Na
podlagi 29. člena
Zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08,
100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 –
Odl. US, 51/10, 84/10 –
Odl. US
in 40/12 – ZUJF), 149. člena
Zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 39/06
– uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 –
Odl. US, 112/06 –
Odl US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 –
ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12
in 97/12 –
Odl. US), 3., 7.
in 35. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11),
Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št.
29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/11 –
Odl. US
in 21/13),
Uredbe
o metodologiji za
oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12 in
109/12),
Odloka o gospodarskih
javnih službah v Občini Brda
(Uradni glasilo slovenskih občin, št. 26/2012), Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št.
88/11),
Uredbe o spremembi Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št.
8/12 in 108/13),
Uredbe o emisiji
snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 64/12),
Uredbe o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih
voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09,
105/10), Uredbe o emisiji snovi
in odvajanju vode iz MKČN (Uradni
list RS, št. 98/07, 30/10) ter
Statuta
Občine Brda (Uradni glasilo, št. 4/2006 in Uradnega glasila
slovenskih občin št. 24/2010), je
Občinski svet Občine Brda
na 27. redni seji dne 15.4.2014 sprejel |
|
ODLOK |
O
ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU
OBČINE BRDA |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
(vsebina
odloka) |
(1) Ta odlok
določa pogoje in način opravljanja odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, zahteve, ki morajo biti izpolnjene, standarde
komunalne opremljenosti, vrste nalog ter druge obveznosti, ki se
izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
(v nadaljnjem besedilu: javna služba) na celotnem območju Občine Brda. |
(2) Namen
tega odloka je zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja, nadzora nad
izvajanjem javne službe ter uskladitev odloka s predpisi, ki se nanašajo
na varovanje okolja in varovanje
voda. |
|
2. člen |
(uredba o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) |
(1) Vrste
nalog in ukrepi, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne
občinske gospodarske javne službe in standarde komunalne opremljenosti,
ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode (v nadaljevanju: uredba). |
|
3. člen |
(pojmi) |
(1) Vsi
pojmi uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot je določeno v zakonih,
podzakonskih predpisih ali tehničnem pravilniku s katerimi se ureja
javna služba, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen. |
(2) Za
potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi
naslednji pomen: |
1.
Komunalna odpadna voda je voda,
skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi
in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo; |
2.
Padavinska odpadna voda je voda,
skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi
in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
|
3.
Industrijska odpadna
voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi
in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo; |
4.
Komunalna čistilna naprava je naprava, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo; |
5.
Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava,
skladna s predpisom, ki ureja emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN; |
6.
Greznica je gradbeni objekt za
anaerobno obdelavo komunalne
odpadne vode, v katerem se le-ta
pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno
obdelavo odpadne vode,
obdelana pa se na iztoku iz tega
objekta odvaja v
okolje običajno z
infiltracijo v zemljo; |
7.
Obstoječa
greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz MKČN; |
8.
Nepretočna greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode
iz MKČN; |
9.
Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno
kanalizacijo; |
10.
Obdelava
blata je obdelava neobdelanega
blata na območju komunalne ali
skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred
njegovim odstranjevanjem. K
obdelavi blata se štejejo vsi
postopki obdelave le-tega, ki se
lahko izvajajo na območju
komunalne ali skupne čistilne naprave, kot so stabiliziranje,
kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija
in podobno, s katerimi se doseže: |
a.
učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja
obdelavo biološko razgradljivih
odpadkov, |
b. ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave
ali odstranjevanja obdelanega
blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih
čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki. |
11.
Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
12.
Javna kanalizacija je kanalizacija, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo, je predana
v najem izvajalcu in jo
zagotavlja občina. Javna
kanalizacija se začne z združitvijo priključkov najmanj dveh stavb, v
katerih obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode
presega 20 PE oziroma 10 PE, če
gre za naselje ali del naselja na vodovarstvenem
območju; |
13.
Interna
kanalizacija so cevovodi s pripadajočo
opremo v zgradbi in na
zemljišču uporabnika, ki so namenjeni
odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode iz stavbe
v javno kanalizacijo, nepretočno greznico,
obstoječo greznico, MKČN z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
ali MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo
od 50 PE, v katero se odvaja
komunalna odpadna voda iz ne
stanovanjskih stavb; |
14.
Kanalizacijski priključek je kanalski vod s pripadajočimi
objekti in napravami, ki poteka
po parcelah v zasebni lasti in po
javni površini ter predstavlja spoj med
interno in javno kanalizacijo, to je kanalizacijski vod
od prvega revizijskega
(priključnega) jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta
na javni kanalizaciji; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri
stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do najbližje zunanje
stene stavbe; |
15.
Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega
ali sekundarnega omrežja z enim
iztokom, skladno z Uredbo o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode; |
16.
Območje
poselitve je območje, skladno s
predpisom, ki ureja emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
|
17.
Vodovarstveno območje je
območje določeno v skladu s
predpisi, ki urejajo vode. |
18.
Posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe v
skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode in tega odloka; |
19.
Kataster gospodarske javne
infrastrukture je evidenca o
objektih gospodarske javne
infrastrukture; |
20.
Zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov
o objektih gospodarske javne
infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije; |
21.
Ustrezno čiščenje komunalne odpadne
vode je čiščenje vode, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav; |
22.
Obstoječa
stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev; |
23.
Uporabnik
javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali
solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno
kanalizacijo, oziroma je koristnik storitve javne službe;
|
24.
Lastnik
javnega kanalizacijskega omrežja je občina; |
25.
Zavezanec za
plačilo storitev opravljanja javne službe je fizična ali pravna oseba,
ki je uporabnik storitve v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo;
|
26.
Omrežnina je
del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture, potrebne za
izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode; |
27.
Kanalščina je
del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom
zaračunava praviloma mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode; |
28.
