Na podlagi 14. in 61.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07), sprejetega
Sklepa o začetku izdelave podrobnega prostorskega načrta za kamnolom v
Sotini (Uradni
list RS, št. 79/07) 17. člena
Statuta Občine Rogašovci
(Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06) je Občinski svet
Občine Rogašovci na 30. redni seji dne 24. 6. 2010 sprejel |
O D L O K |
o podrobnem
prostorskem načrtu za kamnolom v Sotini |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom v Sotini (v
nadaljevanju: OPPN). Podlaga za OPPN je Odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota
za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje
1986-1990 za območje nove Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 37/00).
OPPN je decembra 2009 izdelala ZEU - družba za načrtovanje in inženiring
iz Murske Sobote pod številko OPPN - 15/07. |
2. člen |
(1) Odlok iz prvega
člena določa ureditveno območje OPPN. Z OPPN se določa načrtovane
prostorske ureditve, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih
ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepi za
celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z
varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro, vplive in povezave s
sosednjimi enotami urejanja prostora, obveznosti investitorjev in
izvajalcev, odstopanja, prehodne in končne določbe. |
(2) Sestavni del OPPN-ja
so poleg tega odloka tudi priloge in kartografski del. |
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
3. člen |
(predmet občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
OPPN za
kamnolom Sotina obravnava razširitev obstoječega kamnoloma ter pogoje
njegovega nadaljnjega obratovanja in urejanja. S širitvijo kamnoloma je
predvidena tudi njegova sprotna tehnična in biološka sanacija. |
4. člen |
(opis dejavnosti in
urejanje kamnoloma) |
Osrednja dejavnost
kamnoloma Sotina je pridobivanje metadiabaza, za lokalne in širše
potrebe. Iz tega razloga je za nadaljnje pridobivanje kamnitega
materiala nujna širitev, ki bo upoštevala prostorske akte Občine
Rogašovci. V okviru občinskih planov je predvidena širitev do ca. 10 ha
skupnega pridobivalnega prostora, kar predstavlja količino materiala, ki
bi zadoščala za normalne potrebe za naslednjih ca. 10 let. |
5. člen |
(lokacija kamnoloma) |
Območje ležišča
tehničnega gradbenega kamna Sotine se razprostira na severnem delu
Občine Rogašovci, okoli 40 km severozahodno od Murske Sobote, v bližini
slovensko-avstrijske meje. Kamnolom se nahaja na vznožju grebena z
imenom Sotinski breg, katerega vrh sega do kote 418 m. Na zahodni strani
Sotinskega brega teče proti jugu reka Ledava, ki deli gričevnato ozemlje
na dva dela in predstavlja glavno odvodnico območje. Kamnolom je odprt
neposredno ob regionalni cesti R3 720. Kamnolom je dostopen iz smeri
Radenci in iz smeri Murska Sobota po asfaltni cesti. Kamnolom je
imenovan po istoimenski vasi Sotina, ki leži 1 km južneje. Najbližji
objekt na vzhodni strani je zaselek Tomanov breg oddaljen od roba
kamnoloma okoli 250 m, na zahodni strani je najbližja kmetija Horvat (Brunerjev
breg) oddaljena okoli 450 m in več, na južni strani so najbližji objekti
oddaljeni okoli 350 m in več. Strmo pobočje pada z naklonom tudi do 50°
proti zahodu in jugu. Kamnolom je odprt neposredno ob vznožju grebena.
Osnovni plato kamnoloma je na koti okoli 245 m, trenutno najvišja točka
kamnoloma pa na koti okoli 340 m. Obratujoči kamnolom je na severni
strani omejen z gozdno potjo na koti okoli 350 m. Na neeksploatiranem
območju se v naravi nahaja gozd. |
III.
UREDITVENO OBMOČJE |
6. člen |
Območje urejanja
zajema razširitev in sanacijo kamnoloma Sotina. Širitev kamnoloma se
izvaja znotraj območja, ki je v prostorskem aktu Občine Rogašovci
opredeljena kot površina, za izkoriščanje mineralnih surovin in je
skladna z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-2000 in
družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 za območje
nove Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 37/00). Širitev je predvidena
v treh etapah, in sicer v smeri od vzhoda (I. etapa), sever (II. etapa),
zahod (III. etapa). Dostopi do kamnoloma in vse mobilne predelovalne
naprave, objekti ter infrastrukturni viri so obstoječi na nivoju osnovne
etaže, v bližini ceste obstoječe ceste. |
7. člen |
Ureditveno območje
podrobnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele v k.o Sotina:
cele parcele št. 12, 30, 73, 77, 79, 80, 1345, 1346, 1359, 1360, 1361,
1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367, 1368, 1369, 1370, 1371, 1372, 1373,
1374, 1375,1376, 1377, 1378, 1407, 1408 in deli parcel št. 13, 29, 31,
72, 74, 76, 78, 81, 82, 83, 1329, 1339,1344, 1347, 1348, 1353, 1355,
1357, 1358, 1409, 1487, 1495 in v k.o. Serdica deli parcel 279 in 1639. |
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
8. člen |
(1) Pridobivanje
kamninskega materiala v kamnolomu se bo izvajalo z bagrskim izkopom v
delovnih etažah višine od 15 do 20 metrov. Samo drobljenje kamninskega
materiala bo večinoma z vrtanjem in razstreljevanjem in v določenem
deležu, kjer to naravne danosti dovoljujejo, ali kjer je to nujno zaradi
potresne varnosti, z mehaničnim pridobivanjem z ripanjem z buldožerjem,
odkopavanjem s hidravličnim bagrom ali razbijanje z bagrom s
hidravličnim kladivom in špico. Zaradi strmega terena ni izvedljiva
izdelava transportnih poti na posamezne etaže po katerih bi lahko
pridobljeni material tudi odvažali. Iz tega razloga se bo ves
pridobljeni material prerival ali premetaval z etaž na osnovni plato.
Izkoriščanje se bo izvajalo od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo končnih
brežin tako, da se bo delovna etaža razdelila na 1/2 etaže. |
(2) Izvajanje del je
potrebno načrtovati in izvajati tako, da vplivi pri najbližjih objektih
izven prostora kamnoloma, oziroma rudniškega prostora, ne presegajo
dopustnih vrednosti po veljavnih ali splošno priznanih standardih.
|
(3) S 3 etapami
razširitve, kot so predvidene v tem OPPN-ju, bi izkop kamna, poleg
obstoječih 4 ha zajemal še preostali neizkoriščeni del s površino ca.
4,7 ha. V nadaljevanju izkoriščanja kamnoloma ni predvideno povečanje
letne proizvodnje. Ob predvideni dinamiki izkoriščanja 60.000 m3 v
razsutem stanju letno je predvidena doba izkoriščanja okoli 10 let. |
9. člen |
(pripravljalna dela) |
(1) V okviru
pripravljalnih del bo potrebno izdelati dostopne poti na posamezne
etaže, kjer le-teh še ni ter opraviti posek drevja in odstranjevanje
podrasti. Dostopne poti na delovne etaže so predvidene delno po vzhodni
in delno po zahodni strani prostora. Uporabile se bodo sedanje poti, ki
se bodo po potrebi le prilagodile novim etažam. V tretji etapi, zlasti
za spodnje etaže, je možen dostop tudi samo z zahodne strani prostora.
|
(2) Posek gozda in
čiščenje podrasti je prva etapa odpiranja in priprave. Glede na osnovno
zahtevo pri izvajanju rudarskih del, da se ta izvajajo praviloma od
zgoraj navzdol ter glede na zahtevo po sprotni sanaciji izkoriščenih
delov nahajališča, je golosek praviloma potrebno opraviti na površini,
ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega
dela pridobivalnega prostora - posamezne etape. Posek se opravi v
primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa
odstrani iz kamnoloma. Gozdni rob bo izdelan v trikotnem profilu. Širina
varovalnega roba je najmanj ena višina dreves. V tem pasu se odstrani
visoko drevje, pusti pa podrast. |
(3) Odstranjevanje
humusa in površinske jalovine je naslednja stopnja priprave. V največji
možni meri se posebej odstrani in začasno shrani humus in površinsko
jalovino, ki se bosta uporabila za sanacijo izkoriščenih etaž. Začasno
shranjevanje humusa in jalovine je predvideno čim bližje bodoči uporabi,
to je ob robovih pridobivalnega prostora. Pri tem je v največji možni
meri izkoristiti etapnost pridobivanja tako, da se material iz odkrivke
druge etape takoj uporabi za sanacijo izkoriščenih delov prve etape in
enako naprej v tretji etapi. Ker se bo sanacija izvajala sproti, niso
potrebne trajnejše in večje deponije jalovine in humusa. Le za končno
sanacijo tretje etape so potrebne določene manjše količine jalovine in
humusa. |
(4) Parametri etaž
|
Etaže širitve se
prilagajajo parametrom v obratujočem delu kamnoloma. Etaže bodo
razdeljene na delovne etaže in sanacijske etaže. Parametri etaž so
sledeči: |
Delovne etaže: |
Višina etažne
brežine h1 = 15 m – 20 m, |
Delovni in
končni naklon etažne alfa = 60° – 65°, |
brežine |
Delovna širina
etažnih brežin a = 12 – 20 m, |
Končna širina
etažnih ravni a(1)= 7 – 8 m. |
Delovne etaže bodo
formirane, in sicer: |
- osnovna etaža na
koti okoli 250 m, označeno z E 250, |
- prva etaža na koti
okoli 265 m, označeno z E 265, |
- druga etaža na koti
okoli 285 m, označena z E 285, |
- tretja etaža na
koti okoli 305 m, označena z E 305, |
- četrta etaža na
koti okoli 320 m, označena E 320, |
- peta etaža na koti
okoli 335 m, označena E 335, |
- šesta etaža na koti
okoli 350 m, označena E 350, |
- sedma etaža na koti
okoli 365 m, označena E 365, |
- osma etaža na koti
okoli 380 m, označena E 380 in |
- deveta etaža na
koti okoli 395 m, označena E 395. |
Zgornje tri etaže (E
395, E 380 in E 365) so v celoti v jalovinskem delu ali v delu materiala
slabše kakovosti. Te etaže se bodo odkopale v okviru pripravljalnih del.
