Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98¬-ZZLPPO, 127/06¬-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17), Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, 30/2014) je Občinski svet občine Dornava na svoji 7. redni seji, dne 21.11.2019, sprejel

ODLOK

O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE

VODE NA OBMOČJU OBČINE DORNAVA

I.  Splošne določbe

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(javna služba)

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Dornava (v nadaljevanju: občina).

3. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

1.  organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,

2.  vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,

3.  pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

4.  pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe,

5.  standarde komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,

6.  vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,

7.  nadzor nad izvajanjem javne službe,

8.  kazenske določbe.

4. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s področja varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati predpise Republike Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega odloka in bodo določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je določeno s tem odlokom.

5. člen

(opredelitev izrazov)

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalne odpadne vode so lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

2. padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;

3. industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijske odpadne vode so lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

4. komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;

5. mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE;

6. obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava za katero velja da je:

·   bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in od takrat tudi obratuje,

·   bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,

·   bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;

7. nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;

8. obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica za katero velja da je:

·   bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in od takrat tudi obratuje,

·   bilo pred 18. 12. 2015 za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici

·   bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev prisojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;

9. pretočna greznica je objekt ali gradbeni proizvod za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode;

10. obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica, ki je bila zgrajena in je obratovala pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje;

11. kemično stranišče je stranišče, ki deluje brez izpiranja z vodo in v katerem se uporabljajo kemična sredstva (sanitarni koncentrati) za preprečevanje nezaželenih vonjav;

12. populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;

13. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki;

14. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;

15. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;

16. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Sestavni del javne kanalizacije so tudi tisti deli kanalizacijskih priključkov, kjer trase potekajo pod javnimi površinami;

17. interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju, vključno z omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem zemljišču, ter opremo in napravami vgrajenimi na tem delu omrežja;

18. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Če je mesto priključitve na javno kanalizacijo pod javnimi površinami, se kanalizacijski priključek kot sestavni del interne kanalizacije, prične šele v točki ko ni več položen pod javnimi površinami;

19. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;

20. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;

21. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;

22. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije;

23. uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz katerega se odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod ali ki koristi storitve javne službe.

(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja  javne službe

6. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1) Občina kot lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zagotavlja izvajanje javne službe brez javnega razpisa, z neposredno podelitvijo koncesije podjetju, ki je v 100 % javni lasti.

III.  Vrste in obseg storitev javne službe

7. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

(1) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi sobivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin.

(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe, ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe, storitve iz tega odstavka, lahko izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture, a le v soglasju z lastnikom infrastrukture.

(3) Obveznosti izvajalca javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:

·   upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne kanalizacije za odvajanje komunalnih, mešanih in padavinskih odpadnih vod ter objektov čiščenja komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod,

·   odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin,

·   prevzem blata iz malih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo enkrat na tri leta,

·   prevzem blata in gošč iz premičnih suhih stranišč,

·   izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne naprave.

(4) Obveznosti izvajalca javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so:

·   omogočiti redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,

·   prevzem blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo enkrat na tri leta,

·   preglede malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,

(5) Obveznosti izvajalca javne službe so še:

·   izdelava programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode,

·   izdelava načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe,

·   izdelava načrta ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev maščob,

·   izdelava, mnenj v skladu z veljavno zakonodajo,

·   vodenje vseh evidenc in evidenčnih listov v skladu z veljavno zakonodajo,

·   v sodelovanju z občino razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,

·   v sodelovanju z občino investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

(6) Prevzeto komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ali zagotoviti prevzem pri za to pooblaščenem prevzemniku. Za obdelano blato iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe izdelati načrt ravnanja z blatom in zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Če namerava izvajalec javne službe uporabiti blato iz čistilnih naprav za rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve v skladu s predpisi, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla.

8. člen

(odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode)

(1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.

(2) Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.

(3) Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

9. člen

(merilno mesto)

(1) Na iztoku industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za izvajalca meritev.

(2) Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.

(3) Uporabnik mora upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila, dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode.