Okoljska
dajatev je dajatev v skladu Uredbo o okoljski dajatvi za varstvo okolja;
|
29.
Pogodba o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode je pogodba, s
katero so določena medsebojna razmerja med uporabnikom in izvajalcem
javne službe. |
|
II.
Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
4. člen |
(1)
Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine. |
(2)
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, na območju Občine Brda je javno podjetje Vodovodi in
kanalizacija Nova Gorica d.d.. |
|
5. člen |
(uporabnik javne službe) |
(1)
Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali
solastnik stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ali
utrjenega zemljišča in upravljavec javnih površin priključenih na javno
kanalizacijo iz katerih se odpadne vode po kanalizaciji odvajajo na
čistilno napravo, odvažajo odpadne vode ali koristijo storitve javne
službe. |
|
6. člen |
(zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode) |
(1)
Občina kot lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode mora zagotoviti izvajanje obvezne
občinske javne službe na njenem celotnem območju v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
(2)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode na območju občine se
zagotavlja: |
·
v
komunalnih čistilnih napravah (v nadaljevanju KČN) za komunalne
in padavinske
odpadne vode, ki se vanjo
odvajajo prek javnega
kanalizacijskega omrežja iz
območij, ki so na to
omrežje priključena; |
·
v
malih komunalnih čistilnih napravah (v nadaljevanju MKČN) z
zmogljivostjo enako ali večjo od
50 PE in manjšo
od 2.000 PE za komunalne in
padavinske odpadne vode, ki se
odvajajo prek javnega
kanalizacijskega omrežja in z
njimi upravlja izvajalec javne službe; |
·
v
obstoječih in nepretočnih
greznicah ali MKČN z zmogljivostjo manjšo
od 50 PE za komunalne
odpadne vode iz stavb, dela
stavb, gradbenih inženirskih objektov
(v nadaljevanju: objektov), ki
niso priključeni na javno kanalizacijo
in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga
potrdijo lastniki. |
|
7. člen |
(območja
zagotavljanja javne kanalizacije) |
Območja
zagotavljanja javne kanalizacije so opredeljena v Operativnem programu
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki je
izvedbeni akt s katerim so določena območja poselitve, za katere je v
predpisanih rokih obvezno zagotavljanje odvajanje komunalne odpadne vode
v javno kanalizacijo in njeno čiščenje na čistilni napravi. |
|
8. člen |
(program
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode) |
Izvajalec
javne službe mora opravljati javno službo skladno s Programom odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga pripravi za
obdobje štirih koledarskih let skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode, ter ga posreduje občini v
potrditev in potrjenega ministrstvu pristojnemu za okolje. |
|
III.
Obvezne storitve in naloge javne službe |
|
9. člen |
(obseg
storitev javne službe) |
(1)
Izvajalec javne službe mora v okviru storitev javne službe odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območjih izvajanja
zagotoviti: |
1.
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode v skladu s predpisi,
standardi in normativi; |
2.
obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe ter o
njihovih pravicah in obveznostih; |
3.
redno vzdrževanje priključkov na javno kanalizacijo, ki obsega: |
·
preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javno kanalizacijo tako,
da ni negativnih vplivov na okolico in na delovanje javne kanalizacije, |
·
interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in
puščanje na priključku) |
4.
vodenje
predpisanih evidenc skladno z veljavno zakonodajo; |
5.
nadzor nad
delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme odvajanja in čiščenja
komunalnih in padavinskih voda; |
6.
nadzor nad
izvajanjem del na vplivnem območju odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih voda; |
7.
pridobivanje podatkov o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode zaradi obračuna storitev; |
8.
izvajanje
skladno s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode |
9.
izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
10.
priključevanje novih uporabnikov javne službe; |
11.
preverjanje
podatkov o stavbah, ki so priključene na odvajanje in čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb
na območju upravljanja; |
12.
prve meritve in obratovalni monitoring čistilnih naprav za odpadne vode; |
13.
ocena obratovanja čistilnih naprav po zakonodaji |
14.
poslovnik objektov čistilnih naprav za odpadne vode |
15.
operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na
območju upravljanja |
16.
evidenco malih komunalnih čistilnih naprav |
17.
obratovalni dnevnik čistilnih naprav v skladu s predpisi |
18.
evidenco izdanih soglasij |
19.
čiščenje
odpadnih voda in obdelava blata |
20.
načrt
gospodarjenja z blatom |
21.
evidenco
izvajalca javne službe |
22.
poročanje o
izvajanju javne službe |
23.
poročanje o
doseženih standardih opremljenosti |
24.