Z etažo E 250 je pričakovati kvalitetnejši material in »normalno«
pridobivanje mineralne surovine. |
Sanacijske etaže:
|
Sanacijske etaže bodo
pridobljene tako, da se delovno etažo prepolovi po višini, s čimer
dobimo sledeče parametre: |
– Višina
sanacijske etažne h(1) = 3,5 m, 4,0 m, b 5,0 m, |
brežine 7,5 m, 8,0 m in 10 m, |
– Delovni in
končni naklon od 22, 45°, 56° do 63°, |
etažne
brežine oziroma postopno |
od 1:2,5; 1:1; zgoraj do 3:2 |
in 2:1 spodaj |
– Končna širina
etažnih ravnin |
sanacijskih
etaž a2 = 3,5 – 4 m. |
Sanacijske etaže se
bodo formirale med delovnimi tako, da je končni razpored etaž - polic,
šteto od zgoraj navzdol sledeči: |
- vrh kamnoloma +405
m (najvišja točka na grebenu), |
- 395 - 398 m, |
- E
395, (385 - 388 m), |
- E
380, (370 - 373 m), |
- E
365, (355 - 360 m), |
- E
350, (342 - 345 m), |
- E
335, (325 - 328 m), |
- E
320, (312 - 315 m), |
- E
305, (295 - 298 m), |
- E 285,
(275 - 278 m), |
- E
265, (255 - 258 m) in |
- E 250
- osnovni plato. |
Osnovni plato se
izvede v dveh nivojih. Na višjem platoju je predvideno zasutje do kote
najmanj +255 m, po kateri se uredi geološka učna pot. Nižji plato se
uredi do kote +250 m, kjer je omogočen dostop do kamnoloma in do
geološke učne poti. Nivoji platojev so odvisni od količine jalovine.
|
(5) Vrtanje in
miniranje; Predvideno je strojno vrtanje minskih vrtin srednjega premera
in omejenih globin. Miniranje se načrtuje in izvaja tako, da neželeni
vplivi, zlasti potresi in razmet ne presegajo dopustnih vrednosti glede
na gradbeno-tehnično stanje, položaj in lego ogroženih objektov v skladu
z veljavnimi predpisi. |
10. člen |
(odkopavanje,
prerivanje, nakladanje ter notranji transport) |
Predviden je bagrski
ali buldožerski odkop odminirane kamnine. Pridobljeni material se bo
delno odvažal z etaž tam, kjer so primerne dostopne poti, delno pa
prerival na osnovno etažo, kjer se bo izvajala delna predelava ter
nakladanje in odvoz. Prerivanje materiala z etaž je z bagrom ali
nakladalnikom. Nakladanje je predvideno z bagri ali nakladalniki na
kamione - damperje. Za dostope mehanizacije do posameznih etaž je
predvidena uporaba obstoječih poti, ki jih je le mestoma potrebno
primerno urediti za prevoze gradbene mehanizacije. Vse etaže imajo
najmanj en dostop po poti, ki ostane tudi po sanaciji. |
11. člen |
(predelava materiala) |
Obstoječa postrojenja
separacije so umaknjena iz kamnoloma. Pridobljeni material se na območju
kamnoloma drobi primarno do debeline 150 mm. Primarno drobljeni material
se odvaža na separacijo v Mursko Soboto. Neuporabni material - jalovina
se odlaga v izkoriščeni del kamnoloma. |
12. člen |
(odvodnjavanje) |
Kamnolom ima
generalno obliko »sklede« tako, da se vsa padavinska voda steka in zbira
znotraj kamnoloma na osnovni ploščadi. Za odvajanje odvečnih padavinskih
voda je potrebno ob jugovzhodnem in jugozahodnem robu prostora izdelati
dva lovilna jarka, ki se pri vhodu v kamnolom združita in stekata v
usedalnik in dalje v potok. |
13. člen |
(pomožni objekti) |
(1) V kamnolomu je
vsa potrebna infrastruktura potrebna za obratovanje kamnoloma, zato niso
predvideni novi objekti. V ureditvenem območju se za čas izkoriščanja
ohranijo začasni objekti in naprave to je obstoječi objekti kontejnerske
izvedbe s priključnim kablom nizkonapetostnega omrežja. V kamnolomu je
nameščen kontejner kot upravni objekt s priročnim skladiščem, garderobo
in prostori za zaposlene in sanitarijami z iztokom v greznico, ki je
urejena v skladu s predpisi. |
(2) Drugi pomožni
objekt so pokrita ploščad z lovilcem olj, pretakalna ploščad, ki služi
hkrati ploščadi za vzdrževanje in čiščenje tovornih vozil, pred izstopom
iz kamnoloma na prometne površine. Ti objekti se nahajajo na osnovnem
platoju kamnoloma na jugovzhodni strani prostora z navodili za
vzdrževanje in čiščenje. Investitor bo uredil prostor za parkiranje
strojev ob smiselni uporabi zakonskih določil. |
14. člen |
(sanacija kamnoloma) |
Sanacijo lahko
razdelimo na dva dela, in sicer najprej sledi tehnična sanacija ali
oblikovanje in fizična stabilnost brežin in drugo biološka sanacija. V
okviru tehnične sanacije je predvideno oblikovanje brežin etaž tako, da
se čimbolj prilagajo okoliškemu terenu ter da je zagotovljena stabilnost
etaž in kamnoloma kot celote. Sanacijska dela se bodo izvajala v istih
etapah kot so predvidene za pridobivanje. Sanacija bo sledila
pridobivanju z določenim zamikom. V prvi etapi je predvidena sanacija le
spodnjega južnega dela kamnoloma. Po končani prvi etapi in sanaciji
vrhnjega dela kamnoloma, bo »odprtega« kamnoloma vse manj, praviloma
največ dve do tri etaže. Te etaže se z leti pomikajo navzdol tako, da bo
tudi vidna izpostavljenost kamnoloma z leti nekoliko manjša. Začetek
izkoriščanja naslednjih spodnjih etaž je pogojen s sanacijo večjega dela
zgornjih etaž. |
15. člen |
(tehnična sanacija) |
(1) V okviru
pridobivanja materiala po etažah se oblikovanje končne brežine izvrši
tako, da je končni naklon brežine zgoraj od okoli 22°do 45° in spodaj od
okoli 56° do 63°. |
(2) Širina končne
delovne etažne ravnine je okoli 7-8 m oziroma najmanj 7 m, ki se razdeli
na dva dela po okoli 3,5-4 m. |
(3) V zgornjem delu
je končni naklon brežine kamnoloma manj kot 45°, končni naklon brežine
kamnoloma kot celote pa je manj kot 50°, kar daje kamnolomu zadostno
stabilnost. |
(4) Polica se izdela
tako, da se eksploatacija zgornje etaže konča na projektiranem robu,
eksploatacija nižje etaže pa se konča najmanj 6-8 m pred spodnjim robom
brežine zgornje etaže in tako dalje do osnovnega platoja. Taka polica se
potem razpolovi po višini in po širini tako, da dobimo dve sanacijski
polici z višino etažne brežine od 3,5-4 m zgoraj do 7,5 m oziroma 10 m
spodaj. Višina sanacijske etaže niha in je okoli 4 m-8 m, mestoma pa
tudi več ali manj, odvisno od narave materiala. |
(5) Kamnolom se ob
sanaciji oblikuje tako, da je prilagojen osnovni morfologiji. Ob
sanaciji se zadrži greben po sredini, le da je manj izrazit. Prehod na
koncih etaž kamnoloma je tudi v obliki manjšega grebena. Sanacija z
izdelavo polic je nujna za učinkovito izvedbo biološke sanacije. Glede
na relativno majhne višine etažnih brežin in obliko etaž - polic ter
morfologijo osnovnega terena, se bodo z zaraščanjem izgubile »pravilne«
oblike in s tem ustvarili pogoji za vizualno pestrost in boljši pogoji
za vzpostavitev sekundarnega biotopa. |
(6) V okviru tehnične
sanacije je predvidena prestavitev obstoječe gozdne poti ob zgornjem
robu obstoječega pridobivalnega prostora. Pot bo prestavljena tako, da
bo etaža E 350 na koti okoli +350 m izdelana širše, in sicer okoli 10-12
metrov tako, da bo gozdna pot speljana po notranjem robu etažne ravnine. |
16. člen |
(razgibanost
kamnoloma) |
Sanacijske etaže bodo
nekoliko »razgibane« tako, da si nakloni in višine brežin ne bodo
sledili v ponavljajočem ritmu. To se bo, glede na material, izvedlo več
ali manj samodejno ker se bo v mehkejših delih brežina oblikovala bolj
položno in v čvrstejših delih bolj strmo. Za dosego večje razgibanosti
se bo na nekaterih delih kamnoloma dve tri zaporedne etaže odrezalo
tako, da se odstrani ena stena. Večji taki poseg je predviden na
zahodnem delu kamnoloma. Zaradi narave materiala realno ni mogoče
izdelati ostrih in daljših ravnih robov zato se tudi pri pogledu v
kamnolom od spodaj, robovi etažnih ravnin praktično »zlijejo« z brežino.