10. člen

(obratovalni monitoring)

(1) Meritve obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak,  izvaja le s strani ARSO pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.

(2) O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod.

11. člen

(spremembe kvalitete in količin industrijske odpadne vode)

(1) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.  

(2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

(3) Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.

12. člen

(odpadne vode iz kmetijske dejavnosti)

Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne more odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.

13. člen

(objekti ki prekomerno onesnažujejo okolje)

Za objekte, ki imajo neustrezne obstoječe greznice, se mora izvesti vodotesne nepretočne greznice na praznjenje, pretočne greznice v skladu z veljavnimi standardi, male čistilne naprave ali se priključiti na javno kanalizacijo v skladu s tem odlokom in veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji.

IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

1.  Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev javne službe

14. člen

(odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah)

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v aglomeraciji, ki se mora opremiti z javno kanalizacijo, se mora praviloma v javno kanalizacijo tudi odvajati. Izjema so primeri kjer bi priključitev objektov na javno kanalizacijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja s MKČN ali bi dolžina kanalizacijskega priključka presegla dolžino 100 m. Na območjih kjer javne kanalizacije še ni, se komunalna odpadna voda odvaja neposredno v MKČN, izvedeno v skladu z veljavnimi standardi.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, kjer še ni javne kanalizacije, lahko odvaja v vodotesno nepretočno greznico, če upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.

(3) Lastni objekti čiščenja odpadnih vod, kot so male čistilne naprave, ustrezne in nepretočne greznice, ki obratujejo v skladu s predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja javne kanalizacije, samo začasen značaj. Po izgradnji javne kanalizacije mora uporabnik na lastne stroške greznico ali malo čistilno napravo odstraniti in izključiti iz sistema ter pod nadzorom upravljavca izvesti kanalizacijski priključek, v roku dveh let po izgradnji.

(4) Odvajanje komunalne odpadne vode v obstoječe greznice je dovoljeno, če še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določen v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17).

(5) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo.

(6) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja (aglomeracije), ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

15. člen

(odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo)

Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:

·   odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi (izvedeni v skladu z ustreznimi standardi), ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali

·   se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.

2.  Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo

16. člen

(priključitev javne kanalizacije na čistilno napravo)

Javna kanalizacija po kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti priključena na ustrezno čistilno napravo.

17. člen

(priključitev na javno kanalizacijo)

(1) Uporabnik, ki je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.

(2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na

javno kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe.

(3) Komunalne odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca javne službe se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod določi upravljavec v soglasju.

(4) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne vode, površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v toplotnih črpalkah.

18. člen

(priključek na javno kanalizacijo)

(1) Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek. Izjemoma se s soglasjem upravljavca dovoli izvedba več priključkov iz enega objekta.

(2) Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov, ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja popolno tesnost.

(3) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz kleti in prostorov objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz kanalizacijskega priključka v interno črpališče.

19. člen

(prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo)

(1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na kanalizacijo, prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge izvajalcu javne službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka.

(2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti:

1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,

2. potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,

3. grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,

4. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe,

5. dokazilo, da je uporabnik občini poravnal komunalni prispevek, oziroma vse obveznosti do lastnika infrastrukture.

20. člen

(izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo)

(1) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek.

(2) Stroški izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika. Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora izvajalcu javne službe v času obratovanja omogočiti dostop do priključka.

(3) Pred pričetkom izvedbe predstavnik izvajalca javne službe, skupaj z uporabnikom dogovorita traso, materiale in način izvedbe kanalizacijskega priključka.

(4) Izgradnjo priključka na kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, ga lahko izvede za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku občini na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe.

(5) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:

·   pisna vloga iz  drugega odstavka 18. člena tega odloka ni popolna,

·   je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,

·   odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi.

(6) Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti izvajalca javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z tehničnimi standardi in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti.

3.  Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo

21. člen

(praznjenje nepretočnih greznic)

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo.

(2) Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na čistilno napravo.

