je grobni prostor opuščen, če je pogodba o
najemu prenehala veljati, ker najemnik ni predlagal njenega podaljšanja,
kakor tudi v drugih primerih, ko pride do prenehanja pogodbe o najemu iz
razlogov na strani najemnika, če so kot taki predpisani v splošnih
pogojih poslovanja. |
|
|
V primeru prenehanja veljavnosti najemne pogodbe, je
dolžan najemnik v roku šestih mesecev odstraniti nagrobni spomenik.
|
|
|
Če kljub osebno vročenemu pisnemu opozorilu najemnik
obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede tudi v naknadno določenem
roku, izvajalec na krajevno običajen način objavi, da bo po preteku 1
leta od objave ravnal, kot da je grobni prostor opuščen, ter po preteku
roka odstrani nagrobni spomenik oziroma nadomesti ploščo na žarnem
grobnem prostoru s ploščo brez napisov ter prostor odda drugemu
najemniku. |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan zavarovati vrednostne
predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov in jih shraniti. Najdene
predmete mora izvajalec izročiti upravičencu oziroma občini. |
|
|
Dostopne poti |
|
|
26. člen |
|
|
Primarne dostopne poti morajo biti na pokopališčih široke
najmanj 100 cm. |
|
|
Začasno nagrobno obeležje |
|
|
27. člen |
|
|
V času od pokopa umrlega do postavitve nagrobnega
spomenika postavi izvajalec pogrebnih storitev, na stroške najemnika na
grobni prostor oziroma na žarni grobni prostor ustrezno nagrobno
obeležje. |
|
|
Mirovalna doba grobnega prostora |
|
|
28. člen |
|
|
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu prostih grobnih
prostorov. Minimalna mirovalna doba grobnega prostora je 10 let. Pogoji
za morebitni naslednji pokop v grobni prostor v njegovi mirovalni dobi
se skladno z zakonom določijo s splošnimi pogoji poslovanja. |
|
|
Način vzdrževanja grobnih prostorov |
|
|
29. člen |
|
|
Grobne prostore so dolžni najemniki redno vzdrževati v
skladu s sprejetimi splošnimi pogoji poslovanja za pokopališče in
pogodbo o najemu, v nasprotnem primeru izvajalec najemnika pisno opozori
na njegove obveznosti. |
|
|
Če kljub pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz
prejšnjega odstavka ne izvede, izvajalec obvesti pristojni organ
nadzora. |
|
|
Najemnik in izvajalec se lahko pogodbeno dogovorita o
drugačnem načinu vzdrževanja grobnega prostora. |
|
|
Odstranjeni nagrobni spomeniki in druga obeležja |
|
|
30. člen |
|
|
Izvajalec z grobnih prostorov odstranjene nagrobne
spomenike ali obeležja začasno shranjuje v prostoru za shranjevanje
nagrobnih spomenikov in obeležij. Te predmete občasno na pobudo
izvajalca pregleda in oceni strokovna komisija, ki jo imenuje župan
izmed strokovnjakov z različnih področij. Predmeti, ki nimajo
umetnostne, zgodovinske, monumentalne ali druge vrednosti, se uničijo,
ostali pa trajno shranijo v lapidariju. |
|
|
V. PREPOVEDANA RAVNANJA |
|
|
Prepovedana ravnanja obiskovalcev pokopališč |
|
|
31. člen |
|
|
Na območju pokopališča je prepovedano: |
|
|
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje,
razgrajanje, hoja po grobnih prostorih; |
|
|
– odlaganje odpadkov izven za to določenih mest;
|
|
|
– druge vrste onesnaževanja pokopališča; |
|
|
– vodenje živali na pokopališče, razen službenih psov in
psov vodnikov za slepe; |
|
|
– vožnja s kolesom in drugimi vozili po pokopališču, razen
z delovnimi stroji izvajalca javne službe ali pogrebne službe;
|
|
|
– hoja po vzdrževanih delih grobnih prostorov in
pokopališča, poškodovanje nagrobnih spomenikov ter drugih obeležij in
znakov, ki se nahajajo na pokopališču; |
|
|
– trganje zelenja in cvetja na drugih grobovih;
|
|
|
– odtujevanje predmetov z drugih grobnih prostorov,
pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
|
|
|
Zidarska, kamnoseška ali druga dela, ki se izvajajo z
namenom ureditve grobov, kakor s tem povezani prevozi se lahko izvajajo
le z dovoljenjem izvajalca javne službe, skladno s splošnimi pogoji
poslovanja. |
|
|
Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne
svečanosti, povzročitelja nedovoljenih dejavnosti na to opozori pred
začetkom pogrebnih svečanosti. |
|