Podrobno oblikovanje razgibanega terena bo možno po eksploataciji
posamezne faze, ko bo znana sestava materiala in se temu primerno z
oblikovanjem zagotavlja stabilnost. |
(17. člen) |
(biološka sanacija
etažnih ravnin - polic in brežin) |
(1) Predvidena je
sanacija z zasaditvijo ali sejanjem etažnih sanacijskih ravnin - polic
in brizganjem rastne pulpe po brežinah kamnoloma. Police se izdatno
prekrijejo z avtohtono kamnolomsko jalovino in humusom in intenzivno
zatravijo, zasadijo z drevesnimi in grmovnimi vrstami. V brežini se ev.
uporabijo tudi žepi za saditev zeliščnic ali grmovnic. Na etažne ravnine
se zasadijo pionirske drevesne vrste, kot so črna jelša, trepetlika ali
breza oziroma se uporabi mešanica njihovih semen. |
(2) Ozelenitev sten
oziroma brežin se izvede s posebej za to rastišče pripravljeno rastno
pulpo, s tehnologijo brizganja. V pulpi naj se ne uporabi umetno
gnojilo, temveč organska prhlina. Za sanacijo se torej ne sme uporabiti
komercialno pripravljena rastna pulpa. Rekultivacijo je potrebno izvesti
z avtohtono drevesno vegetacijo, ki naj bo lokalnega izvora. Zasaditev
vegetacije naj bo prilagojena obstoječemu krajinskemu vzorcu. Biološka
sanacija se naj izvaja ob koncu vegetacijske sezone. Tudi za sanacijo z
rastno pulpo je potrebno ustvariti pogoje in je potrebno že med samim
izkopom odstranjevati labilne kamnite bloke, se izogibati ustvarjanju
previsnih predelov ter oblikovati posebne vdolbine in poličke za
kasnejše formiranje t. i. rastnih jeder. Z dodatnim zmanjšanjem
naklonov, povečanjem hrapavosti površin, z ustvarjanjem manjših usekov,
zaobljanjem robov in oblikovanjem različnih nasipnih stožcev je možno
ustvariti razgiban in naravnejši videz celotne površine zgornjih etaž
ter izboljšati osnovne pogoje za naselitev rastlin ter hkrati ustvarili
pogoje za izvedbo ukrepov revitalizacije in kasneje uspešen potek
naravnih sukcesijskih procesov zaraščanja. |
18. člen |
(sanacija zaključne -
osnovne etažne ravnine) |
(1) Osnovna etažna
ravnina - osnovni plato bo postopoma nastajala z izkoriščanjem
posameznih etap. Zaradi relativno velikega deleža jalovinskega materiala
je predvideno zasutje osnovnega platoja. Osnovni plato se oblikuje v
dveh nivojih. |
(2) Ob koncu
izkoriščanja se izvaja sanacija končnega platoja, in sicer tako, da se
na poravnana tla nasuje kamnolomska jalovina in zemljina v debelini
najmanj 30-50 cm, nato se na ta tla nasuje še humus v debelini 20-30 cm
ter izvrši zatravitev in posamično saditev avtohtonega drevja in
grmičevja. Nasutje kamnolomske jalovine je lahko tudi v večji debelini,
kar je v prvi vrsti odvisno od razpoložljivih količin materiala za
zasutje. |
19. člen |
(sanacija obrobja
kamnoloma) |
Skladno z usmeritvami
za krajinsko ureditev kamnoloma je potrebno v okviru izkoriščanja in
sanacije kamnoloma, zasaditi vegetacijsko bariero v dolžini okoli 400 m.
Predlagana je zasaditev z mešanimi avtohtonimi drevesnimi vrstami v pasu
širine 2-3 metre. Višina odraslih sadik drevesnih vrst naj bo enaka kot
okoliški gozdni rob. |
20. člen |
(geološka učna pot) |
Skladno z
naravovarstvenimi pogoji mora investitor zagotoviti pogoje za vključitev
dela kamnoloma v geološko učno pot. Obseg bo določen v sodelovanju s
Krajinskim parkom Goričko ter OE ZRSVN Maribor. Za to je predviden
zahodni del kamnoloma, ki se bo eksploatiral v zadnji - tretji etapi.
Etaže v tem delu se sanirajo samo v taki meri, da je zagotovljena
stabilnost, ne izvaja pa se biološka sanacija. |
V. ARHITEKTURNE,
KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE NAČRTOVANIH UREDITEV |
21. člen |
Vsi objekti in
naprave v ureditvenem območju podrobnega načrta so podrejeni proizvodni
in poslovni funkciji, zato v oblikovanju ni omejitev. Obstoječi objekti
so montažni in se glede na etape izkoriščanja po potrebi prestavljajo na
osnovni etaži kamnoloma. |
22. člen |
Razmestitev objektov
in postrojenj v kamnolomu ni obvezujoča, saj gre za ureditve na večjih
parcelah, kjer niso pomembne gradbene linije in odmiki, poleg tega so
objekti in postrojenja začasnega značaja, ki se po izkoriščanju
odstranijo iz kamnoloma. |
23. člen |
Z izkopom kamna bo
nastala sprememba gozdne površine v razgaljeno skalnato površino in
hkrati topografsko spremenjeno površino. Ker je v obstoječem stanju na
območju gozdna površina, ki se širi na vse strani grebena, je v sanaciji
kamnoloma prav tako predvidena ureditev območja nazaj v gozdno površino.
Nakloni brežin, terase, zasaditev ter ostale ureditve so podrobno
opisane v poglavjih o sanaciji kamnoloma. |
24. člen |
(1) Širitev
eksploatacije kamnoloma je možna še le po predhodni sanaciji škodljivih
nedovoljenih posegov, ki so bili izvedeni v času eksploatacije že
izkoriščenega območja. Odstraniti, sanirati in rekultivirati je potrebno
vse lokacije črnih deponij jalovine, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču ter na poplavnem območju Ledave in Mlinščice.
Sanacija mora biti izvedena pred nadaljnjo eksploatacijo kamnoloma
oziroma pred I. etapo izkoriščanja kamnoloma. |
(2) V južnem delu
ureditvenega območja se sanira površina, kjer se je izvajalo deponiranje
jalovine na parceli 279, k.o. Sotina. Površina se sanira na prvotno koto
terena, in sicer kot je definirano v projektni dokumentaciji;
Vzdrževalna dela na Ledavi, Odsek Sotina - državna meja km 66+400 do km
67+760 in so priloga OPPNačrt-a, izdelanega januarja 1994 pod št.
C7266-a, ki ga je izdelal Vodnogospodarski inštitut, Vodnogospodarski
oddelek iz Ljubljane. |
(3) Na poplavnem
območju je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki jo dovoljuje
zakonodaja o vodah in njeni podzakonski predpisi. |
V. NAČRT PARCELACIJE |
25. člen |
Zaradi narave
delovanja kamnoloma oblika in velikost parcel nimata bistvenega pomena,
zato poseben načrt parcelacije ni predviden. |
VI. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
26. člen |
Časovna omejitev
eksploatacije (etape izkoriščanja), ki bo pozitivno vplivala na NV
Sotina je sledeča: vsaka etapa traja 2,5 let + 1 leto sanacije.
Izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu v Sotini se zaključi 1. 7.
