Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, ter Ur. list RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 16. člena Statuta občine Zagorje ob Savi (Ur. vestnik Zasavja, št. 6/99) je občinski svet Zagorje ob Savi na svoji seji dne 23.11.2000 sprejel

ODLOK

O UREDITVENEM NAČRTU ZA OBRTNO -INDUSTRIJSKO CONO TOPLICE V ZAGORJU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin plana občine Zagorje ob Savi sprejme ureditveni načrt za obrtno - industrijsko cono Toplice v Zagorju (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrt), ki ga je pod številko projekta 96/2000, izdelal ARHE, d.o.o. Ljubljana v novembru 2000.

2. člen

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:

A / Splošni del

B/Tekstualni del

1. povzetek usmeritev iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi

2. ureditveno območje z opisom meje in obsegom

3. zazidalna  zasnova s  pogoji  za funkcionalne  in oblikovalske rešitve območja

4. komunalno urejanje območja

5. rešitve   in   pogoji   za   varovanje   in   izboljšanje delovnega okolja

6. etapnost izgradnje ureditvenega načrta

7. oceno stroškov za izvedbo načrta

8. pogoji, mnenja, smernice in soglasodajalcev

9. seznam parcel, katastrski načrt

10. odlok o ureditvenem načrtu.

C / Posebne strokovne podlage:

1. Hidrološko – hidravlična študija Medije v Toplicah v Zagorju, izdelal Rok Fazarinc, u.d.i.g. v marcu 2000

D / Grafični del

1. Izsek iz prostorskega plana

2. Situacijski načrt obstoječega stanja z mejo ureditve

3. Inventarizacija objektov s prikazom rušitev

4. Arhitektonsko zazidalna situacija

5. Geodetska zazidalna situacija

6. Situacija gradbenih parcel

7. Prometna ureditev in lokacija odpadkov

8. Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav

9.  Situacija požarne varnosti

II. MEJE UREDITVENEGA NAČRTA

3. člen

Območje    ureditvenega    načrta    obsega    obrtno industrijski kompleks Toplice v Zagorju, ki ga na severu omejuje državna cesta RI.221, na jugu pa ga obkroža potok Medija.

Območje urejanja se nahaja v k.o. Zagorje - mesto in obsega naslednje parcelne številke:

32/1, 32/2, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42/1, 42/2,43, 44/1, 44/2, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 45/5, 46/1, 46/2, 47, 48.

Meja območja in prikaz parcel (parcelacija) sta razvidni iz grafičnih prilog.

Meja zazidalnega načrta se prične na zahodni strani območja in sicer na skrajni severozahodni točki parcele številka 32/21, nakar poteka proti vzhodu po južnem robu parcele številka 1513, prečka državno cesto in poteka nadalje proti vzhodu po severnem robu ceste -parcela številka 1896. Vzhodno od mostu preko potoka Medija se meja obrne proti jugu ter nato proti zahodu in sledi severno mejo potoka Medije - parcela številka 1891 kjer se na skrajnem zahodnem delu vrne na začetno točko.

III. FUNKCIJA OBMOČJA IN POGOJI IZRABE

4. člen

V odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Zagorje ob Savi v letu 1994 in letu 1997, je obravnavano območje tudi nadalje opredeljeno za proizvodne dejavnosti ter njim spremljajočim in dopolnilnim dejavnostim. Velikost območja ureditvenega načrta je 1,7 ha.

Predvidene so predvsem naslednje primarne ureditve:

• odstranitev dotrajanih in funkcionalno neustreznih objektov na osnovi inventarizacije prostora

• funkcionalna in estetska  revitalizacija ohranjenih objektov za proizvodne, skladiščne, trgovinske in druge kapacitete z adaptacijami in rekonstrukcijami objektov s pripadajočo infrastrukturo

• izgradnja nove kompletne infrastrukture na območju ureditve

• razširitev državne ceste za leve zavijalce ter notranja prometna ureditev z izgradnjo novih parkirišč ter manipulacijskih površin

5. člen

Rušijo se objekti na parcelah številka 32/2, 33, 34, 35, 37, 38, 42/1, 54/4, 54/5, 42/2, 44/1, vse k.o. Zagorje -mesto, kar je razvidno iz grafične priloge inventarizacija objektov s prikazom rušitev.