|
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN,
OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
Koncesionarjev pravni monopol |
|
|
32. člen |
|
|
Javno službo po tem odloku izvaja koncesionar, ki ima na
podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
|
|
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno
službo iz 1. člena tega odloka, |
|
|
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kvalitetno in
kontinuirano izvajanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem
interesu. |
|
|
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja javne
službe iz 1. člena, mora le-to opravljati v svojem imenu in za svoj
račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni
izvajalec javne službe na celotnem območju občine. |
|
|
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju
koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni
pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve
javne službe na območju občine. |
|
|
Koncesionar je pristojen pri izvajanju javne službe
izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali
drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno
pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij, kolikor to
ni v nasprotju z zakonom. |
|
|
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena in
siceršnje določbe tega odloka se lahko izvajanje javne službe »urejanje
in vzdrževanje pokopališč« na pokopališčih na območju občine, ki niso
urejena s tem odlokom (drugi odstavek 6. člena), skladno s 35. členom
zakona o gospodarskih javnih službah neposredno prenese na krajevno
pristojne krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti izvajajo javno službo
ob upoštevanju tega odloka, enotnega cenika za celotno področje Občine,
ki določa najvišji dovoljen nivo cen, drugih predpisov, normativov in
standardov ter krajevnih običajev, s tem, da za posamezno pokopališče
imenujejo odgovorno osebo. |
|
|
Razmerje do podizvajalcev |
|
|
33. člen |
|
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne
službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in
uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in
za svoj račun. |
|
|
Splošni pogoji poslovanja |
|
|
34. člen |
|
|
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo,
da sprejme splošne pogoje poslovanja v zvezi z izvajanjem javne službe.
|
|
|
Splošne pogoje za opravljanje predmetne javne službe
sprejme izvajalec javne službe po predhodnem soglasju Občinskega sveta
občine. |
|
|
S splošnimi pogoji se, upoštevaje določbe tega odloka in
ostalih predpisov, ki urejajo javno službo, podrobneje določijo pravna
razmerja med uporabniki javnih dobrin in izvajalcem v zvezi z izvajanjem
posameznih storitev javne službe ter druga razmerja, ki jih zakon
predpisuje kot vsebino pokopališkega reda. |
|
|
VII. KATASTER |
|
|
Vodenje katastra javne službe |
|
|
35. člen |
|
|
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za
vzpostavitev in vodenje pokopališkega katastra. |
|
|
Kataster vsebuje poleg podatkov, ki jih določa državni
predpis, še naslednje podatke: |
|
|
– umrlih, ki so pokopani na pokopališču, |
|
|
– grobnih prostorih, v katerih so pokopani, |
|
|
– najemnikih grobnih prostorov, |
|
|
– vseh grobnih prostorih, in sicer po vrstah prostorov,
|
|
|
– komunalnih napravah in vodih posameznega pokopališča.
|
|
|
Izvajalec mora voditi kataster za vsako posamezno
pokopališče posebej, in sicer v tekstualni in grafični obliki ter
skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
|
|
|
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine. Kopijo
ažuriranih podatkov izvajalec periodično, vendar najmanj enkrat letno,
izroča občini, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih
brezplačno izroči v celoti v last in posest občini. |
|
|
Izvajalec je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za
katere velja varovanje v okviru varovanja osebnih podatkov oziroma
poslovnih skrivnosti in jih sme dajati na vpoglede samo občini, oziroma
od nje pooblaščenim nadzornim organom, ter pristojnim inšpektorjem.