2019, sanacija pa najkasneje 1. 7. 2020. Če v tem času, iz tehničnih ali
drugačnih razlogov, ni mogoče zaključiti z izkoriščanjem in/ali ustrezno
sanacijo, naj se območje izkoriščanja ustrezno zmanjša. Sanira se tudi
degradirano območje ob Mlinščici. |
- Predetapa: Pred
pričetkom izkoriščanja prve etape se sanira deponija jalovine iz
kamnoloma med cesto in Mlinščico. |
- Prva etapa zajema
obdobje 2,5 let, do 1. 7. 2014. Sanacija območja po eksploataciji se
prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto in se
zaključi najkasneje do 1. 7. 2015. |
- Druga etapa
izkoriščanja zajema obdobje 2,5 let, do 31. 12. 2016. Sanacija območja
po eksploataciji II. etapi se naj prične takoj po končanem izkoriščanju,
traja največ 1 leto in se zaključi najkasneje do 31. 12. 2017.
|
- Tretja etapa zajema
obdobje 2,5 let, do 1. 7. 2019. Sanacija območja po eksploataciji III.
etapa se naj prične takoj po končanem izkoriščanju, traja največ 1 leto
in se zaključi najkasneje do 1. 7. 2020. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
27. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
(1) Na obravnavanem
območju OPPN ni evidentiranih vrednot kulturne dediščine. |
(2) V vplivnem
območju kamnoloma se nahaja v oddaljenosti od kamnoloma ca. 600 m Sotina
- Dajčev mlin (EŠD 6868) ob dovozno/odvozni cesti iz kamnoloma proti
Murski Soboti. V času izkoriščanja kamnoloma se spremlja vpliv vibracij
transporta na kulturni spomenik Sotina - Dajčev mlin (EŠD 6868). Glede
na rezultate spremljanja stanja se zavzamejo vsi potrebni ukrepi
(zmanjšanje intenzitete prevozov, uporaba manjših tovornih vozil,
zmanjšanje hitrosti, sanacija poškodb ipd.). |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
28. člen |
(varstvo podzemnih
vod) |
Potencialnim vplivom
z onesnaženjem podzemne vode se da izogniti z upoštevanjem omilitvenih
ukrepov, ki so naslednji: |
- potrebno je skrbno
ravnanje z vzdrževalnimi sredstvi za vozila in delovne stroje, tj.
ustrezno shranjevanje in ustrezno odstranjevanje odpadne embalaže, ki se
tretira kot nevarni odpadek ter ne sodi h komunalnim odpadkom;
|
- potrebno je
ustrezno vzdrževanje vozil in delovnih strojev, v smislu njihove
neoporečnosti (nikakor ne sme priti do iztekanja goriva ipd.);
|
- pretakanje goriv
oziroma polnjenje naj se izvaja na utrjenih tleh - beton, z zajetim
odtokom in nameščenim lovilcem olj, ki ga je potrebno ustrezno
vzdrževati in ohranjati v funkcionalnem stanju; |
- odpadek iz lovilca
olj, ki je nevarni odpadek, je potrebno oddajati pooblaščenemu zbiralcu
odpadnih olj. Ukrepe se izvaja v času eksploatacije kamnoloma. Za
izvedbo ukrepov je odgovoren investitor. |
29. člen |
(varstvo površinskih
voda) |
V smernicah (ARSO,
Urad za upravljanje z vodami, Sektor za porečje Drave in Mure) so
navedeni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno v celoti upoštevati;
|
- v priobalni pas
Ledave (15 m) se ne sme posegati; |
- na vodnem in
priobalnem pasu je prepovedano postavljanje objektov in drugih ovir, ki
bi preprečevale prehod in zagotoviti dostope, prepovedane so dejavnosti
in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost teh zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali pretok vode, plavin in
plavja in onemogočali obstoj in razmnoževan je vodnih in obvodnih
organizmov, prepovedano je odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi
ter odlaganje odpadkov; |
- odstraniti,
sanirati in rekultivirati je potrebno vse lokacije črnih deponij
jalovine, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču ter na
poplavnem območju Ledave in Mlinščice; sanacija mora biti razvidna iz
načrta etapnosti v rudarskem projektu; |
- na poplavnih
območjih ni dopustna gradnja ali kakršnikoli drugi posegi, ki bi lahko
povečali poplavno ogroženost območja, kar pomeni, da na poplavnih
območjih ni dovoljeno nasipanje raščenega terena; |
- padavinske odpadne
vode, ki neonesnažene odtekajo z območja naj bodo z osnovne etaže, kjer
se zbirajo, kontrolirano speljane preko usedalnika (za odstranitev
drobnih frakcij in suspendiranega materiala) v bližnji vodotok;
|
- pri odvajanju
očiščenih odpadnih voda je treba načrtovati le eden točkovni izpust;
iztok mora biti opremljen s protipovratno loputo ter ga je potrebno
izvesti v zgornji tretjini pretočnega profila, pod globino zmrzali;
|
- kamnolom mora imeti
utrjeno površino predvideno za vzdrževanje strojev in vozil; odtok s te
površine mora biti nadzorovan, tj. z zajetim odtokom in preko
nameščenega zadrževalnika in lovilca olj v bližnji vodotok; |
- lovilec olj je
potrebno ustrezno vzdrževati in ohranjati v funkcionalnem stanju;
odpadek iz lovilcev olj, ki je nevaren odpadek ter ga je potrebno
oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj, |
- preprečiti je
potrebno vsak vnos nevarnih snovi, kot so goriva, maziva, olja ipd. v
vodotok; |
- na gradbišču je
nujno ustrezno vzdrževanje vozil in delovnih strojev, v smislu njihove
tehnične neoporečnosti (iztekanje goriva, olj ipd. mora biti
preprečeno); |
- odlaganje nevarnih
odpadkov (odpadna embalaža nevarnih snovi, odpadna olja, baterije ipd.)
na območju plana in v njegovem vplivnem območju je prepovedano;
|
- poškodovane
razstrelilne naboje ali naboje pobrane iz zatajenih min ni dovoljeno
raztresati v kamnolomu; uničenje razstrelilnih nabojev mora potekati z
eksplozijo po predpisanih postopkih predpisanih z relevantno rudarsko
zakonodajo; |
- skladišče nevarnih
snovi v kamnolomu (goriva, olja, maziva, vzdrževalna sredstva ipd.) mora
biti ustrezno urejeno, tako da onemogoča odtok nevarnih snovi v tla in
podtalje: na utrjenih tleh, z lovilno skledo ustrezne velikosti, pokrito
z nadstreškom; |
- za primere nesreč z
razlitji mora biti v kamnolomu urejeno mesto za začasno odlaganje
onesnaženega materiala; mesto mora biti urejeno tako, da onemogoča
onesnaženje tal in podzemne vode; zaščiteno mora biti pred padavinami
oziroma spiranjem. |
Za izvedbo ukrepov je
zadolžen investitor v času eksploatacije kamnoloma. Omilitveni ukrepi
bodo po potrebi bolj podrobno opredeljeni v poročilu o vplivih na
okolje. |
30. člen |
(varstvo kakovosti
zraka in podnebnih sprememb) |
Za ohranjanje
kakovosti zraka in podnebnih sprememb se upoštevajo omilitveni ukrepi,
ki se nanašajo na čas eksploatacije kamnoloma in so naslednji:
|
- potrebno je
zagotoviti preprečevanje nekontroliranega raznosa odkopanega materiala,
vključno s prašnimi delci, z območja kamnoloma s transportnimi sredstvi;
ukrep zahteva ustrezno nalaganje materiala na tovorna vozila, njihovo
čiščenje pred vožnjo iz kamnoloma na javne prometne površine,
prekrivanje tovorov, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, iz
katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje
javnih prometnih površin, |
- zahteva se uporaba
tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in
transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, |
- v primeru
ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši
čas je potrebno ugasniti motor, |
- za preprečevanje
prašenja na dovoznih cestah se po potrebi vlažijo, vlaženje ni dopustno
izvajati z vodo iz Ledave ali Mlinščice, voda za vlaženje naj se jemlje
iz usedalnika za padavinsko odpadno vodo, |
- upoštevati je
potrebno določbe predpisov o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih
vrednostih snovi v zraku, |
- pri samih delih v
kamnolomu je treba izvajati ukrepe proti zapraševanju kot so odsesavanje
vrtin, miniranje ob mirnem vremenu, filtriranje ob drobilnikih. Za
ukrepe je odgovoren investitor. |
31. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) V ureditvenem
območju podrobnega prostorskega načrta je v veljavi IV. stopnja varstva
pred hrupom (mejna dnevna raven 75 dBA in mejna nočna raven 65 dBA),
izven območja na območju naselja pa III. stopnja varstva pred hrupom
(mejna dnevna raven 50 dBA in mejna nočna raven 60 dBA). Povečanje hrupa
je občasno v času miniranja, ki je kratkotrajen, in sicer pod eno
sekundo. |
(2) Pri obratovanju
kamnoloma je potrebno upoštevati določila predpisov o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. Upravljavec naprave mora zagotoviti izvajanje
prvega ocenjevanja in obratovalnega monitoringa hrupa v stanju njene
največje zmogljivosti obratovanja. Lastnik vira hrupa je dolžan skladno
s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prve in občasne meritve
ravni hrupa. |
(3) Upoštevati se
morajo naslednji omilitveni ukrepi za varstvo pred hrupom: |
- vsi stroji in
vozila morajo biti tehnično ustrezni; |
- kamnolom naj
obratuje le v dnevnem času (od 7h do 16h pozimi oziroma z možnim
podaljšanjem do 19h poleti); |
- ob miniranju je
potrebno: |
- pred pričetkom
detonacij o tem obvestiti okoliške prebivalce, |
- detonacije naj se
izvajajo ob primernem dnevnem času, |
- implementirati
postopek za dokumentiranje pritožb, |
- v primeru pritožb
ustrezno ukrepati (omogočiti izvedbo neodvisnega monitoringa,
prilagoditev časa miniranja ipd.); |
- uporaba tehnično
brezhibnih delovnih strojev; |
- izvedba občasnih
meritev hrupa pri najbližjih objektih; |
- izvedba morebiti
potrebnih zaščitnih ukrepov. |
(4) Nosilec izvedbe
je investitor, ukrepi se izvajajo celoten čas izvajanja plana, uspešnost
spremljata Rudarski inšpektor in investitor. |
32. člen |
(varstvo krajine) |
(1) Kot omilitveni
ukrepi se upoštevajo sanacijski ukrepi, kot je določeno v tem OPPN in
rudarskem projektu, delno pa so nadgrajeni z dodatnimi omilitvenimi
ukrepi. Ukrepi so izvedljivi, izvajajo pa se v fazi sanacije območja
plana. Za izvedbo ukrepov je odgovoren investitor. |
(2) Sanacijska dela
se bodo izvajala v istih etapah kot je predviden čas za pridobivanje, z
določenim zamikom. Najprej bo izvedena tehnična sanacija ali oblikovanje
in fizična stabilnost brežin, ki ji bo sledila biološka sanacija.