opravljanje drugih nalog v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
11. člen |
(storitve
izvajalca javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo) |
(1) V
okviru javne službe mora
izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo,
in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja skladno z veljavno zakonodajo
zagotoviti: |
·
redno praznjenje nepretočnih greznic in
odvoz ter obdelavo njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi; |
·
prevzem blata iz MKČN in obstoječih
(pretočnih) greznic ter njegovo obdelavo
najmanj enkrat na tri leta; |
·
prve meritve in obratovalni
monitoring ali izdelavo ocene
obratovanja za MKČN; |
·
predpisane evidenco o izvoru,
vrsti in količini prevzetega
blata oziroma odplak ter druge
evidence, |
·
druge storitve, skladno s predpisi. |
(2)
Izvajanje dejavnosti odvajanja
padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega
odloka. |
|
12. člen |
(omejen
obseg storitev javne službe) |
(1) Občina
za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim
motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne
odpadne vode
in neobdelanega blata, ni mogoč,
opredeli izvajanje službe v
omejenem obsegu in s posebnimi
prevoznimi sredstvi. |
(2) Omejen obseg in
način izvajanja storitve sta opredeljena
s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
13. člen |
(uporaba
blata iz greznic ali MKČN) |
(1) V
primeru uporabe blata iz greznic ali MKČN, ki nastaja na kmetijskem
gospodarstvu in je, v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu, blato zmešano skupaj s komunalno
odpadno vodo, z gnojevko
oziroma gnojnico ter skladiščeno
najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec
javne službe kot obvezno storitev
javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni monitoring,
uporabnik pa te storitve plača po ceniku izvajalca javne službe. |
(2)
Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo le v primeru, če
lastnik nepretočne greznice ali MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
izvajalcu javne službe za vsako triletno obdobje predloži pisno izjavo,
da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, skladno s predpisom, ki
ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. |
|
14. člen |
(tehnični
pravilnik) |
(1)
Izvajalec sprejme Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (v
nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno
zakonodajo. |
(2)
Tehnični pravilnik podrobneje določa: |
·
tehnične
normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje, uporabo,
|
·
upravljanje
in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, |
·
dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v
tehničnem |
·
pravilniku
ter |
·
navodila in druge pogoje za izvajanje javne službe. |
|
15. člen |
(javna
pooblastila) |
(1)
Izvajalec javne službe na podlagi veljavne zakonodaje in javnega
pooblastila vodi kataster javne kanalizacije, izdaja smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k predlogom
prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam,
soglasja za priključitev in soglasja k priključitvi na podlagi
predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o
graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, geodetski dejavnosti,
drugimi predpisi ter tehničnem pravilniku izvajalca javne kanalizacije. |
(2)
Sredstva zagotavlja lastnik infrastrukture. |
(3)
Izvajalec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji,
rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja, ter pri tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja. |
|
16. člen |
(pravica
dostopa) |
(1)
Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe po predhodnem obvestilu
lastnika tudi brez soglasja lastnika pravico pristopati do
kanalizacijskih objektov in
naprav, MKČN in greznic. |
|
IV.
Izvajanje javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo |
|
17. člen |
(opredelitev objektov in naprav javne kanalizacije) |
(1)
Lastnik javne kanalizacije in drugih objektov ter naprav, ki so potrebni
za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode je Občina Brda. |
(2)
Objekti in naprave javne kanalizacije v lasti občine so: |
·
kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne
in padavinske vode; |
·
črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode; |
·
razbremenilniki visokih vod; |
·
zadrževalniki in pretočni bazeni; |
·
čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod; |
·
nepretočne greznice in MKČN iz 3. odstavka 18. člena tega odloka; |
·
drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije,
prevzeti v najem. |
|
18. člen |
(objekti
in naprave uporabnikov) |
(1)
Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnikov so: |
·
kanalizacijski priključek, |
·
interno kanalizacijsko omrežje objekta, |
·
objekti in
naprave za predčiščenje odpadnih
voda, peskolovi, lovilci mineralnih olj,
lovilci olj in maščob rastlinskega oz. živalskega izvora ter druge
naprave na kanalizacijskem priključku oz. internem kanalizacijskem
omrežju. |
(2)
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik sam
na lastne stroške. |
(3)
Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena
ravnati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske
vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane
pogoje. |
|
19. člen |
(obveznosti priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Na
območjih poselitve, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja
javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega
priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na
podlagi izdanega soglasja za priključitev in izdanega soglasja k
priključitvi na javno kanalizacijo. |
(2) V
javno kanalizacijo se mora neposredno
odvajati tudi komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja
naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna
obremenitev zaradi nastajanja
komunalne odpadne vode,
preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za
priključitev na javno kanalizacijo, večja
od 0,02 PE,
odvajanje komunalne
odpadne vode iz stavbe, ki
nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. |
(3)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, na območju, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo se izjemoma lahko odvaja v MKČN z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE ali nepretočno greznico, ki jo zagotavlja
občina in upravlja izvajalec javne službe, če je letna
obremenitev zaradi nastajanja
komunalne odpadne vode,
preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za
priključitev stavbe na kanalizacijsko
omrežje javne kanalizacije, manjša
od 0,02 PE,
odvajanje komunalne
odpadne vode iz stavbe, ki
nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko
omrežje javne kanalizacije pa ni
mogoče brez naprav za prečrpavanje oz. je tehnična rešitev priklopa na
javno kanalizacijo nesorazmerno draga. |
(4)
Izvajalec ob prevzemu javne kanalizacije v najem,
obvesti lastnika
objekta, da je priključitev
njegovega objekta na javno
kanalizacijo obvezna in mu
posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo
se mora pod nadzorom izvajalca opraviti
v roku šestih mesecev od prejema
obvestila o obvezni priključitvi. |
(5)
Objekt, iz katerega se je do
zgraditve javne kanalizacije odvajala
komunalna odpadna in padavinska
voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo
tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN
odstrani ali
očisti in izključi iz obstoječega
sistema odvajanja odpadne vode,
loči sistem odvajanja odpadnih voda ter izvajalcu dopusti nadzor nad
izvedenimi deli. Prevzem odpadne komunalne vode in blata iz MKČN oz.