Posameznemu uporabniku mora izvajalec na njegovo zahtevo brezplačno
omogočiti vpogled v podatke, ki se nanašajo nanj. |
|
|
Kataster mora biti voden ažurno, prvi koncesionar, ki
koncesijo pridobi v skladu s tem odlokom, pa ga je dolžan vzpostaviti v
6 mesecih od pričetka izvajanja javne službe. |
|
|
VIII. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI
IZVEDBI |
|
|
Letni program |
|
|
36. člen |
|
|
Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa
izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti
predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z
devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe
najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu
organu. Letni program sprejme občinski svet. |
|
|
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega
naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in
izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati
podatke o realizaciji letnega progama. |
|
|
Program izvajanja javne službe mora vsebovati predvsem
podatke o: |
|
|
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po tem
odloku in koncesijski pogodbi, |
|
|
– obsegu predvidenih investicij in investicijskega
vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov, naprav in drugih
sredstev, namenjenih izvajanju javne službe, |
|
|
– obsegu predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno
oceno in cenikom, |
|
|
– pritožbah uporabnikov storitev javne službe in o
reševanju le teh, |
|
|
– zavrnitvah uporabnikov storitev, |
|
|
– oddaji poslov podizvajalcem, |
|
|
– spremembah v podjetju koncesionarja, |
|
|
– škodnih dogodkih, |
|
|
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
|
|
|
– koriščenju zavarovanj in |
|
|
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali
bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe. |
|
|
IX. DRUGE DOLOČBE |
|
|
Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
|
37. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ
koncedenta. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem
javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
|
|
|
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila
pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
|
|
|
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne
izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z
upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo
ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
|
Organ nadzora |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi
občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o
ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno
pristojnost po samem zakonu. |
|
|
Finančni nadzor |
|
|
39. člen |
|
|
Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja
pristojni organ koncedenta. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem
strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor,
vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije
ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v
kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo
nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
|
|
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru
nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti
nujnost nenapovedanega nadzora. |
|
|
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo,
praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne
ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb,
praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže
s pooblastilom koncedenta. |
|
|
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta
predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov
pooblaščenec. |
|
|
X. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
|
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov |
|
|
40. člen |
|
|
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta
tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
|
|
|
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in
uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega
akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih
služb. |
|
|
Pravice in dolžnosti koncesionarja |
|
|
41. člen |
|
|
Koncesionar ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:
|
|
|
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z
zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati
uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter
kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem
interesu; |
|
|
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in
standarde, povezane z izvajanjem javne službe; |
|
|
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
|
|
|
– kot dober gospodar upravljati, uporabljati in vzdrževati
objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
|
|
|
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob
upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova
vrednost; |
|
|
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma
opravljanje storitev, ki so predmet javne službe ali v povezavi z njo;
|
|
|
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife
storitev; |
|
|
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti
uvedeni z javnim predpisom; |
|
|
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo;
|
|
|
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; |
|
|
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte
in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov
dejavnosti; |
|
|
– ugotavljanje pravilnosti dokumentov za dovolitev pokopa;
|
|
|
– določati prostor, uro, dan ter način pokopov v sporazumu
z naročnikom pokopov; |
|
|
– zagotoviti zasutje groba najkasneje pol ure po končani
pogrebni svečanosti; |
|
|
– določati ustrezno nagrobno obeležje do postavitve
nagrobnega spomenika oziroma če ta ni postavljen; |
|
|
– izdajati potrebna dovoljenja, soglasja in potrdila za
prevzem žar; |
|
|
– spoštovati čas uporabe mrliških vežic; |
|
|
– upoštevati mirovalno dobo za grobove; |
|
|
– opravljati druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
|
Posamezne dejavnosti iz 4. člena mora koncesionar
opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov,
določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo javno
službo. |
|
|
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki
statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki
presega kontrolni deleži po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar
tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes
koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz
koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Odgovornost koncesionarja |
|
|
42. člen |
|
|
Za izvajanje javne službe v skladu z določbami zakona in
tega odloka je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren
koncesionar, kot izvajalec javne službe. |
|
|
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z
zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
|
|
|
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe,
dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo
na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo
za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom
o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči
Občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o
zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist
Občine, v primeru, da bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode
neposredno od nje. |
|
|
Dolžnosti koncedenta |
|
|
43. člen |
|
|
Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
|
|
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z
zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v
skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
|
|
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da
je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost
storitev ter vzdrževanje objektov koncesije da se lahko, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
|
|
|
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi
onemogočanja izvajanja storitev javne službe; |
|
|
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih
nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali
storitve javne službe na področju občine; |
|
|
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih
oziroma pritožbah uporabnikov. |
|
|
Pristojnosti občinskega sveta, župana in občinske uprave |
|
|
44. člen |
|
|
Občinski svet ima v zvezi z javno službo naslednje
pristojnosti: |
|
|
– daje predhodno soglasje k splošnim pogojem poslovanja
izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe, |
|
|
– določa tarife za uporabo storitev javne službe.