|
(3) Poleg tehnične
sanacije je predvidena tudi biološka sanacija območja plana. Naravna
sukcesija in umetna ozelenitev z zasaditvijo, sejanjem in z rastno pulpo
je predvidena kombinirano. Pri sanaciji se smiselno upošteva tudi
ukrepe, ki so navedeni v členih o varstvu gozdov, varstvu flore, favne
in habitatnih tipov, varovanja območja narave, naravnih vrednot in EPO.
|
(4) V okviru sanacije
obrobja kamnoloma je predlagana zasaditev z mešanimi avtohtonimi
drevesnimi vrstami v pasu širine 2-3 metre. Izbor vegetacije naj bo enak
drevesnim vrstam okoliškega gozdnega roba. |
(5) Tehnična sanacija
iz krajinskega vidika se mora izvesti tako, da se naklone brežin in
polic izvrši tako, da si ne bodo sledile v ponavljajočem se višinskem in
naklonskem ritmu. Višine brežin in zamiki polic naj bodo različni, z
večjim deležem prepadnih sten. Zamiki in višine naj ostajajo v takšnih
naklonih, širinah in dolžinah, da bo kamnolom še vedno imel zadostno
geomehansko stabilnost. |
(6) V etapi izdelave
poročila o vplivih na okolje je potrebno upoštevati še dodatne
omilitvene ukrepe: |
- izdelati je
potrebno načrt krajinske ureditve, ki bo natančno opredelil zasaditev
oziroma biološko sanacijo območja plana; načrt izdela strokovnjak -
krajinski arhitekt, v sodelovanju s pristojno gozdarsko službo in
biologom, |
- pri izdelavi
krajinskega načrta se smiselno upošteva ukrepe, ki so navedeni v členih
34 (varovanje favne, flore in habitatnih tipov) in 35 (varovanje
varovanih območij narave). |
(7) V etapi sanacije
se zagotovi nadzor krajinskega arhitekta, v sodelovanju z gozdarji in
biologi, saj gre za ustvarjanje in kvalitetno vzpostavitev sekundarnega
biotopa v območju Krajinskega parka Goričko. Periodičen nadzor
krajinskega arhitekta se predlaga že v času izkopavanja mineralnih
surovin, ki bo podal strokovno mnenje in predloge še posebej v primeru,
če bi se odločili za poseg ustvarjanja polic in brežin z zamiki.
Strokovni nadzor se izvaja predvsem v fazi biološke sanacije območja.
Prav tako bo nadzor krajinskega arhitekta pomemben pri zasnovi poti in
dostopov do območja, kjer bo vidna geološka struktura kamnoloma
(geološka učna pot). |
33. člen |
(varstvo gozdov) |
(1) Omilitveni ukrepi
so: |
- Za ozelenitev sten
se uporabi posebej za to rastišče pripravljeno rastno pulpo
nekomercialnega izvora ter se zatem brežine prepustijo naravni
sukcesiji. Etažne ravnine se zasadijo s pionirskimi drevesnimi vrstami,
kot so črna jelša, trepetlika ali breza. |
- Vse ukrepe povezane
s sečnjo in spravilom drevja je potrebno opraviti v skladu s predpisi o
varstvu gozdov in predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi
ostanki, spravilu in zlaganju lesnih gozdnih sortimentov, posebej
izpostavljamo naslednje: |
- v gozdu je
prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in
zasipavanje, |
- posebno pozornost
je potrebno nameniti sanaciji novega gozdnega roba; zaradi nagiba
pobočij in erozijskih procesov morajo biti drevesa v izpostavljeni
liniji zdrava oziroma stabilna (ni dovoljeno puščati na pol podrtih ali
obviselih dreves), |
- poškodbe na
podmladku in drevju je potrebno po sečnji takoj sanirati, |
- priporočena
varnostna razdalja objektov od gozdnega roba naj bo enaka najmanj eni
drevesni višini odraslega gozdnega sestoja, |
- sečnih ostankov ni
dovoljeno puščati v strugah potokov, |
- po sečnji je
potrebno vzpostaviti čim ugodnejši režim odtoka vode, |
- po sečnji morajo
biti takoj odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, ki
predstavljajo nevarnost za pričetek erozije, |
- v gozd je
prepovedano vnašati rastišču neprilagojene oziroma tujerodne drevesne in
grmovne vrste; v gozdni rob naj se umetno vnesejo predvsem plodonosne
drevesne in grmovne vrste (leska, češnja, glog, dobrovita, trdoleska),
|
- v času izvedbe
plana je potrebno omogočiti dostop in neovirano gospodarjenje z gozdom;
ohraniti je potrebno oziroma sanirati vse dovoze gozdnih cest, vlak in
poti na ceste višjega reda; vlako s parc. št. 29, k.o. Sotina se
nadomesti z novo, ki bo potekala na etaži kamnoloma E350 in se spet
priključi na obstoječo, |
- vse poškodbe na
okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih
površinah je potrebno takoj po končani gradnji sanirati, |
- vsa dela v gozdu je
nujno potrebno opravljati usklajeno z navodili oziroma ukrepi za varstvo
narave, ki so podani v členih 34 (varovanje favne, flore in habitatnih
tipov) in 35 (varovanje varovanih območij narave), |
- posek drevja se
opravi v primernem času za posek, tj. izven vegetacijske sezone,
|
- panje in odvečni
material se ne sme odlagati v gozd, |
- končni rob poseka
se izvede tako, da se zavaruje gozdni rob, pri čemer je potrebno paziti
zlasti na poškodbe korenin robnih dreves, |
- poseka in spravilo
lesa se izvaja v skladu s prepisi, |
- vse predvidene
objekte in naprave ter pomožne objekte je potrebno načrtovati tako, da
se izogne dodatnim posegom v gozd ter gozdni rob. |
(2) V času izvajanja
poseke gozda za posamezno etapo izkoriščanja po potrebi spremlja
izvajanje teh del pristojni gozdar. V etapi biološke sanacije pristojni
strokovnjak OE ZGS, v sodelovanju s krajinskim arhitektom izbere
primerne drevesne in grmovne vrste, spremlja zasaditvena dela, kot tudi
zaraščanje in po potrebi korigira izvedbo krajinske ureditve.
|
(3) Vsi omilitveni
ukrepi so izvedljivi z veliko mero uspešnosti. Za izvedbo je odgovoren
investitor. |
34. člen |
(varstvo flore, favne
in habitatnih tipov) |
(1) Omilitveni ukrepi
v fazi širitve in obratovanje kamnoloma: |
- Obstoječo
vegetacijo je potrebno ohranjati v največji možni meri. |
- Sečnja gozda naj se
ne izvaja v času gnezdenja ptic, torej ne od konca marca do konca
junija, golosek se naj izvaja v obdobju med 1. oktobrom in 15.
februarjem. |
- Zvočni signali se
naj uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez
potrebe ne obratujejo v prostem teku. |
- Na zahodnem delu
kamnoloma, kjer ni predviden izkop kamna, ni dovoljeno na noben način
posegati v vegetacijo, prav tako tudi ne odlagati materiala. Vegetacija
naj se v tem delu ohranja taka kot v obstoječem stanju. |
- Za morebitno
osvetlitev objektov kamnoloma in osnovne infrastrukture naj se izberejo
svetilke, ki omogočajo razsvetljavo talne površine in ne osvetljujejo
neba in širše okolice. Žarnice morajo imeti čim manjši delež UV žarkov.