(3) Stroške praznjenja, odvoza in prevzema vsebine nepretočnih greznic iz prvega odstavka tega člena in čiščenja komunalne odpadne vode iz drugega odstavka tega člena, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski svet ne naloži izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih gošč, blata iz MKČN ter pregledov NKČN in za izvajanje tega sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe.

22. člen

(prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic)

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine pretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu.

(2)  Vsebino obstoječih pretočnih greznic izvajalec javne službe odvaža izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.

(3) Izvajalec javne službe lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem, vendar se naročila za praznjenje zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe.

(4) Stroške praznjenja, odvoza in prevzema grezničnih gošč iz pretočnih greznic iz prvega odstavka tega člena in čiščenja vsebine greznic iz drugega odstavka tega člena, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski svet ne naloži izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih gošč, blata iz MKČN ter pregledov MKČN in za izvajanje tega sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe.

23. člen

(prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav)

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem presežnega blata iz malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo.

(2) Za prevzeto blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o ravnanju z odpadki.

(3) Stroške prevzema in obdelave blata iz malih komunalnih čistilnih naprav zaračuna izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski svet ne naloži izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih gošč, blata iz MKČN ter pregledov MKČN in za izvajanje tega sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe.

24. člen

(redni odvoz grezničnih gošč in blata iz MKČN v okviru javne službe)

(1) Po sprejetju Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe prevzema in obdelave odpadnih vod iz nepretočnih greznic, gošč iz pretočnih greznic in blata iz MKČN, mora izvajalec javne službe na območju celotne občine pri objektih ki niso priključeni na javno kanalizacijo, zagotavljati reden prevzem in obdelavo celotne količine odpadnih vod iz nepretočnih greznic, grezničnih gošč iz pretočnih (obstoječih) greznic, ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) najmanj enkrat na tri leta. Prav tako mora za vse MKČN manjše od 50 PE, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, prvo koledarsko leto po izvedbi prvih meritev in po tem na vsake tri leta izvesti pregled MKČN in v okviru tega oceniti ali MKČN obratuje v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode. 

(2) Maksimalna količina vsebine greznice, ki se odpelje pri rednem odvozu greznic je 5 m3. Gošče se črpajo iz prvega najgostejšega prekata. V primeru želja uporabnikov po pogostejšem odvozu vsebine greznic in presežnega blata iz MKČN kot enkrat v tri letnem obdobju, se storitve izvedejo po veljavnem ceniku izvajanja javne službe na dan izvedbe, račun pa se stranki pošlje po izvedbi storitve.

(3) Dela se morajo izvajati po naprej predvidenem planu odvozov na posameznih območjih. O planu odvoza bodo vse stranke obveščene vsaj dva tedna pred predvidenim dnem odvoza, na željo strank bo po predhodni uskladitvi možna sprememba termina odvoza. Če pri obveščeni stranki na dan predvidenega termina ne bo možno izprazniti greznice, se bo na licu mesta pustilo obvestilo, storitev pa se bo smatrala kot opravljena.

(4) Objekti kmetijskega gospodarstva so izvzeti iz rednega odvoza grezničnih gošč, če gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata (tudi grezničnih gošč) v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. (Uradni list RS št 62/08). V njej je v zadnji alineji 8. člena navedeno, da se blata iz greznic, nepretočnih greznic in MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, lahko uporabi v kmetijstvu kot gnojilo, če nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico, ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu.

(5) V primeru, da se uporabnik želi priključiti na sistem javne kanalizacije, pa se praznjenje greznice ob njegovem objektu, po planu rednih odvozov v tri letnem obdobju še ni izvedlo, se mu praznjenje v okviru izvajanja redne storitve izvede takrat ko se uporabnik odloči za izvedbo kanalizacijskega priključka.

25. člen

 (prevzem in obdelava gošč iz kemičnih stranišč)

(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem in obdelavo gošč iz kemičnih stranišč.

(2) Stroške praznjenja, odvoza, prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku kemičnega stranišča oz. uporabniku, ki preda gošče v obdelavo na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe na dan opravljene storitve.

4.  Monitoring za male komunalne čistilne naprave

26. člen

(monitoring za male komunalne čistilne naprave)

(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave, mora na iztoku iz naprave zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izvedbo pregleda MKČN.