6. člen

Objekti na obravnavanem območju s predvideno funkcijo ter kapaciteto so razvrščeni pod zaporednimi oznakami:

6. člen

Na območju ureditvenega načrta je dopustno graditi tudi razne dodatne nadstrešnice in druge pomožne objekte, vendar morajo biti le-ti primerno oblikovani in se arhitektonsko vklopiti z obstoječo pozidavo.

Med posameznimi funkcionalnimi sklppi je dopustna namestitev ograj, vendar morajo biti le-te primerno oblikovane in vklopljene v obstoječo pozidavo.

Namembnosti posameznih objektov se lahko spreminjajo, potrebno je upoštevati Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95) in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. list RS, št. 66/96). Območje je glede stopnje zahtevnosti obremenitve s hrupom razvrščeno v IV. stopnjo.

IV. POGOJI  ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR

7. člen

Ureditvena zasnova temelji na revitalizaciji obstoječega industrijskega kompleksa.

Znotraj območja kompleksa ureditvenega načrta je dovoljena funkcionalna in estetska revitalizacija ohranjenih objektov za proizvodne, skladiščne, trgovinske in druge kapacitete, ki so v osnovni funkciji obrtno - industrijske dejavnosti. Predvideni pa so tudi spremljajoči objekti prometne ureditve in komunalne infrastrukture.

Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za predvidene objekte kot za prometne in manipulativne površine.

Za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje območja so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani v grafičnem delu ureditvenega načrta in sicer:

• gradbena meja

• horizontalni gabariti

• vertikalni gabarit

• arhitekturni elementi

• prometne, manipulacijske in parkirne površine

• zelene površine

8. člen

Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje in prenovo objektov:

• pri prenovi je treba upoštevati obstoječo gradbeno črto,   gabarit  objekta,   namembnost,  določen  tip objekta in smer vhoda in dovoza

• predvideni objekti se oblikovno prilagajajo novim arhitektonsko urbanističnim rešitvam       in namembnosti

• dopustna  so tekoča vzdrževalna dela  prenove, rekonstrukcije  in  adaptacije  na vseh  ohranjenih objektih

• pri prenovah in spremembah namembnosti objektov (ali samo dela njih) je potrebno upoštevati specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in ustreznost napajanja ter glede na omejen prostor zagotoviti zadostno število parkirišč

• pri    prenovi    obstoječih    objektov   je    potrebno upoštevati Pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Ur. list RS, št. 8/87) oz. Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir SIST ISO/TR 9527

9. člen

Tolerance pri gabaritih:

Horizontalne gabarite za predvidene objekte in obstoječe objekte, ki se prenavljajo in ali dozidajo, določa gradbena črta. Odmiki od objektov gradbene črte in zamiki gradbene črte preko regulacijske, niso dopustni.

Pri dopolnilni gradnji (nadstrešnice) se mora gradbena črta prilagajati smeri in zamikom obstoječih objektov. Vertikalni   gabariti   objektov   se   morajo   prilagoditi obstoječi zazidavi. Gabariti za posamezne objekte so razvidni v grafičnem delu ureditvenega načrta.

V.   SMERNICE     ZA     OBLIKOVANJE     PROSTIH POVRŠIN

10. člen

Dovozi in dostopi, manipulacijske površine in vse površine namenjene pešcem morajo biti v protiprašni izvedbi. Širine dostopov in nakloni ramp morajo biti prilagojeni invalidnim in v gibanju motenim osebam. Na vsakem pd parkirišč mora biti po eno parkirišče z ustreznimi dimenzijami in talnimi oznakami za invalide. Vse zelene površine se morajo hortikulturno zasaditi. Izbor novega vegetacijskega materiala naj bo narejen predvsem na osnovi zahtev, ki so prisotne na tem prostoru z maksimalnim očuvanjem obstoječih kvalitetnih dreves.