|
|
|
Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
|
|
|
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja
izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj, |
|
|
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja
pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
|
|
|
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi
predpisi. |
|
|
Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku
organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je
predmet tega odloka. |
|
|
Pravice in dolžnosti uporabnikov |
|
|
45. člen |
|
|
Uporabniki javne službe »izvajanje pogrebnih storitev«
imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti: |
|
|
– pravico uporabljati storitve javne službe pod pogoji,
določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi; |
|
|
– pravico do izbire pokopališča v okvirih in po postopku,
ki ga določa ta odlok; |
|
|
– pravico do izbire grobnega prostora, če je to objektivno
mogoče; |
|
|
– pravico odločati v okviru zakona in tega odloka o načinu
posameznega pokopa ter o obliki oziroma vsebini pogrebne svečanosti;
|
|
|
– dolžnost upoštevati navodila izvajalca javne službe v
zvezi z izvajanjem pokopa in drugih pogrebnih storitev; |
|
|
– dolžnost plačati posamezne storitve izvajalca javne
službe ter izpolnjevati druge pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega
odloka in splošnih pogojev poslovanja; |
|
|
– pravico do pritožbe na pristojne organe. |
|
|
Najemniki grobnih prostorov imajo zlasti naslednje pravice
in obveznosti: |
|
|
– dolžnost upoštevati splošne pogoje posameznega
pokopališča, |
|
|
– pravico in dolžnost urejati notranji obod grobnega
prostora skladno s tem odlokom in splošnimi pogoji poslovanja,
|
|
|
– pravico postaviti nagrobni spomenik, in sicer v skladu s
tem odlokom ter na podlagi pridobljenega dovoljenja izvajalca javne
službe, |
|
|
– dolžnost plačati najemnino za grobni prostor in
izpolnjevati druge obveznosti in pravice, ki izhajajo iz najemne
pogodbe, |
|
|
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor,
|
|
|
– najemnik grobnega prostora mora sporočiti upravljavcu
pokopališča spremembo naslova, |
|
|
– dolžnost odlagati odpadke v za to določene posode in
kontejnerje za odpadke, |
|
|
– postaviti in odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju
z upravljavcem pokopališča (koncesionarjem) oziroma spremeniti
arhitektonsko zasnovo grobnega prostora samo v skladu z načrtom
razdelitve pokopališča, |
|
|
– betonske in druge odpadke ter materiale v zvezi s
postavitvijo ali odstranitvijo spomenikov odpeljati na odlagališče izven
pokopališč ali na za to urejen prostor na pokopališču, |
|
|
– skrbeti za to, da ne poškodujejo grobnih prostorov,
|
|
|
– na pokopališču in pripadajočih objektih izražati pieteto
do umrlega. |
|
|
XI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
|
Financiranje javne službe »izvajanje pogrebnih storitev« |
|
|
46. člen |
|
|
Javna služba »izvajanje pogrebnih storitev« se financira:
|
|
|
– iz plačil za storitve, ki jih izvajalec javne službe
(koncesionar) zaračunava uporabnikom v skladu z veljavno tarifo v svojem
imenu in za svoj račun; |
|
|
– na druge načine, če je tako določeno z odlokom.