(2) Izvajalec javne službe mora za vsako MKČN, ki je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja na območju izvajanja javne službe, zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring. Izvajalec javne službe mora izvajati prve meritve in obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.

(3) Izvajalec javne službe mora vsako MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki ni sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, pregledati enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, ter o vsakem pregledu izda poročilo. 

(4) Stroški izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa MKČN, ki so sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja so del izvajanja storitev obvezne javne gospodarske službe.

(5) Stroške izvedbe rednih pregledov MKČN, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja je strošek upravljavca naprave, vse dokler občinski svet ne sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe prevzema in obdelave odpadnih vod iz nepretočnih greznic, gošč iz pretočnih greznic in blata iz MKČN,

5.  Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode

27. člen

(odklop priključka z javne kanalizacije)

(1) Odklop priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog uporabnika le v primeru rušenja priključnega objekta.

(2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.

(3) Odjavo priključka mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka.

28. člen

(trajna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode)

(1) Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek na javno kanalizacijo, če uporabnik ne spoštuje določil državnih predpisov in tega odloka.

(2) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode s fizično prekinitvijo odvajanja odpadne vode po kanalizacijskem priključku, po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni če:

·   z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,

·   stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,

·   odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,

·   kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,

·   če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in državno zakonodajo oziroma če priključek ni izveden skladno z soglasjem upravljavca,

·   če uporabnik ne poravna računov za kanalščino tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,

(3) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena, prenehati uporabljati vodo iz javnega vodo oskrbnega sistema, črpati vodo iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.

(4) Odvajanje komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.

(5) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo, ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.

(6) Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo, se določijo na podlagi veljavnega cenika storitev izvajalca javne službe na dan nastalih stroškov. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.

29. člen

(začasna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode)

(1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za

čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.

(2) O prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.

(3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.

30. člen

(prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru višje sile)

(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo, ki bi nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca.

(2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.

(3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.

6.  Evidence

31. člen

(evidence)

Izvajalec javne službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo veljavni predpisi in državna zakonodaja.

7.  Javna obvestila in naznanila

32. člen

(javna obvestila in naznanila)

(1) Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o:

·   komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato,

·   rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav,

·   načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in

·   drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav.

(2) V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo:

·   na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in

·   čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.

8.  Pogoji izvajanja javne službe

33. člen

(javna pooblastila, upravni postopki)

(1) Izvajalec javne službe izdaja v upravnih postopkih sledeče dokumente:

·   smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,

·   mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov,

·   projektne pogoje k idejni zasnovi,

·   soglasja k projektnim rešitvam,

·   soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov na javno kanalizacijo,

·   soglasja za ukinitev priključkov na javno kanalizacijo,

·   soglasja k spremembam priključkov

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(3) Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.

34. člen

(prevzem objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje)

(1) Za vnos objektov in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v evidence osnovnih sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v upravljanje, mora biti predložena naslednja dokumentacija:

·   gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v postopku potrebno pridobiti,

·   projekt izvedenih del,

·   elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),

·   zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,

·   poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s predloženim video posnetkom,

·   zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,

·   uporabno dovoljenje,

·   garancijske izjave,

·   potrdila o vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne kanalizacije v zemljiško knjigo,

·   oceno vrednosti predanega objekta,

·   objekti odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo (črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti vakuumske kanalizacije) ter objekti  čiščenja odplak ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti.

(2) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega soglasja, z namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.

35. člen

(izvedba javne kanalizacije)

(1) Vsa nova javna kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora graditi v ločenem sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih:

·   padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,

·   zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,

·   je padavinska voda tako močno onesnažena, da je klub  čiščenju v peskolovih in lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.

Vse navedene izjeme se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca.

(2) Najmanjši dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200 mm. Najmanjši dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega kanala je 6 %, pri večjih padcih se uporabi umirjevalne ali kaskadne jaške.

(3) Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali betonsko posteljico minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 ‰ ali ko je kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko podlago in z upoštevanjem vzgonov.