Če je iz varnostnih razlogov nujno, da ostane prižgano minimalno število
luči, naj bodo opremljene s senzorji. |
- Onesnaženo
padavinsko vodo z manipulativnih površin je potrebno pred izpustom v
naravno okolje speljati preko usedalnika in lovilca olj. |
- Za zmanjšanje
prašenja je nujno potrebno izvajati protiprašne ukrepe (vlaženje
manipulativnih površin v sušnem obdobju ipd.). |
- Začasne deponije
humusa in odrivke naj bodo urejene na osnovni etaži. |
- Odpadkov ni
dovoljeno odlagati v naravno okolje. |
- Potrebno je redno
vzdrževanje gozdnega roba. |
- Za varovanje
teritorija velike uharice so ukrepi podani v 35. členu (varstvo
varovanih območij narave). |
(2) Omilitveni ukrepi
v času sanacije kamnoloma: |
- V največji možni
meri naj se sanirajo deli kamnoloma, kjer je eksploatacija že
zaključena. |
- V času izdelave
idejnega projekta naj se izdela učinkovit načrt sanacije. Pri izdelavi
načrta naj sodeluje biolog, gozdar, pedolog in strokovnjaki iz KP
Goričko. Rastna pulpa, mora biti posebej pripravljena s semeni dreves,
ki rastejo na neodgrnjenih delih hriba z enakimi rastiščnimi pogoji,
predvsem z vidika osončenosti in globine tal. V pulpi naj se ne uporabi
umetno gnojilo, temveč organska prhlina. Za sanacijo se torej ne sme
uporabiti komercialno pripravljena rastna pulpa. Rekultivacijo je
potrebno izvesti z avtohtono drevesno vegetacijo, ki naj bo lokalnega
izvora. Zasaditev vegetacije naj bo prilagojena obstoječemu krajinskemu
vzorcu. Biološka sanacija se naj izvaja ob koncu vegetacijske sezone.
|
- Etažne brežine naj
imajo naklon največ 60%, priporočamo pa 50% ali manj. |
- Za uspešnejšo
rekultivacijo naj se višina etažnih brežin zmanjša. |
- Terase je potrebno
izdelati bolj razgibano in ne oblikovalsko geometrijsko pravilno, z
večjim deležem prepadnih sten. Posebno pozornost velja posvetiti tudi
odvodnji padavinske vode po terasah in preko njih. |
- Za uspešno
rekultivacijo mora biti plast kamnolomske jalovine in humusa na etažnih
ravninah dovolj debela. Nasutje naj v skupni višini znaša minimalno 60
cm. Humusa naj bo min. 30 cm. |
(3) Omilitvene ukrepe
v času eksploatacije, v času sanacije izvaja investitor, na terenu ga
nadzirata naravovarstveni nadzornik in inšpektor. Ukrepi so izvedljivi.
|
(4) 10 dni pred
sanacijo brežin v kamnolomu, naj se o posegu obvesti naravovarstvenega
nadzornika v JZ Krajinski park Goričko. V skladu z okoljsko zakonodajo
izvaja ZRSVN spremljanje stanja ohranjenosti narave, stanja biotske
raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot. Neposredni nadzor v naravi
izvajajo inšpektorji in naravovarstveni nadzornik. Nadzor nad izvajanjem
omilitvenih ukrepov v času izkoriščanja in sanacije kamnoloma opravljajo
po naročilu investitorja usposobljeni strokovnjaki. |
35. člen |
(varstvo varovanih
območij narave) |
(1) Za varstvo
varovanih območij se morajo upoštevati naslednji omilitveni ukrepi:
|
- Omilitveni ukrep za
sršenarja, velikega skovika in pivko: Sečnja gozda naj se ne izvaja v
času gnezdenja ptic, to je od začetka marca do konca junija. Ukrep je
izvedljiv. Za izvedbo je zadolžen investitor, nadzor v času sečnje pa
izvaja predstavnik ZGS (gozdar) - po potrebi. |
- Omilitveni ukrepi v
izogib poslabšanja stanja za hribskega urha: Kolesnice in podobne
kotanje, ki bodo nastajale ob uporabi strojev (tako ob izkoriščanju
kamnine kot ob sanaciji) ter bi lahko zadrževale vodo, je potrebno
sproti zasipavati, saj bi lahko v nasprotnem primeru privabile osebke
hribskih urhov, kar bi ob nadaljnjih etapah pomenilo uničenje teh
osebkov ter vplivalo na lokalno subpopulacijo. Pozornost izvedbe ukrepa
je potrebno nameniti predvsem v času parjenja vrste, ki poteka od
sredine aprila do začetka avgusta. Ukrep je izvedljiv. Za izvedbo je
zadolžen investitor, nadzor izvaja strokovnjak za dvoživke (biolog) v
času eksploatacije - 1x mesečno v obdobju od aprila do avgusta. Nadzor
naroči investitor. |
- Omilitveni ukrepi
za črtastega medvedka: Svetlobno onesnaževanje zaradi neposrednega in
posrednega sevanja proti nebu lahko vpliva na življenje črtastega
medvedka (in drugih vrst). Območje kamnoloma naj se ne osvetljuje v
nočnem in večernem času. Kolikor je to potrebno (zaradi varovanja), pa
naj imajo svetila vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop,
nikakor pa ne smejo svetiti neprestano v skladu z zakonodajo. Za
osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim
zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe
(npr. halogenska svetila), reklamna in okrasna osvetlitev naj se na
območju prepove. Ukrep je izvedljiv. Za izvedbo je zadolžen investitor,
nadzor po potrebi izvaja naravovarstveni nadzornik. |
- Omilitveni ukrepi
za rogača: Pri sanaciji naj se v večjem obsegu uporabi hrast (predvsem
graden (Quercus petraea)), saj so hrasti ključni za rogača in njegov
razvoj. Ukrep je izvedljiv. Za izvedbo je zadolžen investitor, nadzor
izvaja naravovarstveni nadzornik - enkrat letno na saniranem območju.
|
- Omilitveni ukrepi
za eremita/puščavnika: Vsa drevesa, ki bodo namenjena poseku, naj se
predhodno pregledajo zaradi možnosti najdbe dupel in posledično vrste.
Ob odkritju dreves z dupli, v katerih bi osebki vrste lahko živeli, je
potrebno te dele dreves z dupli vred odstraniti v enem kosu (vsaj 2 m
nad in pod duplom) in jih premestiti v gozd v bližini, kamor se ne bo
posegalo in kjer so po možnosti stara drevesa, deblo pa naj ostane
navpično postavljeno. Omilitveni ukrepi za eremita/puščavnika se
izvajajo pred poseko gozda na posamezni etapi. Ukrep je izvedljiv. Za
izvedbo je zadolžen investitor, ki za pregled območja najame
usposobljenega strokovnjaka (biologa). Nadzor pred sečnjo na območju
posamezne etape izvede biolog in napiše poročilo, ki ga investitor
posreduje na ZRSVN. |
- Omilitveni ukrep za
veliko uharico: V sodelovanju z ZRSVN in strokovnjakom ornitologom je
potrebno na območju kamnoloma najti primerno steno z gnezditvenimi
nišami, v bližini katere se ne bodo izvajale aktivnosti (izkoriščanje,
sanacija) in ki ni dostopna za ljudi. V obdobju od 15. februarja do 15.
aprila (gnezditveno obdobje) naj se na območju kamnoloma ne izvajajo
zelo hrupne dejavnosti (npr. močna miniranja). Po končanem izkoriščanju
in sanaciji naj se na območju kamnoloma ohrani večja nedostopna stena z
luknjami, ki bi lahko predstavljale gnezdišča velike uharice. Pri izbiri
stene naj sodeluje ornitolog. Omilitveni ukrepi za veliko uharico se
izvajajo v času priprave OPPN, med eksploatacijo in po njej. Za izvedbo
sta zadolžena investitor in izdelovalec OPPN. Nadzor v času priprave
plana izvaja MOP-CPVO. Izvedbo na terenu preverja ornitolog in napiše
poročilo, ki ga investitor posreduje na ZRSVN. |
- Omilitveni ukrepi
za NV Sotinski breg: Višina zgornje etažne brežine naj bo najnižja (3-4
m) in izvedena polkrožno (upoštevajoč relief). Višina nižje ležečih
brežin naj se zniža na 5-6 m. Najnižja etažna brežina (predvidena višina
10 m) naj se zniža na 7-8 m. Za izvajanje v času eksploatacije je
investitor. Nadzor v času priprave plana na terenu izvaja
naravovarstveni nadzornik. |
- Omilitveni ukrepi
za učno pot: Investitor naj zagotovi pogoje za vključitev dela kamnoloma
v geološko učno pot. Zato je potrebno manjši reprezentativni geološki
profil ohraniti nezasajen in ga ne sanirati v smislu prekrivanja z
jalovino in humusom. Pri načrtovanju naj investitor sodeluje s
Krajinskim parkom Goričko ter OE ZRSVN Maribor. |
- Omilitveni ukrep po
sanaciji območja: Območje sodi v varovano območje, zato načrtovanje
kakršnih koli dejavnosti po eksploataciji, ki niso v skladu z varstvenim
režimom KP ali cilji varovanega območja, niso možne. |
(2) Investitor
zagotovi strokovnjaka, ki bo izvajal redni mesečni nadzor nad izvajanjem
omilitvenih ukrepov v celoti in bo letno podal poročilo ZRSVN. |
36. člen |
(varstvo naravnih
vrednot in ekološko pomembnega območja) |
(1) V času
eksploatacije je potrebno v primeru najdbe mineralov ali fosilov to
prijaviti na območno enoto ZRSVN, najdbo pa zaščititi pred uničenjem,
poškodbo ali krajo. Ukrep izvaja investitor. Nadzor med gradnjo izvaja
rudarski inšpektor in naravovarstveni nadzornik. |
(2) Za omilitev
negativnih vplivov na EPO je potrebno upoštevati vse omilitvene ukrepe
predpisane v členih 34 in 35 tega odloka. |
(3) Investitor naj za
čas eksploatacije zagotovi redni mesečni monitoring nad stanjem NV
Sotinski breg, NV Ledava in Območjem pričakovanih geoloških NV Sotina.