|
|
|
Izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje se
določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani
morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na
državni ravni. |
|
|
O spreminjanju tarife na predlog župana odloča Občinski
svet na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar. |
|
|
Financiranje javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« |
|
|
47. člen |
|
|
Javna služba »urejanje in vzdrževanje pokopališč« se
financira iz: |
|
|
– plačil za ureditev grobnih prostorov; |
|
|
– vpisnin; |
|
|
– najemnin za grobne prostore; |
|
|
– proračuna; |
|
|
– drugih virov. |
|
|
Izhodiščne tarife, ki diferencirane po vrstah in velikosti
grobnih prostorov in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom
o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni
predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni
ravni. |
|
|
O spreminjanju tarife na predlog župana odloča Občinski
svet na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar. |
|
|
Plačilo stroškov za ureditev grobnega prostora plača
najemnik ob prvi pridobitvi grobnega prostora. Ob prvem najemu grobnega
prostora je dolžan najemnik plačati vpisnino in pristojbino za
postavitev spomenika. |
|
|
Najemnino za grobni prostor plačuje najemnik letno.
Najemnina se zaračuna praviloma do šestega meseca v letu za tekoče leto
in so jo najemniki dolžni plačati skladno z izstavljenim računom.
|
|
|
Kolikor se pogodba o najemu grobnega prostora sklene v
drugi polovici leta, se račun za najem grobnega prostora izstavi
praviloma v mesecu decembru. |
|
|
XII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
|
|
Status koncesionarja |
|
|
48. člen |
|
|
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na
javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi
predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več
osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja
ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru
skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena
le pri eni (skupni) prijavi. |
|
|
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev |
|
|
49. člen |
|
|
V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni
razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za
udeležbo (sposobnost) določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki
ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj
dokazati oziroma mora predložiti listine: |
|
|
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim
časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne
izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
|
|
|
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za
opravljanje dejavnosti; |
|
|
– da zaposluje najmanj eno osebo s tremi leti delovnih
izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno
izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične smeri; |
|
|
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi
kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske
javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje; |
|
|
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma
potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na
območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi
sicer nemoteno opravlja dejavnost; |
|
|
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne
dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe; |
|
|
– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in
kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in
standardov; |
|
|
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob
vsakem času; |
|
|
– da je finančno in poslovno usposobljen; |
|
|
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z
ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje; |
|
|
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki
jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji
osebi (predloži ustrezno predpogodbo); |
|
|
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika
kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja
katastra, finančno – operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim
dokaže izpolnjevanje pogojev iz pete do devete alinee in |
|
|
– da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo
(sposobnost) določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja
postopek oddaje javnih naročil. |
|
|
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje
za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. |
|
|
XIII. JAVNI RAZPIS |
|
|
Oblika in postopek javnega razpisa |
|
|
50. člen |
|
|
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega
odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu
sprejme župan. |
|
|
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
in vsebuje zlasti naslednje: |
|
|
1. navedbo in sedež koncedenta, |
|
|
2. podatke o objavi koncesijskega akta, |
|
|
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se
podeli na javnem razpisu, |
|
|
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
|
|
|
5. postopek izbire koncesionarja, |
|
|
6. merila za izbor koncesionarja, |
|
|
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje
javne službe, |
|
|
8. druge obvezne sestavine prijave ter jezik, v katerem
morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje
za predložitev skupne vloge …), |
|
|
9. način zavarovanja resnosti prijave, |
|
|
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne
dokumentacije, |
|
|
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo
predložitev, |
|
|
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja
prijav, |
|
|
13. rok za izbiro koncesionarja, |
|
|
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu
javnega razpisa, |
|
|
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij
med razpisom, |
|
|
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
|
|
|
Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega
odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora
objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
|
|
|
Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni
deli morajo biti enaki vsebini razpisa. |
|
|
Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti
ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati
razpisno dokumentacijo. |
|
|
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki,
ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. |
|
|
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar
ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Razpisni pogoji |
|
|
51. člen |
|
|
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in
način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 49. člena tega Odloka
(vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne
sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje
dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
|
|
Merila za izbor koncesionarja |
|
|
52. člen |
|
|
Merila za izbor koncesionarja so: |
|
|
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve
javne službe, |
|
|
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne
za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna
znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe, |
|
|