Posebno pozorno naj bodo hortikulturno urejene zelenice ob državni cesti na kontaktu s stanovanjsko pozidavo in med parkirišči.

VI. MERILA IN  POGOJI ZA  DOLOČANJE  GRADBENIH PARCEL OZIROMA  FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ

11. člen

Površine funkcipnalnih zemljišč so opredeljene tako, da poleg  prikazanih  javnih  ppvršin,   pokrivajo  celoten prostor ureditvenega območja. V okviru ureditvenega načrta so predvidene gradbene parcele in funkcionalna zemljišča,   v   velikosti   in   obliki,   ki   jo   pogojujejo načrtovane namembnosti objektov kar je razvidno iz grafi. priloge situacija gradbenih parcel. Opredelitev gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč:

k.o. Zagorje - mesto

VII. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA, SISTEMA ZVEZ TER VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

12. člen

Ureditveno območje se v celoti na novo infrastrukturno opremi. Izvede se nova prometna ureditev, novo vodovodno, električno, telekomunikacijsko, toplovodno omrežje iz centralne kurilnice in kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo.

13. člen

Prometna ureditev

Uvozi   na   območje   ureditvenega   načrta   bodo   iz regionalne  ceste  RI-221   ter  en  iz  lokalne  ceste. Načrtovani so štirje pravokotni, niveletni priključki iz regionalne  ceste.   Za   dva   bo   potrebna   razširitev regionalne ceste za pas za leve zavijalce, na drugih dveh pa bo režim desni uvoz in desni izvoz.

Nova prometna ureditev znotraj kompleksa je pogojena z uvozi in izvozi na primarno cestno omrežje. Skrajni zahodni kompleks (oznaka A) se bo priključeval direktno na regionalno cesto z režimom desni uvoz in desni izvoz. Glavni dostop v obrtno - industrijsko cono bo med kompleksoma  B  in  H,   ki  tako  predstavlja  glavno transportno kot tudi urgentno cesto, ki napaja večino območja ureditvenega načrta, in se krožno poveže v priključek na regionalno cesto z režimom desni uvoz in desni izvoz v kompleksu B. Drugi dostop, ki ima pas za leve zavijalce, je dostop, ki napaja koplekse z oznakami K in L. Dostop  do  objektov  na  skrajnem  vzhodnem  delu ureditvenega območja bo iz lokalne ceste proti šoli.

Mirujoči promet predstavljajo parkirišča osebnih vozil zaposlenih ter strank. Parkirišča so nanizana ob dovoznih cestah znotraj kompleksa,  predvideno  pa je  tudi  večje  osrednje parkirišče v kompleksu B. Skupno je predvidenih 117 PM z ustreznim številom PM za invalidne osebe (6 Pi).

Zagotovljeni    morajo   biti    dostopi    in    dovozi    za intervencijska   vozila,   z   obračališči    in    ustrezno nosilnostjo.

Prometni režim bo urejen z vertikalno in horizontalno signalizacijo na vseh prometnicah.

Nove dovozne ceste bodo široke 5,40 m, parkirni prostori 2,50 m x 5,00 m.

Izvesti je potrebno kvalitetno odvodnjavanje meteorne 

Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih cest si je investitor dolžan pred izdajo                               gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste na podlagi predložene projektne dokumentacije, ki mora upoštevati veljavne zakpnske predpise (Zakon o javnih cestah, Zakon o varnosti cestnega prometa, Uvedbo o kategorizaciji državnih cest).