Izvaja ga usposobljen strokovnjak z referencami. Izvajalec monitoringa
enkrat letno izdela poročilo, ki ga investitor posreduje ZRSVN. Poročilo
naj poleg fotografske dokumentacije in opisa zatečenega stanja obsega
tudi morebitne usmeritve in opozorila. |
(4) V skladu z
okoljsko zakonodajo neposredni nadzor v naravi izvajajo inšpektorji in
naravovarstveni nadzornik ter spremljanje stanja ohranjenosti narave,
stanja biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot izvaja ZRSVN. |
37. člen |
Pri načrtovanju
posegov v prostor so bile v največji meri upoštevane usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za pripravo občinskega podrobnega za kamnolom
v Sotini za izkoriščanje tehničnega gradbenega kamna - metadiabaza«
(ZRSVN, OE Maribor, oktober, 2007), ki so sestavni del tega odloka in se
hranijo na Ministrstvu za okolje in prostor. |
38. člen |
(varstvo naravnih
dobrin) |
Plodna zemlja se po
odstranitvi drevja in panjev deponira v območju kamnoloma in se uporabi
pri sprotni in končni sanaciji kamnoloma. |
IX. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
39. člen |
(obramba) |
Ureditveno območje ni
pomembno za potrebe obrambe, zato posebni ukrepi niso predvideni. |
40. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) V času
pripravljalnih del in v času izkoriščanja je treba dela izvajati tako,
da ne bo prišlo do onesnaženja tal in podtalja in da ne bo povečana
požarna ogroženost v naravnem okolju. Za morebitne potrebe za gašenje v
naravnem okolju se na osnovnem platoju kamnoloma uredi zajemališče
požarne vode, ki se zajema iz drugega prekata usedalnika. |
(2) Pri poseku in
spravilu lesa se mora upoštevati zakonske predpise o izvajanju sečnje,
ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih
sortimentov in zakonske predpise o varstvu pred požari v naravnem
okolju. |
(3) Posebej se mora
upoštevati: |
- naravne omejitve
(poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena) in
temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje, |
- upoštevati je
potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način
gradnje, |
- upoštevati ukrepe
varstva pred požarom v skladu z zakonodajo o varstvu pred požarom,
|
- zagotoviti vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje v skladu s tehničnimi normativi za
hidrantno omrežje za gašenje požarov in v skladu z določili o požarni
varnosti v stavbah, |
- zagotoviti potrebne
odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve v skladu z določili
o požarni varnosti v stavbah, |
- zagotoviti pogoje
za varen odmik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov,
dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila v skladu z določili
o požarni varnosti v stavbah, |
- zagotoviti
predpisane odmike med komunalnimi vodi, |
- upoštevati požarna
tveganja zaradi povečane možnosti nastanka požara in eksplozije zaradi
morebitne uporabe požarno in eksplozivno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov. |
(4) Kamnolom ni
požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in
spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve. V neposredni bližini
prostorov v katerih utegne izbruhniti požar ali v katerih so shranjene
vnetljive snovi, morajo biti nameščeni ustrezni aparati za gašenje
požarov in opozorilne table. Vsi delovni stroji, kompresorji,
nakladalniki, bagri, kamioni, pogonski agregati, transformatorji morajo
prav tako biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati. Z gasilnimi
aparati in protipožarnim orodjem se opremi tudi skupne prostore.
|
(5) V skladu s
predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je v določenem letnem
času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih
ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in
kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev. |
(6) Pri izvajanju
površinskega kopa kamna in pri transportu je treba upoštevati vse
predpisane ukrepe za varnost ljudi in premoženja. |
41. člen |
(varnost pred
vibracijami in potresna varnost) |
(1) Za dosego
potresne varnosti je potrebno omejiti količino razstreliva tako, da
potresi na najbližjem objektu ne bodo presegali dopustnih vrednosti
glede na vrsto objekta. Temu se prilagodi tudi vrtanje. Zagotovi se tudi
znižanje učinka zračnega udara - detonacije. Detajli izvajanja miniranj
ter predpisani in dogovorjeni postopki in varstveni ukrepi morajo biti
obdelani v rudarskem projektu za izvajanje del tako, da je s projektom
zagotovljena varnost objektov in varnost okolja v okviru predpisanih
oziroma predloženih norm. |
(2) Upošteva se
naslednje splošne omilitvene ukrepe: |
- strogo se je treba
držati najmanjše izbojnice za določen premer vrtine, |
- strogo se je treba
držati sprecifične porabe razstreliva, |
- strogo se je treba
držati dolžine čepa - mašila, |
- strogo je treba
upoštevati smer odpiranja minskega polja, |
- kontrolirati je
treba koncentracijo eksplozivne polnitve, posebno v vrtinah s kavernami,
|
- kontrolirati je
treba eksplozivne polnitve ob oslabljenih conah. |
- Za zmanjšanje
motečih vplivov razstreljevanja (detonacija, tresenje tal) je bistvenega
pomena predhodno obveščanje okoliškega prebivalstva, kajti če so ljudje
pripravljeni na miniranje, ga občutijo mnogo boj sprejemljivo.
|
(3) Ukrepi so
izvedljivi, z veliko mero uspešnosti; za njihovo izvedbo je odgovoren
investitor oziroma upravljavec kamnoloma. Predlaga se izvedbo občasnih
seizmičnih meritev. |
42. člen |
(zavarovanje
kamnoloma med obratovanjem) |
V času obratovanja
kamnoloma mora le-ta biti zavarovan tako, da ne ogroža neposredne
okolice. Na vhodu v kamnolom ali etažo je potrebno postaviti zapornico,
ki preprečuje dovoz in odvoz v času ko kamnolom ne dela. Celotno
področje kamnoloma se zavaruje bodisi z zemeljskimi nasipi ali z ograjo
ter postavi opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa
nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino. |
43. člen |
(zavarovanje prostora
po končanem izkoriščanju) |
Na območjih, kjer
posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, ni mogoče v celoti
sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti ukrepe
zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in
živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive
škode na objektih in okolju. Ograja se ohrani po končanem izkoriščanju.
Zaščitni nasip ob osnovni etaži se v fazi sanacije spoji z nivoji
osnovne etaže. |
44. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Pri ravnanju z
odpadki je potrebno upoštevati: |
- Gozdarski odpadki
morajo biti odstranjeni v skladu z določili pravilnika o varstvu gozdov
in pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu
in zlaganju lesnih gozdnih sortimentov, kot je navedeno v poglavju
omilitveni ukrepi v členu 33. (gozd). |
- Zemeljski izkop se
lahko uporabi na mestu nastanka in če ni onesnažen z nevarnimi snovmi.
|
- Pri začasnem
skladiščenju zemeljskega izkopa se le-tega ne sme mešati z drugimi
odpadki. |
- Odpadkov ni
dovoljeno odlagati v naravno okolje. |
- Investitor mora na
gradbišču zagotoviti začasno skladiščenje odpadkov, ločeno po vrstah
odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. |
- Vsi odpadki morajo
biti ustrezno skladiščeni, kar pomeni, da njihov raznos ni mogoč,
nevarni odpadki pa morajo biti shranjeni v neprepustnih in pokritih
(pred meteornimi vodami zaščitenih) posodah. |
- Količina začasno
skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi
delovanja ali dejavnosti upravljavca naprave nastanejo v dvanajstih
mesecih. |
- Upravljavec mora za
nastale odpadke zagotoviti obdelavo tako, da jih odda osebi, ki je
vpisana v evidenco oseb, ki ravnajo z odpadki, kar mora tudi dokazovati
s pogodbo ali drugim dokazilom o oddaji oziroma prodaji odpadkov
prevzemniku odpadkov ter veljavnim evidenčnim listom, kadar oddaja
odpadke zbiralcu odpadkov, trgovcu ali neposredno izvajalcu obdelave
odpadkov v Republiki Sloveniji. |
(2) Ukrepi so
izvedljivi, z veliko mero uspešnosti; za njihovo izvedbo je odgovoren
investitor oziroma upravljavec kamnoloma. Spremljanje izvedbe plana z
vidika ravnanja z odpadki ni potrebno. |
X. POGOJI GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
45. člen |
(promet) |
Zagotoviti se mora:
|
- varno odvijanje
prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi
posegi v prostor in z okoljem, skozi katere državne ceste potekajo,
|
- projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati posebni del projekta
»Projektno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju«.