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja
razpisane javne službe, |
|
|
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru
iste osebe, |
|
|
– pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim
datumom v koncesijski pogodbi. |
|
|
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo,
morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen
način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od
najpomembnejšega do najmanj pomembnega. |
|
|
XIV. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA
SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
|
Uspešnost javnega razpisa |
|
|
53. člen |
|
|
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena
pravočasna in popolna prijava. |
|
|
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane
podatke. |
|
|
Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te
nepopolne, se javni razpis ponovi. |
|
|
Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni
bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v
predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba. |
|
|
Izbira koncesionarja |
|
|
54. člen |
|
|
V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev
zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo
na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
|
|
|
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o
najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije
morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z
delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. |
|
|
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s
kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali
pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani,
v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v
zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski
skupnosti. |
|
|
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so
bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če
od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok
treh let. |
|
|
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo
potrdi vsak član s pisno izjavo. |
|
|
Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj
predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno
komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega
člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
|
|
|
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave
in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in
vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave
izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je
razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma
kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki
vodi postopek izbire koncesionarja. |
|
|
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru
koncesionarja z upravno odločbo. |
|
|
Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino
ponudnikov (48. člen). |
|
|
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku
28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz
razlogov, ki so na strani koncesionarja. |
|
|
Sklenitev koncesijske pogodbe |
|
|
55. člen |
|
|
Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega
razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
|
|
Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim
koncesionarjem ali pravno osebo iz 48. člena tega odloka sklene ena
koncesijska pogodba. |
|
|
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje
koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo
mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
|
|
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
|
|
|
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem
sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja
koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka. |
|
|
V koncesijski pogodbi se opredeli možnost izbire izvajalca
pogrebne dejavnosti s strani naročnika po predhodnem soglasju
koncesionarja in s plačilom nadomestila, ki bo določen v ceniku. |
|
|
Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo |
|
|
56. člen |
|
|
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s
koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.
Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
|
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe |
|
|
57. člen |
|
|
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od
dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije). |
|
|
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve
koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajata koncesijo
najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. |
|
|
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali
razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega
dela tega koncesijskega razmerja. |
|
|
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz
razlogov določenih z zakonom. |
|
|
Pristojni organ za izvajanje koncesije |
|
|
58. člen |
|
|
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih
aktov v zvezi s koncesijo, je pristojni organ iz 44. člena tega odloka. |
|
|
XV. PRENOS KONCESIJE |
|
|
Oblika |
|
|
59. člen |
|
|
Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je
bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop
prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
|
XVI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
|
Načini prenehanja koncesijskega razmerja |
|
|
60. člen |
|
|
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
|
|
|
– s prenehanjem koncesijske pogodbe, |
|
|
– s prenehanjem koncesionarja, |
|
|
– z odvzemom koncesije, |
|
|
– z odkupom koncesije. |
|
|
Prenehanje koncesijske pogodbe |
|
|
61. člen |
|
|
Koncesijska pogodba preneha: |
|
|
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
|
|
|
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem, |
|
|
– z odstopom od koncesijske pogodbe, |
|
|
– s sporazumno razvezo. |
|
|
Potek roka koncesije |
|
|
62. člen |
|
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega
je bila koncesijska pogodba sklenjena. |
|
|
Razdrtje koncesijske pogodbe |
|
|
63. člen |
|
|
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim
razdrtjem preneha: |
|
|
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne
poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek, |
|
|
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna
odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih
aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni
mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije, |
|
|
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da
je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na
podelitev koncesije, |
|
|
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja
večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
|
|
|
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem
delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. |
|
|
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee
prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe
koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega
postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka
zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru
prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika
izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge
oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko
začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so
izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je
bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se
podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
|
|
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent
ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
|
|
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
|
|
|
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v
primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale,
prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih
okoliščin. |
|
|
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan
koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih
revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni
upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. |
|
|
Odstop od koncesijske pogodbe |
|
|
64. člen |
|
|
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
|
|
|
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
|
|
|
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in
na način, kot je v njej določeno. |
|
|
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje
koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu
oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in
je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
|
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
|
|
Sporazumna razveza |
|
|
65. člen |
|
|
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi
sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. |
|
|
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v
primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin
ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih
okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske
pogodbe nesmotrno ali nemogoče. |
|
|
Prenehanje koncesionarja |
|
|
66. člen |
|
|
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja
koncesionarja. |
|
|
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z
zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos
koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru
prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike
(pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh
primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske
pogodbe odstopi. |
|
|
Odvzem koncesije |
|
|
67. člen |
|
|
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s
koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko
odvzame koncesijo koncesionarju: |
|
|
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v
za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, |
|
|
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha
izvajati kot javna služba ali kot koncesionirane javna služba.
|
|
|
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski
pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi
izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu
koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem
pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
|
|
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
|
|
|
V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je
koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih
pravilih odškodninskega prava. |
|
|
Odkup koncesije |
|
|
68. člen |
|
|
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo
možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji
odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi
upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več
kot tri mesece. |
|
|
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih
vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno
prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih
opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode
in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske
pogodbe. |
|
|
XVII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
|
Višja sila |
|
|
69. člen |
|
|
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje
pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave
ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri
katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali
na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
|
|
|
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v
primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer
so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s
posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki
pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. |
|
|
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico
zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi
opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
|
|
|
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin
lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno
zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito,
reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za
civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
|
|
Spremenjene okoliščine |
|
|
70. člen |
|
|
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine,
ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v
takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe
nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na
koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe. |
|
|
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog
za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske
pogodbe. |
|
|
XVIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
|
Uporaba prava |
|
|
71. člen |
|
|
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter
koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko
dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
|
Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže |
|
|
72. člen |
|
|
S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za
odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna
arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. |
|
|
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev
javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij
odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča
ali arbitraže). |
|
|
XIX. PREKRŠKI |
|
|
Prekrški |
|
|
73. člen |
|
|
Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne
službe, če: |
|
|
– ne izvede pokopa, pogreba oziroma pogrebnih svečanosti v
skladu z določili tega odloka; |
|
|
– opravi pokop oziroma upepelitev brez listine o prijavi
smrti ali preveritve dejanskega nastopa smrti po pooblaščeni osebi;
|
|
|
– ne zagotovi trajnega in neprekinjenega delovanja
pogrebne službe. |
|
|
Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
izvajalca javne službe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. |
|
|
Prekrški |
|
|
74. člen |
|
|
Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne
službe, če: |
|
|
– ne dovoli pokopa umrlega na pokopališču, čeprav so za to
prosti grobni prostori (prvi odstavek 22. člena); |
|
|
– nima izdelanega načrta razdelitve pokopališča na oddelke
in grobne prostore (23. člen); |
|
|
– ne vodi evidence in katastrov, predpisanih s 35. in 41.