(4) Minimalni premer revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji pa mora biti minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih površinah mora biti jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti minimalno 400 kN, na ostalih površinah pa najmanj 250 kN. Pokrov vgrajen v strnjenem naselju ali na poplavnem terenu ne sme imeti odprtin.  

(5) Za izvedbo gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije, črpališč, razbremenilno zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter drugih javnih objektov in naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, upravljavec v fazi projektiranja poda pogoje, v katerih natančneje definira zahteve za vsako posamezno investicijo, ki sta jih investitor in izvajalec dolžna upoštevati. 

36. člen

(preizkus tesnosti kanalizacijskih cevovodov in jaškov)

(1) Preizkus tesnosti odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema opravi usposobljen izvajalec, kar dokaže z akreditacijsko listino.

(2) Preizkus tesnosti se izvede skladno z ustreznimi normativi in standardi. Za gravitacijsko kanalizacijo (cevovodi, jaški, peskolovi) se upoštevajo določila standarda SIST EN 1610, za lovilce olja, usedalnike, zbiralnike, zadrževalnike, črpališča in objekte ČN pa OE NORM B 2503. Pri preizkusu tlačnih kanalizacijskih cevovodov se mora uporabljati smernice standarda SIST EN 805. V primeru vakuumske kanalizacije pa SIST EN 1091.

(3) V primeru, da stopi v veljavo novejši standard kot je naveden v prejšnjem odstavku, se preizkusi izvedejo po standardu veljavnem na dan preizkušanja.

(4) Preizkus tesnosti novozgrajenih kanalizacijskih sistemov se opravi po zasipu in utrditvi zasipa gradbene jame, oziroma pred položitvijo zaključne plasti cestišča.

37. člen

(izvedba pregleda kanalizacije s TV kontrolnim sistemom)

(1) Izveden pregled kanalizacij s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran digitalni zapis na ustreznem mediju (CD, DVD) ter izpisanim poročilom, ki je sestavljeno iz osnovnega dela in posameznih protokolih za vsak pregledani del kanalizacije posebej.

(2) V protokolih so podatki za vsak cevni odsek posebej z grafičnim prikazom pregledanega cevnega odseka, kjer se opišejo in označijo vse ugotovitve v zvezi s kvaliteto izvedbe ter stanjem objekta v skladu z standardom SIST EN 13508-2 del. Zapisanim pomanjkljivostim mora biti priložena tudi fotografija. Poleg omenjenega mora protokol vsebovati še:

·   ime naročnika, investitorja in izvajalca del,

·   datum opravljanja pregleda,

·   naziv objekta, ulica, naselje,

·   oznake jaškov, odsekov,

·   značilnosti pregleda, vreme, material, dimenzije, oblika,

·   ime in priimek operaterja pregleda,

·   identifikacijska številka protokola.

(3) Na digitalnem mediju, ki je priloga poročila morajo biti vsi posnetki pregledane kanalizacije. Na vsakem posnetku morajo biti najmanj naslednji podatki:

·   ime pregledanega objekta,

·   oznake pregledanega odseka (J1 do J2),

·   datum opravljanja pregleda,

·   tekoči čas ob pregledu kanalizacije,

·   smer snemanja,

·   hitrost snemanja, ki naj ne presega cca 15 m/min,

·   trenutni padec (niveleta) dna kanalizacije.

V.  Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi

38. člen

(pravice uporabnikov storitev javne službe)

Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

39. člen

(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

·   zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,

·   redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter voditi dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del interne kanalizacije,

·   redno kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu,

·   pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,

·   redno plačevati odpadno vodo,

·   odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,

·   odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,

·   dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo,

·   dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode,

·   če naprava za pred čiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov pred čiščenja,

·   pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje odpadne vode in obračun stroškov,

·   dovoliti preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta), v vsakem času,

·   upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,

·   pred zagonom male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu predati dokumentacijo o ustreznosti.

(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

40. člen

(obveznosti upravljavcev in lastnikov objektov, ki odvajajo v javno kanalizacijo padavinske vode)

Požiralnike in peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljavcu kanalskega omrežja). Prav tako so dolžni lastniki objektov, katerih padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj enkrat letno čistiti peskolove odtokov iz streh.