14. člen

Vodovodno omrežje

Ureditveno območje je v sklopu ureditvenega območja naselja Zagorje, tako da v neposredni bližini potekajo najpomembnejši infrastrukturni objekti. Za zagotpvitev ustreznih hidravličnih razmer za sanitarnp in požarno vodo je potrebno predvideti naslednje posege:

• izgraditi povezovalni cevovod iz TRM 250 VRS in vodni zbiralnik 400 m3 s črpališčem za visoko cono

• povečati obstoječi profil cevovoda, ki poteka ob regionalni cesti in ob cesti mimo šole proti Podkraju na TRM 250

• izvesti priključke na sekundarno vodovodno omrežje s TRM materialom preko regionalne ceste

Znotraj ureditvenega območja je potrebno izgraditi notranje sekundarno omrežje z nadtalnimi hidranti, ustreznimi priključki z odjemnimi mesti opremljenimi z vso potrebno vodovodno armaturo ter zunanjimi merilnimi mesti. Ta morajo biti izvedena tako, da je mogoč neoviran dostop do merilnega mesta. Velikost vodomernega jaška je odvisna od profila vodomera. Trasa vodovodnega omrežja naj v največji možni meri poteka po javnih površinah.

15. člen

Kanalizacija

Osnovni recipient, za meteorne in površinske vode na obravnavanem območju je že delno urejen potok Medija.

Čiste meteorne vode s streh in zelenic je s posebno kanajizacijo (lahko tudi več krakov) speljati v potok Medija.

Meteorne vode z utrjenih ppvršin se pred vključitvijo v meteorno  kanalizacijo  očistijo  z  usedalniki,   ki  so opremljeni s peskolovi in lovilci olja.

Fekalne vode bodo speljane v lokalno čistilno napravo, ki je locirana na območju J, z izpustom v recipient potoka Medije.

Tehnološke odplake morajo biti pred iztokom v fekalno kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje.

16. člen

Vodnogospodarske ureditve

Na podlagi zahtev vodnogospodarskega mnenja Ministrstvo za okolje in prostor - Uprava RS za varstvo narave - Izpostava Ljubljana je bila izdelana hidrološko-hidravlična študija potoka Medija v Toplicah v Zagorju z naslednjimi ugotovitvami in predlogi:

• mostova, ki omejujeta cono na vzhodu in na zahodu, prevajata le pogoste visoke vode (do Q5), pri Q,0 pa se že pojavi zajezda

• zaradi  poddimenzioniranosti  zgornjega  mostu  in nizkega   poteka   regionalne   ceste   ter   velikega vzdolžnega sklpna se visoke vode razbremenjujejo po cesti - pretočne količine so lahko pri pretokih nad Q20 kar nekaj 10m3/s

• med obema mostovoma pri OIC tako ni možno pričakovati visokih vod  Q100,  pričakovane vodne količine so med Q20  in O50

• obravnavano    obrnočje    pgrožajo   visoke    vode predvsem ob cesti in to že visoke vode z dvajsetletno povratno dobo (Q20)

Glede na ugotovitve so nujne ureditve naslednje:

• na regionalni cesti in cesti proti šoli je potrebno zamenjati mostova, ki pa jih najverjetneje ni možno oblikovati na način, ki bi zagotavljal pretočnost Q100z varnostno višino 0,50 m; mostova naj zagotavljata pretočnost Q50

• na obravnavanem odseku med obema mostovoma naj se s čiščenjem korita, odstranitvijo obrežne zarasti na desnem in delno na levem bregu ter ureditvijo posameznih izpostavljenih mest zagotovi pretočnost, ki bi jo omogočala nova mestna odprtina; OIC naj se varuje na enak način kot je že izvedeno zavarovanje s parapetnim zidpm

• po regionalni cesti bodo tudi ob povečani mostni odprtini tekle poplavne vode daljše povratne dobe, zato naj se ta stran cone varuje z vzpetinami ali polnimi ograjami, ki so na najnižjih točkah odprte, tako da bo zagotovljeno gravitacijsko praznjenje kaset