greznice zagotavlja izvajalec javne službe. |
(6)
Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi v soglasju za
priključitev in v soglasju k priključitvi na kanalizacijo določi
uporabniku storitve javne kanalizacije
obveznost, da opravlja
periodične meritve količin in
lastnosti odpadne vode v skladu s
predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne, industrijske in
padavinske odpadne vode. Navedene
obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako
uporabnik na lastne stroške nabavi in
vzdržuje za to potrebne naprave, ki so skladne z zahtevami oz. opremo
izvajalca javne službe. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila
o opravljenih meritvah v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(7)
Uporabniki, ki odvajajo v javno
kanalizacijo industrijsko odpadno
vodo, obremenjeno z več kot 50 PE
oziroma 4.000 m3 na leto, morajo
v roku enega leta po uveljavitvi tega
odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne
službe. |
(8)
Merilno mesto mora biti ob vsakem
času brez posebnega obvestila
dostopno izvajalcu javne službe. |
|
20. člen |
(pogoji
priključitve) |
(1) Pred
začetkom gradnje kanalizacijskega priključka si mora uporabnik od
izvajalca pridobiti soglasje k priključitvi na javno kanalizacijsko
omrežje. Za pridobitev soglasja, mora vlogi priložiti dokumentacijo,
določeno v Tehničnem pravilniku. |
(2)
Izvajalec je dolžan najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge: |
·
izdati soglasje k priključitvi ali |
·
v
primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna, izdati
odločbo o zavrnitvi. |
(3)
Lastnik objekta je dolžan
izvajalca obvestiti o fizični
izvedbi priključka najmanj petnajst dni pred izvedbo del. Nadzor nad
deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške
uporabnika. |
(4)
Pogodbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode
skleneta uporabnik in izvajalec javne službe pred izvedbo dejanske
priključitve na javno kanalizacijo. |
(5) Po
priključitvi objekta na javno
kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne
kanalizacije in v evidenco
priključenih uporabnikov na čistilno napravo. |
|
21. člen |
(pogodba
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode) |
(1) S
pogodbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode
izvajalec javne službe in uporabnik določita medsebojna razmerja,
pravice in obveznosti, obračun in plačevanje stroškov odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode ter drugih storitev s
pripadajočimi zakonskimi dajatvami. |
(2)
Uporabniki so dolžni skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne in padavinske vode v roku 30 dni od njenega prejema. |
(3)
Pogodbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode
sklenejo z izvajalcem javne službe tudi uporabniki, ki so že priključeni
na javno kanalizacijo. |
|
22. člen |
(način
priključitve) |
(1) Za
vsak objekt ali sklop
objektov na isti lokaciji, ki so
v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno
kanalizacijo. |
(2) V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj
in velikost
objektov se izjemoma skladno s
soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov. |
(3) Vsak
objekt se praviloma priključuje
na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V primerih, ko se pri
izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je
dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več
objektov preko enega skupnega
kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki
tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh
lastnikov tega priključka. |
(4) V
primeru ločenega sistema odvajanja
odpadnih komunalnih in
padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje
odpadnih komunalnih voda na
fekalni kanal in padavinskih voda
na meteorni kanal. |
(5) Za
gradbišča, javne prireditve, začasne
objekte in podobne primere se lahko izvede začasen priključek na
javno kanalizacijo. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega
priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve
ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na
javno kanalizacijo. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik
vloži popolno vlogo in je
priključitev tehnično izvedljiva. Izvajalec lahko dovoli začasno
priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme
biti daljša od dveh let. En mesec
pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec
o tem pisno
obvestiti uporabnika
in ga seznaniti s pogoji za
pridobitev stalnega priključka. |
|
23. člen |
(izgradnja priključkov) |
(1)
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe
ali drug, za to usposobljen in
registriran izvajalec gradbenih del
oziroma druga oseba v
skladu z Zakonom o graditvi
objektov pod nadzorom izvajalca
javne službe. |
(2) Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
služi za preverjanje razmer v priključni cevi
in preverjanje emisij v
odpadni vodi, uporabniku pa za
vzdrževanje in čiščenje
priključnega voda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na
takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec
in uporabnik. |
(3) Če
izvedba priključka ni možna na zemljišču, ki je v lasti lastnika
objekta, mora lastnik tega
objekta za postavitev
revizijskega jaška in priključnega voda predložiti izvajalcu notarsko
overjeno služnostno pogodbo ali
izjemoma soglasje lastnika zemljišča. |
(4)
Interna kanalizacija s
priključkom in pripadajoči
objekti morajo biti izvedeni v
skladu s pridobljenim soglasjem in
Tehničnim pravilnikom tako, da na
objektu ne nastane škoda zaradi vdora povratne vode iz javne
kanalizacije. Odvajanje odpadne
vode iz stavb, ki so nižje od
kote javne kanalizacije ali pa v njih
obstaja nevarnost vdora povratne vode iz javne kanalizacije, se
mora izvesti s prečrpavanjem na ustrezen nivo. |
(5)
Izgradnja in vzdrževanje
objektov in naprav iz 17. člena
tega odloka, se mora izvajati po enakih določilih kot veljajo za javno
kanalizacijo na stroške uporabnika. Uporabnik je dolžan s temi
objekti in napravami gospodariti
tako, da je omogočeno nemoteno
odvajanje komunalne
in padavinske
odpadne vode v javno
kanalizacijo. |
|
24. člen |
(spremembe na priključkih in odjava priključka) |
(1)
Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega
kanalizacijskega priključka, izvedba merilnega mesta industrijske
odpadne vode in ostale spremembe se obravnava na enak način, kot da gre
za nov kanalizacijski priključek. |
(2)
Izvajalec javne službe je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi
pogojev priključevanja na javno kanalizacijo, uporabnik pa je dolžan
sporočiti izvajalcu vsako spremembo, ki je vezana na odvajanje komunalne
odpadne in padavinske vode in sicer v 15 dneh od nastale spremembe ter
dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za spremembo. |
(3)
Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo
pravno ali fizično osebo je mogoča pod pogojem, da dotedanji uporabnik
nima odprtih obveznosti do izvajalce iz naslova odvajanja in čiščenja na
priključku, v nasprotnem primeru se priključitev novega uporabnika
izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo
priključitev na javno kanalizacijo. |
(4)
Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega
objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora
posredovati izvajalcu vlogo za odjavo priključka v pisni obliki. Izvedbo
prekinitve priključka izvrši izvajalec na stroške uporabnika.
Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov po poravnavi vseh
obveznosti do izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode. |
|
25. člen |
(padavinske in tuje vode) |
(1) V
javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilnih voda, drenažnih voda,
zalednih voda, vodotokov, izvirskih voda, površinskih voda z neutrjenih
površin ter podtalnice. |
|
26. člen |
(industrijske odpadne vode) |
(1) V
javno kanalizacijo se smejo odvajati
tiste industrijske odpadne vode,
ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti
omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom
o emisijah snovi, ki se smejo
odvajati iz virov
onesnaževanja v vode in javno
kanalizacijo in nimajo škodljivega vpliva na kanalizacijo in objekte,
ter škodljivega vpliva na čiščenje v KČN in so izpolnjeni pogoji iz
predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo, ter pod pogoji, ki jih določa ta
odlok in soglasje izvajalca. |
|
27. člen |
(obveščanje uporabnikov) |
(1)
Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni
na javno kanalizacijo, obvestiti: |
·
na
kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali
padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, |
·
o
pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno
kanalizacijo. |
|
V.
Izvajanje javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo |
|
28. člen |
(načini
odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih in padavinskih odpadnih
vod) |
(1) Na
območjih, kjer ni urejenega
odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode, velja
za lastnike novih objektov obvezna
izgradnja MKČN oziroma nepretočne
greznice v skladu z predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode iz MKČN ter predpisi, ki urejajo emisijo snovi
in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
(2) Na
območjih, kjer ni predvidena
gradnja javne kanalizacije, so lastniki
obstoječih objektov dolžni
obstoječe pretočne greznice
odstraniti iz uporabe v rokih, določenih v predpisu, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne
vode iz MKČN in jih nadomestiti z
MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko
predpisanim standardom. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN
s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem,
ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi
objekti pa morajo pooblastiti
odgovornega upravljavca naprav. |
(3)
Skladno z zgoraj navedenimi predpisi izvajalec opravlja
obratovalni monitoring
oziroma za naprave zmogljivosti
do 50 PE izdela oceno obratovanja,
v skladu z zakonsko predpisanim navodilom
in obrazcem na podlagi
pravilnika, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring ČN.
|
(4)
Ob izdelavi
ocene obratovanja se skladno z
veljavno zakonodajo preveri dokumentacija, stanje in delovanje MKČN. |
|
29. člen |
(prevzem
in ravnanja z blatom in odpadnimi vodami iz greznic) |
(1)
Izvajalec zagotavlja prevzem, ravnanje, čiščenje
in obdelavo blata iz
obstoječih greznic
in MKČN ter komunalne
odpadne vode iz nepretočnih
greznic na celotnem območju občine v
skladu s Programom odvajanja in čiščenja. |
(2) Blato
iz pretočnih greznic in MKČN ter
komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic se lahko odvaža
na KČN, ki je opremljena za
obdelavo blata, zato je blato iz
pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic prepovedano neposredno odvajati,
odvažati in odlagati v naravno
okolje (na kmetijska in ostala
zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
|
(3) Če
izvajalec javne službe ne upravlja KČN, ki je opremljena za obdelavo
blata, mora občina zagotoviti zmogljivosti za ustrezno obdelavo blata na
drugi KČN. |
|
30. člen |
(obveščanje uporabnikov) |
(1)
Izvajalec javne službe se o nameri prevzema blata oz. komunalne odpadne
vode predhodno dogovori z uporabnikom storitve. |
(2) Če
uporabnik dogovorjenega časa izvedbe storitve ne
odpove oz. ga v dogovoru z
izvajalcem ne prestavi in s tem
onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne
omogoča opravljanja storitev,
mora plačati nastale stroške, razen stroškov ravnanja z blatom (obdelava
blata v ČN), ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen
zaračunati. |
(3)
Uporabnik ni dolžan plačati stroškov izvedbe storitev iz tretjega
odstavka tega člena, če zaradi
dokazane upravičene daljše odsotnosti
(daljša bolniška odsotnost, višja
sila,…) ni mogel odpovedati
najavljenega časa izvedbe
storitve. |
|
VI.
Obračun odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode |
|
31. člen |
(cena
odvajanja in čiščenja) |
(1) Cena
storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode
se oblikujejo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v
nadaljevanju: Uredba o metodologiji). |
(2) V
okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne
službe: |
·
odvajanje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, |
·
odvajanje
padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin velikosti do 100 m2, |
·
storitve,
povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi
komunalnimi čistilnimi napravami, |
·
čiščenje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in |
·
čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin velikosti
do 100 m2. |
(3) Na
računu se ločeno prikaže: |
·
omrežnina,
|
·
cena
posamezne storitve javne službe v skladu z drugim odstavkom tega člena,
|
·
okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode. |
(4) Cena
storitev javne službe iz prve in tretje alineje drugega odstavka tega
člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne
službe in okoljske dajatve, iz druge, četrte in pete alineje drugega
odstavka tega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja storitev javne
službe. |
(5) Cena
opravljanja storitev javne službe iz prve, tretje in četrte alineje
drugega odstavka tega člena, ki pokriva stroške izvajanja posamezne
javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 na podlagi odčitka
porabe vode na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije,
določene glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta. |
(6) Cena
opravljanja storitev javne službe iz druge in pete alineje drugega
odstavka tega člena, ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne
službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 glede na količino
padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni
napravi. |
(7)
Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture javne
službe in se obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov in na
način, ki je določen v Uredbi o metodologiji. |
|
32. člen |
(merjenje
količin) |
(1)
Količina opravljanja storitev javne službe iz prve, tretje in četrte
alineje drugega odstavka prejšnjega člena se zaračuna na podlagi iz
javnega vodovoda odvzete vode in se meri v m3 na podlagi odčitka
obračunskega vodomera. |
(2)
Izvajalec je dolžan odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za
gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe)
pa praviloma vsak mesec. |
(3) Kadar
se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se obračuna
na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob
upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na
dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči
podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. |
(4) Če se
poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se količino
storitev obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom
priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3
na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. |
(5) V
primerih, ko je na internem omrežju več uporabnikov, ki koristijo
storitve iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim
obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni
vodomeri, lahko izvajalec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi
odčitka stanja na internih vodomerih. Količina se poveča ali zmanjša za
razliko med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih
in po odčitku na obračunskem vodomeru, ki se razdeli na vse uporabnike v
objektu glede na porabo po internih vodomerih. |
(6) V
primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se
oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z
enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni
vodomeri, se količina opravljenih storitev obračuna skladno z veljavno
zakonodajo. |
|
33. člen |
(posebni
primeri obračun/pavšal) |
(1) V
primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer
v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, se
obračuna količina storitev glede na pavšalno porabo vode na osnovi
povprečja porabe vode v obdobju zadnjega obračunskega leta razen v
primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek. |
(2) Če
izvajalec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika. Ta
mora sporočiti stanje vodomera, sicer se mu obračuna storitev v višini
povprečne mesečne porabe zadnjega obračunskega leta razen v primeru
utemeljenih razlogov za drugačen odčitek. |
|
34. člen |
(plačevanje računov) |
(1)
Uporabnik je dolžan račun poravnati v roku, navedenem na računu. |
(2)
Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje
stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v
najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel
vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je
taka pogodba posredovana izvajalcu javne službe. V takem primeru lastnik
za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku,
odgovarja v razmerju do izvajalca solidarno. |
(3) V
primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je
izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora izvajalec določiti nov rok
plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da
uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni
obveznosti, izvajalec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani
uporabnika. V takem primeru bo izvajalec prekinil dobavo vode do
poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve. |
|
35. člen |
(ugovor) |
(1)
Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni
ugovor pri izvajalcu javne službe, če meni, da mu storitve niso bile
pravilno obračunane. Del računa glede na povprečno mesečno porabo
zadnjega obračunskega leta mora uporabnik plačati v roku, navedenem na
računu. izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti
v roku nadaljnjih osem dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. |
|
36. člen |
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja in
okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti) |
(1)
Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter
se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov
odvajanja in čiščenja odpadne voda. Poraba pitne vode namenjene za
izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami odloka
o oskrbi s pitno vodo. |
(2)
Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne
odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti kot je
to določeno s predpisi. |
|
37. člen |
(vloga za
oprostitev plačevanja okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju
kmetijske dejavnosti) |
(1) Za
oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci zaprositi
upravljavca vodovodnega omrežja z vložitvijo pisne vloge najkasneje do
15. 2. tekočega leta. |
(2) Za
popolno vlogo morajo priložiti naslednje priloge: |
·
fotokopijo zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu glede na predmet
uveljavljanja oprostila, |
·
potrdilo o družinski skupnosti, če se ne zagotavlja ločeno merjenje
porabe pitne vode, |
·
številko odjemnega mesta odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja,
navedeno na računu upravljavca omrežja. |
(3) Vloga
se obnovi enkrat letno. Kolikor upravičenec ne obnovi vloge v roku iz
prvega odstavka tega člena, mu izvajalec z mesecem marcem tekočega leta
začne obračunavati polno okoljsko dajatev. Enako velja kolikor vlagatelj
v roku ne priloži vseh zahtevanih prilog. |
|
VII.
Gradnja kanalizacijskega omrežja |
|
38. člen |
(gradnja
objektov in naprav javne kanalizacije) |
(1) Pred
pričetkom gradnje javne kanalizacije je investitor dolžan obvestiti
izvajalca javne kanalizacije o nameravani gradnji vsaj 7 dni pred
pričetkom del. |
(2)
Gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije lahko izvaja strokovno
usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javne kanalizacije pa
opravlja izvajalec javne službe ali druga strokovna usposobljena oseba
pod nadzorom izvajalca javne službe. |
(3)
Uporabnik, ki sofinancira gradnjo javne kanalizacije, s tem ne pridobi
nikakršne pravice razpolaganja na javni kanalizaciji. |
(4) Ob
izgradnji kanalizacijske infrastrukture je investitor dolžan na lastne
stroške zagotoviti strokovni nadzor izvajalca javne kanalizacije. |
(5) Javna
kanalizacija mora biti grajena na način in iz materialov, ki
zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (SIST EN)
na tem področju. Podrobnejše zahteve glede gradnje so navedene v
tehničnem pravilniku. |
(6) Po
izgradnji KČN izvajalec gradnje na svoje stroške izvede najmanj šest
mesečno poskusno obratovanje čistilne naprave. V tem času se ob
prisotnosti bodočega upravljavca ČN preveri delovanje sistema in
zagotovi usposabljanje strokovnega kadra bodočega upravljavca za
samostojno delo na ČN. Po koncu predpisanega obdobja poskusnega
obratovanja je izvajalec del dolžan opraviti prve meritve in kontrolo
delovanja čistilne naprave. Rezultati prvih meritev so sestavni del
dokumentacije za primopredajo objekta investitorju in za pridobitev
uporabnega dovoljenja. |
(7) V
času poskusnega obratovanja čistilne naprave mora investitor zagotoviti
priklop zadostnega števila kanalizacijskih hišnih priključkov oziroma
uporabnikov na kanalizacijski sistem (zadostno število PE), ki omogoča
zagon ČN in začetek njenega obratovanja. Optimalno število priključenih
PE na čistilno napravo določita projektant in/ali tehnolog čistilne
naprave. |
(8) Po
uspešno opravljenem tehničnem pregledu kanalizacijskega omrežja in
čistilne naprave in po pridobitvi uporabnega dovoljenja se lahko
čistilna naprava obremeni do polne zmogljivosti. |
|
39. člen |
(prenos
novozgrajenih objektov in naprav) |
(1) Kadar
je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s
pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor
novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani
gradnji z zapisnikom le-te predati v last občini brezplačno v skladu s
Tehničnim pravilnikom, občina pa prenese kanalizacijske objekte in
naprave v najem izvajalcu. |
|
VIII.
Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav |
|
40. člen |
(gradbena
dela) |
(1) Na
javni kanalizaciji se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati
materiala, ki lahko povzroči poškodbe na kanalizaciji ali ovira njeno
delovanje in vzdrževanje. |
(2) Kdor
gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v
varovalnem pasu javne kanalizacije, si mora pred začetkom del pri
izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in
dovoljenje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za
poseg na območju trase ter ga obvestiti o pričetku del. |
(3) V
primeru nastalih poškodb na javni kanalizaciji ali priključkih je
povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti izvajalca javne službe o kraju,
času in vrsti poškodbe. V takem primeru mora povzročitelj, izvesti
ustrezno sanacijo pod nadzorom izvajalca in pokriti vse nastale stroške. |
|
41. člen |
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja) |
(1)
Investitorji oziroma izvajalci del morajo po gradnji, vzdrževanju in
rekonstrukcijah cest, ulic, trgov,…. vzpostaviti kanalizacijski sistem v
prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom izvajalca javne
službe. Vsi stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo
investitorja. |
(2)
Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektro, telefona, plinovoda,
KATV, …) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah
zagotoviti, da ostane kanalizacijski sistem nepoškodovan, v primeru
nastanka škode, pa obvestiti izvajalca javne službe in poravnati vse
nastale stroške. |
|
42. člen |
(obveznosti lastnika) |
(1)
Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za organizacijo in nadzor
gospodarske javne službe ter varstvo potrošnikov in javnega interesa
skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja občinsko gospodarsko službo
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Omogočiti
mora varno in nemoteno delovanje sistema. |
|
43. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
(1)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
·
na
javno kanalizacijo se lahko priključijo le s soglasjem izvajalca skladno
z odobreno projektno in tehnično
dokumentacijo; |
·
odvajati
komunalne odpadne vode v javno
kanalizacijo, MKČN ali nepretočno greznico; |
·
pridobiti soglasja, mnenja in
strokovne ocene, kot to določa ta
odlok; |
·
vzdrževati kanalizacijski priključek,
interno kanalizacijo in
vse naprave, vgrajene vanjo, obstoječo
ali nepretočno greznico in
MKČN; |
·
vzdrževati čistočo in
zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine
in stopnje
onesnaženosti odpadne vode;
|
·
ne
dovoliti priključitve objektov
drugih lastnikov na svojo interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca;
|
·
izvajati predpisane meritve komunalnih
in padavinskih odpadnih
voda ter industrijskih odpadnih
vod; |
·
omogočati
izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih
in obnovitvenih del na javni
kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču; |
·
omogočati
izvajalcu neoviran dostop do obstoječe
greznice, nepretočne greznice ali MKČN
in prevzem njene vsebine; |
·
omogočiti
izvajalcu pregled interne
kanalizacije in sestavo
odpadne vode; |
·
obvestiti
izvajalca o začetku gradnje MKČN,
mu omogočiti pregled
in pred zagonom predati
predpisano dokumentacijo o
ustreznosti MKČN; |
·
obveščati
izvajalca o vseh
okvarah na javni kanalizaciji,
kanalizacijskem priključku in
merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na
obratovanje javne kanalizacije;
|
·
uporabniki ne smejo prekiniti odvoda
odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom
onemogočiti; |
·
pisno obveščati izvajalcao
spremembi naslova, lastništva in
drugih spremembah na stavbi ali
inženirskem objektu, ki imajo vpliv na
odvod komunalne
odpadne in padavinske vode, v
roku 15 dni od nastanka
spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih
obveznosti. V primeru spremembe
uporabnika mora poleg obvestila
poskrbeti tudi za izvedbo popisa vodomera, ki je relevanten trenutek za
določitev novega uporabnika in
novega razmerja med izvajalcem javne službe
in uporabnikom. Če se popis ne
izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako,
kot staremu in jih je novi
uporabnik dolžan poravnavati; |
·
plačevati stroške storitev javne službe; |
·
obveščati
izvajalca o vseh spremembah
količin in lastnosti
industrijske odpadne vode, ki
vplivajo na izvajanje javne službe; |
·
upoštevati ukrepe in objave v
primeru motenj pri odvajanju in
čiščenju odpadne vode. |
(2)
Uporabnik sme odvajati odpadno
vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev
odvajanja drugih uporabnikov in
ne povzroča motenj pri postopku čiščenja odpadne vode. |
(3)
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne
kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je
povzročila njegova odpadna voda. |
(4)
Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in
spreminjanje pogojev njihove dostopnosti brez soglasja izvajalca.Za
objekte, ki se priključujejo na javno kanalizacijo in za katere se pred
izdajo uporabnega dovoljenje izvede tehnični pregled, morajo izvajalcu
pred tehničnim pregledom dostaviti PID z vrisanimi komunalnimi vodi. |
(5)
Opravljati druge obveznosti iz tega odloka. |
|
44. člen |
(pravice
uporabnikov) |
(1)
Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca pravico: |
·
priključitve na javno kanalizacijo; |
·
sprememba dimenzije priključka, trase; |
·
izvedba dodatnega dela priključka; |
·
ukinitve priključka. |
|
45. člen |
(obveznosti izvajalca javne službe) |
(1) V
okviru storitev javne službe ima izvajalec javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na celotnem oskrbovalnem
območju obveznosti, ki so podrobneje definirane v 9., 10. in drugih
členih tega odloka. |
|
X.
Prekinitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode |
|
46. člen |
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka) |
(1)
Uporabniku se prekine dobava pitne vode iz javnega vodovoda, če z
odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod. |
(2)
Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu,
prekine odvajanje odpadne vode, kadar: |
·
je zaradi
stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo
obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni
napravi; |
·
je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
izvajalca javne službe; |
·
uporabnik
brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega
uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali
spremeni njegovo zmogljivost; |
·
uporabnik
onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti
odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka; |
·
uporabnik
brez soglasja izvajalca javne službe spremeni izvedbo priključka;
|
·
uporabnik
krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in
čiščenjem odpadne vode; |
·
kadar
uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu; |
·
industrijski
uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca javne službe ne
podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode;
|
·
kvaliteta
izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne
zakonodaje; |
·
uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne
zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov. |
(3)
Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka.
Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. |
(4)
Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po
uradni dolžnosti izvajalca javne službe. Stroške ukinitve krije
uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi
objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s
potrdilom pristojnih organov. |
|
47. člen |
(prekinitve odvajanja in čiščenja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del) |
(1) Izvajalec javne
službe ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje odpadne
vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih
okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o
navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec javne
službe obvesti uporabnike na krajevno običajen način. |
(2) V primeru
izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih
nesrečah ima izvajalec javne službe pravico brez povračila stroškov
prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno
kanalizacijo. Izvajalec javne službe ima v teh primerih dolžnost v
štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode. |
(3) V
primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur)
odvajanja odpadnih voda
objava za izvajalca javne službe
ni obvezna. |
|
48. člen |
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode na zahtevo uporabnika) |
(1)
Zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika,
zaradi združevanja več stanovanjskih ali poslovnih enot v eno in
podobnih vzrokov lahko izvajalec na pisno zahtevo uporabnika začasno
prekine dobavo pitne vode uporabniku. V času prekinitve je uporabnik
dolžan plačevati fiksni del cene javne službe odvajanja in čiščenja
odpadne vode – omrežnino in stroške odvajanja in čiščenja padavinske
vode. |
|
49. člen |
(prekinitev odvajanja odpadne vode zaradi višje sile) |
(1) V primeru višje
sile ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov, prekiniti ali
omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno z načrtom
ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za
zaščito in reševanje. Višja sila po tem odloku so: potres, požar,
poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni
kanalizaciji. |
(2)
Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne
kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane,
ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. |
|
50. člen |
(prekinitev odvajanja zaradi zavarovanja kakovosti pitne vode) |
(1) V primerih
nedovoljenega izpusta odpadnih vod iz objektov in naprav uporabnika,
ki bi ogrozilo vodne vire in distribucijo vode ali povzročilo
onesnaženje pitne vode, izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja
takoj, brez predhodnega obvestila prekine dobavo pitne vode in odvajanje
odpadne vode. |
(2) Ponovno
priključitev objekta na infrastrukturo izvede izvajalec javne službe po
sanaciji stanja. |
(3) Pred
ponovno priključitvijo na infrastrukturo je uporabnik dolžan poravnati
vse nastale stroške. |
|
51. člen |
(odgovornost za škodo) |
Izvajalec
javne službe ne odgovarja za škodo v stavbah, gradbeno inženirskih
objektih in ostalih objektih in napravah zaradi izlivov vode iz javne
kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane
ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. |
|
XI.
Financiranje javne službe |
|
52. člen |
(viri
financiranja) |
(1) Javna
služba se financira iz: |
·
cen storitev javne službe, |
·
občinskega proračuna in |
·
drugih virov. |
(2) Cene
storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda
se določajo skladno z veljavnimi predpisi. Cene predlaga izvajalec javne
službe, sprejme pa pristojni organ občine. |
|
53. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cene
storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda
so določene v Tarifnem pravilniku za obračun storitev odvajanja in
čiščenja odpadnih in padavinskih voda (v nadaljevanju: Tarifni
pravilnik), ki ga sprejme občinski svet na predlog izvajalca. |
|
XII.
Nadzor |
|
54. člen |
(pristojnost izvajanja nadzora) |
(1)
Nadzor nad delom izvajalca javne službe v zvezi z izvajanjem javne
službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne
službe. |
(2)
Inšpekcijska služba občine izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega
odloka, v skladu s svojimi pristojnostmi. |
(3)
Pooblaščeni delavci izvajalca opravljajo strokovni nadzor nad določili
izvajanja tega odloka. O kršitvah so dolžni obveščati pristojne organe
iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren
način dokumentirati. |
|
XIII.
Kazenske določbe |
|
55. člen |
(globe za
uporabnike) |
(1)
Pravna oseba uporabnika javne
kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki
ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko
družbo, pa z globo 2.500,00 EUR, če ravna v nasprotju z določili 13.,
16., 18., od 19. do 26. člena, in 43. člena. |
(2) Odgovorna oseba
pravne osebe, fizična
oseba in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika
oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z
globo 400,00 EUR. |
|
56. člen |
(globe za
izvajalca) |
(1) Z
globo 1.000,00 EUR se kaznuje pravna
oseba izvajalca javne službe, če ravna v nasprotju z določili
9., 10., 11., 13., 14., 15., 27. in 30. člena. |
(2) Z
globo 100,00 EUR se za prekrške iz prejšnjega
odstavka kaznuje
odgovorna oseba izvajalca. |
|
XIV.
Prehodne in končne določbe |
|
57. člen |
(1)
Tehnični pravilnik iz 14. člena tega odloka pripravi izvajalec javne
službe najkasneje v roku 12 mesecev od uveljavitve tega odloka. |
|
58. člen |
(1)
Skladno z 19. členom odloka, se mora priključitev obstoječih objektov na
javno kanalizacijo izvesti v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega
odloka. |
(2)
Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov javne kanalizacije,
se morajo prijaviti izvajalcu javne službe najkasneje v roku šestih
mesecev od uveljavitve tega odloka. |
|
59. člen |
(1) Ta
odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati
petnajsti dan po objavi. |
(2) Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in
čiščenju odpadnih in padavinskih voda v Občini Brda (Uradno glasilo
slovenskih občin, štev. 4/2006). |
|
Številka: 3542-05/2014-04 |
Datum:
15.4.2014 |
|
|
Občina Brda |
|
Franc Mužič, župan |
|