41. člen

(prepovedi)

(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko:

·   povzročila požar ali nevarnost eksplozije,

·   povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,

·   povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,

·   stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,

·   povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,

·   povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,

·   zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,

·   povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,

·   vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.

(2) V javno kanalizacijo torej ne sodijo cunje, tekstilni izdelki, čistilne krpe, folije, vrečke in drugih plastični izdelki, papirnate brisače, tamponi, vložki, kondomi, plenice, bombažne vate, vlažilni robčki, palčke za ušesa, cigaretni ogorki, ostanki hrane, olja in maščobe iz gospodinjstev, odpadne vode iz kmetijstva (gnojevka, ostanki škropiv), ostanki zdravil, strupene snovi (kisline, lužine, razredčila, vnetljive snovi, pripravki za gnojenje in gojenje rastlin, motorna olja, barve, nafta ali bencin za čiščenje).

(3) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.

42. člen

(obveznosti izvajalcev del)

(1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje, med izvedbo pa odvajanje ne sme biti moteno.

(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

(4) Stroški sanacij morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del. Način sanacije se dogovori z upravljavcem in izvaja pod njegovim nadzorom.

(5) Pri novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na trase cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike dogovorjene z upravljavcem javne kanalizacije.

VI. Pravice in obveznosti izvajalca javne službe

43. člen

(obveznosti izvajalca javne službe)

Izvajalec javne službe oziroma upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti:

·   da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,

·   pregleduje in nadzira stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,

·   izvaja vse naloge navedene v 7. členu tega odloka,

·   pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,

·   da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,

·   da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v tem odloku,

·   skrbi za kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,

·   da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom,

·   da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in po izvedbi,

·   obvešča uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,

·   skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,

·   na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15), izvaja vse naloge, ki mu jo za komunalne odpadne vode nalaga uredba.

VII.  Standardi komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajaje javne službe

44. člen

(objekti javne infrastrukture)

Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine so primarno omrežje in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:

·   kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode,

·   črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,

·   razbremenilniki visokih vod,

·   zadrževalni in pretočni bazeni,

·   drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije,

·   čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod. 

45. člen

(objekti in naprave v lasti uporabnika)

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so:

·   interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo ali do meje z javno površino,

·   začasne naprave in objekti za čiščenje odpadnih voda (male komunalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na javno kanalizacijo,

·   interna kanalizacija v objektu,

·   naprave in objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj),

·   vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,

·   merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav,

·   vodomeri, ki služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne izteka v javno kanalizacijo.

(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.

(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

VIII.  Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja

46. člen

(viri financiranja storitev)

(1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:

·   iz plačil uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje odplak, odvoz in čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, storitve izdelave ocen in mnenj),

·   iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij,

·   iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

(2) Reden odvoz in čiščenje grezničnih gošč ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki niso navezani na sistem javne kanalizacije po potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe prevzema in obdelave odpadnih vod iz nepretočnih greznic, gošč iz pretočnih greznic in blata iz MKČN.

(3) Kanalščino za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.

(4) Stroške čiščenja odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko  kanalizacijskega omrežja odvajajo vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti katerih odpadna voda se v čiščenje pripelje s cisternami.

47. člen

(viri financiranja infrastrukture)

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:

·   iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

·   iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, prispevkov občanov,

·   iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine,

·   sredstva državnega proračuna in državnih skladov.

IX. Cene storitev javne službe

48. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali  predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno predložiti občinskemu svetu v potrditev.

49. člen

(merjenje količin odpadnih voda)

(1) Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:

·   na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje;

·   na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju ali lastnem črpališču uporabnika. Če v času popisov dostop do vodomera ni mogoč, je lastnik, upravljavec ali uporabnik objekta dolžan sporočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod stanje na vodomeru;

·   uporabniki, za vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo v izdelke, uparjajo ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene. Voda iz teh posebej vgrajenih vodomerov, po uporabi ne sme dodatno obremeniti okolja in ne sme odtekati v javno kanalizacijo;

·   uporabniki za vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje živali (odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo), plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za enako količino porabljene vode kot plačajo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

·   kjer ni meritve porabljene vode, na podlagi števila oseb, ki imajo stalno prebivališče v posameznem objektu, pri tem da je letna količina odvedene odpadne vode za eno osebo 50 m3.