• vsi vitalni deli cone naj bodo nad koto O,™ (254,50)kolikor je mogoče naj se zniža dno Medije; taka ureditev je predvidena že s pragovi na območju rudnika;  celotno  ureditev je  nujno navezati  na dolvodno ureditev na območju nove obvoznice

17. člen

Elektro omrežje in ogrevanje

Preskrba obrtnp industrijske cone z električno energijo je pogojena z izgradnjo nove montažne - betonske transformatorske ppstaje (območje C) z visokonapetostnim prikjučnim kablovodom v kabelski kanalizaciji. Izgradi se tudi nadomestna tipska transformatorska postaja v pločevinastem ohišju (TP SIC) z visokpnapetostnim prikjučnim kablovodom v kabelski kanalizaciji.

Na novo se izvedejo tudi vsi nizko napetostni razvodi. Po celotni trasi kablovoda je potrebno zgraditi kabelsko kanalizacijo.

Vsi objekti, ki bodo pgrevani, se energetsko priključijo na centralno kotlovnico, ki je v sklopu kompleksa B. Zaradi ekonomičnosti se izgradi toplptna podppstaja-J3. Kot energent je načrtovan utekočinjen naftni plin. Ob kotlovnici se postavita dva rezervoarja prostprnine 5 m3. Po izgradnji mestnega plinovodnega omrež|a v Toplicah se obrtno - industrijska cona priključi na zemeljski plin.

18. člen

Telekomunikacije

Ob regionalni cesti poteka obstoječa telefonska kanalizacija in optični povezovalni kabel za potrebe KRS/KKS omrežja.

Nove telefonske priključke ter KRS/KKS omrežja znotraj cone je potrebno predvideti z zemeljskim kablom. Po celotni trasi telefonskih in KRS/KKS kablov je potrebno zgraditi kabelsko kanalizacijo.

19. člen

Javna razsvetljava

Predvidena je klasična javna razsvetljava. Medsebpjna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40,00 m. Kabli naj se vodijo ob nizkonapetostnem razvodu in kabelski kanalizaciji.

Svetilke naj bodo tipizirane, višina  kandelabrov znotraj kompleksa je jahkp največ 7,00 m. pb regionalni cesti naj se uporabi dvojna razsvetljava, in sicer kandelabri višine 9,00 m ob regionalni cesti ter višine 7,00 m ob objektih.

20. člen

Odpadki

Občina Zagorje ob Savi je v fazi uvajanja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, z že sprejetim npvim odlokom p ravnanju z odpadki (Odlok p ravnanju s komunalnimi odpadki, (Ur. vestnik Zasavja, št. 19/95). Za ureditveno območje je predvideno zbiranje in oddajanje odpadkov na ta način.

Posode za zbiranje odpadkov morajo biti nameščene na za to določenih lokacijah kar je razvidno iz grafične priloge št. 1.7.

VIII. ZAHTEVE GLEDE VARNOSTI OBJEKTOV IN NAPRAV V PRIMERU POŽARA, NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ

21. člen

Obravnavana lokacija ureditvenega območja je pogojena z naravnimi lokacijskimi danostmi terena.

Za zagotovitev ustreznih hidravličnih razmer za sanitarnp in požarno vodo je potrebno predvideti naslednje posege:

• izgraditi povezovalni cevovod iz TRM 250 VRS in vodni zbiralnik 400 m3 s črpališčem za visoko cono

• povečati obstpječi profil cevovoda,  ki poteka ob regionalni cesti in ob cesti mimo šole proti Podkraju na TRM 250

• izvesti priključke na sekundarno vodovodno omrežje s TRM materialom preko regionalne ceste

Znotraj ureditvenega območja je potrebno izgraditi nptranje sekundarno omrežje s sedmimi nadtalnimi hidranti.

V ureditvenem načrtu so uppštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:

Pogoji za varen umik Ijudi in premoženja iz objektov sp zagotovljeni z ustrezno dimenzioniranimi, razmeščenimi in označenimi izhodi, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti, na predvidena zbirna mesta, izven cone nevarnosti.

Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa. Predpisani radiji, višine in širine dovoznih poti ter odmiki so razvidni iz geodetske zazidalne situacije list št..

Potrebni pdmiki med objekti

S številnimi odstranitvami obstoječih objektov se je skušalo doseči predpisane medsebojne oddaljenosti med objekti. Zaradi omejenih prostorskih možnosti pa vseh predpisanih medsebojnih oddaljenosti med objekti ni mogoče doseči. Protipožarna ločitev in požarne ovire se zagotpvijo z ustreznimi tehničnimi ukrepi in gradbenimi konstrukcijami, ki celoten kompleks ločujejo na ustrezno število ločenih požarnih sektorjev.

Pri lociranju novega objekta TP so upoštevani z zakonodajo in pravilniki določeni odmiki:

• Da se zagotovi varstvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom in varstvp pred širjenjem požara na objekte v bližini teh postrojev in naprav, so novi elektroenergetski objekti locirani skladno z določili 7. in 8. člena Pravilnika o tehničnih normativih za varstvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom (Ur. list SFRJ, št. 74/90). V obravnavnem območju je Ipcirana: Transformatorska postaja (območje C) je elektroenergetski postroj s transformatorji, nameščenimi y objektu masivne, pritlične izvedbe, z ravno AB ploščo, oddaljena od najbližjega objekta več kot 5,00 m.

Vire za zadostno oskrbp z vodo za gašenje bodo omogočile načrtovane rešitve.

Hidrantno omrežje se opremi z ustreznim številom hidrantov (NO 80 ali NO 100) na razdalji največ 80 m, tako da se požar na vsakem objektu gasi z najmanj dveh zunanjih hidrantov.

Količina vode potrebna za gašenje požara (po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je v industrijskih in drugih objektih v odvisnosti od stopnje odpornosti objekta proti požaru in kategorije tehnološkega procesa glede na ogroženost pred požarom 10 l/s.

Površina na kateri je kompleks obrtno industrijskih pbjektov je cca. 1,70 ha, zato se računa z enim istočasnim požarom.

Ob gašenju požara sama požarna voda ne sme priti v stik s površinsko vodo, dokler se le-ta ne nevtralizira, ker ne sme direktno odtekati v Medijo. Pri rekonstrukcijah in adaptacijah posameznih objektov se mora po pravilnikih o požarni varnosti, v projektih PGD, izdelati pcene požarne ogroženosti, študije požarne varnosti in požarne načrte.

Križanja medsebojnih energetskih vodov morajo biti v skladu s soglasji pristojnih soglasodajalcev.

Iz grafičnih prilog so razvidni vsi intervencijski dostopi in dovozi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite, glavni izhodi za evakuacijo, predvidena zbirna mesta evakuiranih ter predviden sistem zunanjega hidrantnega omrežja.

Ukrepi in zahteve v zvezi s požarnp zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

IX. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

22. člen

Med najpomembnejšimi kriteriji pri izdelavi ureditvenega načrta je bil kriterij programa, ki ne bp kvarno deloval na naravo in bivalno okolje - upoštevati je potrebno Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95) in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. list RS, št. 66/96). Območje je glede stopnje zahtevnosti obremenitve s hrupom razvrščeno v IV. stopnjo.

Arhitektonska in urbanistična zasnova, kot izboljšava okolja, je že opisana v IV. poglavju tega odloka.

23. člen

Pogoji v zvezi z varovanjem in izboljšanjem naravnega in bivalnega okolja:

• Rešeno mora biti prečiščevanje odpadnih voda, tako da bodo izcedne vode v okviru zakonsko predpisanih normativov

• Parkirišča morajo biti asfaltirana. Meteorne vode s parkirišč in drugih površin morajo biti očiščene v individualnih lovilcih olj ali v skupnem lovilcu olja pred iztokom v recipient.