členom odloka ali jih ne vodi na predpisan način; |
|
|
– ne upravlja, uporablja ali vzdržuje kot dober gospodar
objektov, naprav ali drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe
(41. člen); |
|
|
– ne uporablja veljavnih tarif (46. in 47. člen);
|
|
|
– nima izdelanega načrta razdelitve pokopališča na oddelke
in grobne prostore (23. člen). |
|
|
Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
izvajalca javne službe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. |
|
|
Prekrški |
|
|
75. člen |
|
|
Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne
službe, če: |
|
|
– ne zagotovi ustrezne prometne varnosti udeležencev
pogrebnega sprevoda in drugih udeležencev v prometu na kategorizirani
javni cesti (tretji odstavek 17. člena); |
|
|
– kot izvajalec ob pogrebnih svečanostih za pokojnikom,
državljanom Republike Slovenije, ne zagotovi zastavonoše z državno
zastavo z žalnim trakom (18. člen); |
|
|
– kot izvajalec v pogrebnih svečanostih uporabi ali
dopusti uporabo tujih zastav, tuje himne ali drugih tujih državnih
simbolov brez predpisanega posebnega dovoljenja (18. člen); |
|
|
– ne zagotovi minimalne vsebine pogrebnih svečanosti
(drugi odstavek 19. člena). |
|
|
Z globo 100 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje
odgovorna oseba izvajalca javne službe. |
|
|
Prekrški |
|
|
76. člen |
|
|
Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če:
|
|
|
– v naknadno določenem roku izvajalca ne odstrani
nagrobnega spomenika, vertikalno ali talno ploščo (četrti odstavek 25.
člena); |
|
|
– postavi na grobnem polju nagrobni spomenik oziroma
obeležje v nasprotju z dovoljenjem izvajalca oziroma brez njegovega
dovoljenja oziroma v nasprotju s pogodbo o najemu; |
|
|
– ne vzdržuje grobnega prostora, kljub pisnemu opozorilu
(drugi odstavek 29. člena); |
|
|
– krši določila 31. člena. |
|
|
Prekrški |
|
|
77. člen |
|
|
Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni
podjetnik, ki ni izvajalec javne službe po določilih tega odloka, če s
pridobitnim namenom nepooblaščeno opravi storitev z značajem dejavnosti
javne službe po tem odloku na območju občine. |
|
|
Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka se za
prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 200 EUR. |
|
|
Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki
naroči ali dopusti osebi, ki ni izvajalec javne službe po določilih tega
odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne
službe po tem odloku na območju občine. |
|
|
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
Objava javnega razpisa |
|
|
78. člen |
|
|
Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne
službe po tem odloku mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po
uveljavitvi tega odloka. |
|
|
Pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca |
|
|
79. člen |
|
|
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja
javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel
pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev
pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev,
namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti
odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih
mora koncedent pisno obvestiti. |
|
|
Ureditev razmerij |
|
|
80. člen |
|
|
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja
po tem odloku, izvaja javno službo po tem odloku kot koncesionar
dosedanji zakoniti izvajalec. |
|
|
Spremembe pravnih podlag |
|
|
81. člen |
|
|
Javna služba »izvajanje pogrebnih storitev« se kot obvezna
gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije izvaja v času
veljavnosti predpisov, ki urejajo to gospodarsko javno službo na ta
način. V primeru spremembe predpisov se izvajanje omenjene javne službe
uskladi s spremenjenimi predpisi v roku treh mesecev po uveljavitvi
le-teh. |
|
|
Roki |
|
|
82. člen |
|
|
Izvajalec javne službe mora sprejeti splošne pogoje
poslovanja in zagotoviti za vsako pokopališče izdelan načrt razdelitve
na pokopališčne oddelke in grobne prostore v šestih mesecih po sklenitvi
koncesijske pogodbe. |
|
|
Prenehanje veljavnosti |
|
|
83. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
pokopališkem redu (Uradni list RS, št. 86/98 in 89/04). |
|
|
Občinski svet zavezuje župana, da sprejme vse potrebne
ukrepe s katerimi zagotovi, da najkasneje z dnem podpisa koncesijske
pogodbe iz 55. člena tega odloka prenehajo veljati dosedanje pogodbe št.
08-2006 z dne 1. 2. 2006, št. 10-2006 z dne 1. 2.
2006 in št. (brez številke) z dne 1. 2. 2006. |
|
|
Uveljavitev odloka |
|
|
84. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 032-0003/2008-03 |
|
|
Divača, dne 11. junija 2008 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Divača |
|
|
Matija Potokar l.r. |
|