V projektu morajo biti vrisane vse predvidene spremembe prometnega
režima s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo na državni
cesti, v njenem varovalnem pasu ter njenem vplivnem območju,
|
- opremljenost s
prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na
spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, |
- usklajeno
načrtovanje z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest
ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove
graditve, |
- da v varovalnem
pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in
prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter
varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste,
|
- kakršni koli
objekti s celostnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi
prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne
ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m, predvideni objekti s svojimi gabariti in
zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne
varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih
priključkih in križiščih, |
- vode z državne
ceste ne sme biti ovirano, tudi voda iz ureditvenega območja ne sme
pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti
speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega
telesa, zato se na območju OPPN mora urediti odvodnja po predpisih in ne
sme povzročiti poslabšanja ali spremembe odvodnja državne ceste,
|
- pred izdajo
gradbenega dovoljenja si morajo investitor oziroma upravljavci
komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na
novo polagali v cestni svet, cestno telo ali zračni prostor državne
ceste pridobiti služnostne pravice na podlagi zakonodaje o javnih cestah
oziroma v skladu s predpisi, |
- v času miniranja se
cesta zapre in označi v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in
prometni opremi na javnih cestah in v skladu s predpisi o varnosti
cestnega prometa, |
- sprotno sanirati
obstoječe bankine ob cesti in poškodbe cestišča, ki nastajajo zaradi
povečanega prometa težkih tovornjakov, |
- na območju
kamnoloma se pred vključitvijo tovornih vozil na javne prometne
površine, predvidi mesto čiščenja tovornih vozil. |
46. člen |
(elektrika) |
(1) Mimo kamnoloma,
do mejnega prehoda Serdica, poteka nizkonapetostno omrežje nadzemne in
podzemne izvedbe transformatorske postaje TP Sotina mlin (t-441) iz
katerega se napaja elektrika za potrebe kamnoloma. Nove ureditve niso
predvidene. |
(2) Obstoječe ali
novo elektroenergetsko omrežje je potrebno urejati v skladu s pogoji, ki
so podani v smernicah in mnenju upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Vsi posege in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod
pogoji upravljavca. |
47. člen |
(voda) |
V območju ni potreb
po sanitarni ali tehnološki vodi. Pitna voda se dovaža v plastenkah.
Sanitarno vodo pa predstavljajo izcedne vode iz kamnoloma, ki jih
zbirajo v cisterno. Voda za čiščenje tovornih vozil se zajame iz drugega
prekata usedalnika in ponovno spelje preko čistilca olj nazaj v prvi
prekat usedalnika. |
48. člen |
(telefon) |
Mimo območja obdelave
poteka telefonski kabel, kateri oskrbuje tudi kamnolom. |
49. člen |
(sanitarije) |
Za sanitarne potrebe
so v območju nameščeni kontejnerji s sanitarijami. Fekalije se odvajajo
v greznico brez iztoka, ki se po končanem izkoriščanju odstranijo. |
50. člen |
(komunalni odpadki) |
Odpadna embalaža in
drugi odpadki se zbirajo v posebnih posodah in se sproti odvažajo na
ustrezna mesta v skladu z načinom ravnanja z odpadki v Občini Rogašovci. |
XI. VPLIVI IN
POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSOTRA |
(1) Območje kamnoloma
Sotina je z dostopom prometno povezano z regionalno cesto R3 720.
|
(2) Gradnja novih
infrastrukturnih vodov ni predvidena. Območje kamnoloma bo imelo preko
usedalnika padavinskih vod povezavo z vodotokom, kamor bodo speljane
čiste vode. Z eksploatacijo kamnoloma se bo prekinila gozdna vleka, ki
se v času sanacije na novo uredi. |
(3) Na sosednje enote
urejanja posega vplivno območje kamnoloma, glede na dopustne vrednosti
emisij snovi ali energije, različno za različne vrste emisij (hrup,
prah, tresljaji ob miniranju) in različno glede smeri od izvora vpliva
do objekta. Začasno bo spremenjena krajinska slika, ki pa se bo po
sanaciji kamnoloma ponovno spojila z okoliško krajino. |
(4) Po končanem
izkoriščanju in izvedeni sanaciji v kamnolomu ni več dejavnosti, ki bi
povzročale hrup, emisije prahu ali energije v okolje. Torej tudi ni
vpliva kamnoloma, na sosednje enote urejanja, saj ne presega rudniškega
prostora. |
(5) Območje ureditve
kamnoloma je glede velikosti posega v prostor in umeščenosti ter tudi
ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne
vpeljuje novih negativnih elementov v prostor. |
XII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
51. člen |
Poleg navedenih
pogojev v tem odloku je pri izvajanju del treba upoštevati še naslednje
pogoje: |
- promet po dovoznih
in javnih cestah organizirati tako, de ne bo prihajalo do zastoja,
|
- v sušnem obdobju je
treba vse vozne površine v kamnolomu in izven njega po potrebi vlažiti,
|
- preprečiti je treba
onesnaženje regionalne ceste ob priključku na kamnolom oziroma cesto v
primeru onesnaženja redno čistiti, |
- zagotoviti je treba
zavarovanje odprtega kopa ali z nadzorom preprečiti dostop nepoklicanim,
|
- pred posekom gozda
je treba obvestiti Zavod za gozdove, KE Gornji Petrovci, ki označi
drevje za posek, |
- drevje se lahko
poseka po pridobitvi vseh soglasij in dovoljenj, |
- pri izvajanju
sanacije in rekultivacije gozdnih površin in gozdnega roba je treba
zagotoviti strokovni nadzor Zavoda za gozdove, |
- investitor je
dolžan, po izvedbi poseka na območju kamnoloma omogočiti gospodarjenje z
gozdom in dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej,
|
- v času izkopa mora
biti omogočen nemoten dostop do sosednjih gozdnih zemljišč, |
- poseganje v gozdne
površine izven ureditvenega in vplivnega območja načrta ni dopustno,
|
- k projektu sanacije
in rekultivacije je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove,
|
- prepovedano je
odlaganje materiala in odstranjevanje podrasti v gozdnih površinah izven
ureditvenega območja lokacijskega načrta, |
- pri poseku in
spravilu lesa je treba upoštevati predpise o izvajanju sečnje, ravnanju
s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov,
|
- pri izkopu kamna in
odvozih je treba uporabljati tehnično ustrezne stroje in prevozna
sredstva, |
- za posege, ki bi
lahko trajno ali začasno vplivali na vode ali vodni režim je potrebno
pridobiti vodno soglasje. |
XIII. ODSTOPANJA |
52. člen |
(1) Rešitve, ki so s
tem podrobnim prostorskim načrtom določene le okvirno, se podrobneje
opredelijo v projektni dokumentaciji. |
(2) Pri oblikovanju
so dopustna odstopanja + / - 1 m oziroma tudi večje tolerance, zaradi
narave materiala, v širini etaž, v višini ali v odstopanju v naklonih
brežin tako, da bo zagotovljena geomehanska stabilnost. |
(3) Dopustna so
manjša odstopanja: kot so spremembe karakteristik cest, platojev in
komunalnih vodov, namembnost dela posameznega območja, če ne vplivajo na
zasnovo območja urejanja in če niso v nasprotju s splošnimi določili
odloka. |
(4) Odstopanja so
možna le v območju izključne rabe, kot jih določa ta načrt, pri čemer pa
morajo biti spremembe v skladu s pogoji pristojnih organov in
organizacij, ki so pridobljeni k temu podrobnemu prostorskemu načrtu.
|
(5) Dopustna so
odstopanja gabaritov pri objektih in ureditvah začasnih objektov, če to
narekuje posodobitev, sprememba ali dopolnitev tehnoloških procesov.
Dopustne so tudi spremembe namembnosti in spremembe vrste rabe za
dejavnosti, ki bi dopolnjevale obstoječo dejavnost. |
(6) Možna so tudi
druga odstopanja od predvidenih ureditev pod pogojem, da ni ogrožena
požarna, zdravstvena in ekološka varnost ljudi in objektov. V takih
primerih je potrebno z ustrezno strokovno podlago preveriti smernice in
mnenja predmetnemu načrtu in pred izdajo dovoljenja za gradnjo pridobiti
soglasja na projekte. Določbe tega člena se nanašajo tudi na posege, ki
niso bili predvideni in prikazani v grafičnih prilogah. |
XIV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
53. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu za
kamnolom pri Sotini (Uradne objave, št. 20/91). |
54. člen |
(vpogled) |
OPPN za
kamnolom v Sotini v Občini Rogašovci je skupaj z obveznimi prilogami na
vpogled na sedežu Občine Rogašovci. |
55. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske in druge pristojne službe. |
56. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 361-0002/2007-51 |
Rogašovci, dne 24.
junija 2010 |
Župan |
Občine Rogašovci
|
Edvard Mihalič l.r. |