• Fekalne   vode   morajo   biti   speljane   v   fekalno kanalizacijo z ustrezno čistilno napravo.

• Tehnološke odplake morajo biti  pred  iztokom v fekalno kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje.

• Pri varstvu  vodotoka  Medija  bo sedanje stanje izdatno    izboljšano,    saj    bodo    na    parkiriščih nameščeni lovilci olj, fekalna kanalizacija pa bo speljana v kolektor s čistilno napravo.

• Prav tako bo k izboljšanju okolja prispeval tudi nov sistem zbiranja in odvažanja odpadkov.

• Zunanji viri prekomernega hrupa se morajo omejiti na dopustni nivo.

• V zvezi z varstvom zraka ni pričakovati poslabšanja razmer. Izboljšanje se pričakuje zaradi asfaltiranja vseh do sedaj makadamskih površin. Pri objektih za katere je treba pridobiti dovoljenje za poseg v okolje, glede emisije v zraku, je potrebno pridobiti strokovno oceno pooblaščene institucije.

• Potrebno je upoštevati Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95) in Uredbo o vrstah ppsegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolie (Ur. list RS, št. 66/96).

24. člen

Posebno pozornost je potrebno nameniti zunanji ureditvi obrtno industrijskega kompleksa. Posebno pozorno naj bodo hortikulturno urejene zelenice ob državni cesti na kontaktu s stanovanjsko pozidavo in med parkirišči.

Vse zelene površine se morajo hortikulturno zasaditi. Izbor novega vegetacijskega materiala naj bo narejen predvsem na osnovi zahtev, ki so prisotne na tem prostoru z maksimalnim očuvanjem obstoječih kvalitetnih dreves.

Zelene površine je potrebno pravilno vzdrževati, predvsem v prvih letih po sajenju (zalivanje, odstranjevanje plevela, dognojevanje...).

X.  ETAPNOST IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA

25. člen

V prvi fazi se odstranijo dotrajani in funkcionalno neustrezni objekti opredeljeni v 5. členu tega odloka. V nadaljnji fazi se izgradi nova kompletna infrastruktura na območju ureditve.

Istočasno se lahko izvaja funkcionalna in estetska revitalizacija ohranjenih objektov za proizvodne, skladiščne, trgovinske in druge kapacitete z adaptacijami in rekonstrukcijami objektov s pripadajočo infrastrukturo. Na koncu se izvede razširitev državne ceste za leve zavijalce ter notranja prometna ureditev z izgradnjo novih    parkirišč    in    manipulacijskih    površin    ter

hortikulturne ureditve.

XI. OBVEZNOSTI  INVESTITORJA IN  IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA

26. člen

Pred izgradnjo posameznih objektov in naprav mora investitor preveriti morebitno onesnaženost temeljnih tal in le-to ustrezno sanirati.

Obveznost investitorjev in izvajalcev na območju ureditvenega načrta so:

• Zagotoviti  je   potrebno   usklajeno   in   racionalno izvajanje komunalne infrastrukture.

• Pred izgradnjo oziroma rekonstrukcijo posameznih objektov in naprav je treba predhodno preveriti ustreznost   oz.   dotrajanost   obstoječih   notranjih infrastrukturnih vodov ter jih po potrebi obnoviti ter statično ustreznost zgradb.

• Izvajanje posameznih posegov ureditvenega načrta mora spremljati strokovna organizacija, ki je načrt izdelala.

XII.      KONČNE DOLOČBE

27. člen

Sestavi del odloka so tudi vsi tekstualni in grafični deli ureditvenega načrta.

28. člen

Ureditveni načrt je vsem zainteresiranim stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu na Oddelku za okolje in prostor.

29. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

30. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan od dneva objave v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 352-4/99

 Datum: 23.11.2000

ŽUPAN

OBČINE ZAGORJE OB SAVI

Matjaž ŠVAGAN

s.r.