(2) Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja.

(3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode.

(4) Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna šest mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.

50. člen

(cena odvajanja odpadnih vod – kanalščina)

(1) Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 48. členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak in pri industrijskih odpadnih vodah še s faktorjem onesnaženosti.

Formula (1) za določitev cene kanalščine je:

     (1)

ck – cena odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika - kanalščina (EUR/mes);

Q – količina odpadne vode (m3/mes);

Fk – faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (brez dimenzij);

ck1 – cena odvajanja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (Fk) ima vrednost 1,25  za tiste industrijske odpadne vode, ki imajo faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode večji od 1,99 (F > 1,99).

(3) Kanalščina se uporabnikom obračunava mesečno.

51. člen

(cena čiščenja odpadnih vod)

(1) Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda.

Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 48. členu tega odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula (2) za določitev cene je:

      (2) 

cč – cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (EUR/mes);

Q – količina odpadne vode (m3/mes);

F – faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (brez dimenzij);

cč1 – cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.

Faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja f

F = 1 pri 0 < f = 1

F = 2 pri 1 < f < 2

F = 5 pri 2 < f < 5

F =10 pri 5 < f < 10

F = f pri f > 10

Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja enačba (3):

    (3) 

f1 = faktor komunalne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi se izračuna s pomočjo enačbe (4):

   (4) 

Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo:

A – količina usedljivih snovi v Imhoffovem lij po 2 urah (ml/l);

BPK5 – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh (mgO2/l);

KPKd – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l).

f2 = faktor dodatne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi, se izračuna s pomočjo enačbe (5):

    (5) 

ci = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l);

MVKi – v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 64/12) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz panožne Uredbe, če le-ta obstaja (mg/l).

Pri izračunu f2  se upoštevajo le tisti parametri, pri katerih je koncentracija snovi ci  večja od  predpisane mejne vrednosti - MVKi . 

(2) Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15). Analize in vzorčenje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljavec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave.

(3) Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. Na enak način se izračuna tudi cena čiščenja industrijske odpadne vode pripeljane na čiščenje v cisternah.

52. člen

(obračun odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda)

(1)  Stroške odvajanja v javno kanalizacijo in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava le za zasebne utrjene površine večje od 100 m2  tlorisne površine.

(2) Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se določi na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin iz katerih se vode odvajajo v javno kanalizacijo ter povprečne letne količine padavin na območju SV Slovenije izmerjene v preteklem letu. Velikost površin se ugotavlja na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma na podlagi meritve izvajalca.

(3) Cena odvajanja in čiščenja m3 padavinske odpadne vode je enaka ceni odvajanja odpadnih voda uporabnika iz 50. člena  in ceni čiščenja odpadne vode iz 51. člena tega odloka.

(4) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom obračunava mesečno.

53. člen

(obračun drugih storitev izvajalca javne službe)

(1) V ceni odvoza in čiščenja grezničnih gošč je vključeno redno praznjenje, odvoz in čiščenje grezničnih gošč pri objektih, ki niso navezani na javno kanalizacijo.

(2) V ceni odvoza blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je vključeno praznjenje, odvoz, obdelava, končna dispozicija blata in izdelava poročil o malih komunalnih čistilnih napravah, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja.

(3) Če cena odvoza blata iz malih čistilnih naprav še ni sprejeta, je izvajalec javne službe  upravičen uporabnikom obračunati izdelavo poročil o malih komunalnih čistilnih napravah, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja.

(4) Obračuni se izvršijo z izstavitvijo računov, po opravljenih storitvah. Cene se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

54. člen

(plačila storitev)

(1) Porabniki so dolžni plačevati opravljene storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca javne službe. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodo oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.

(2) V primeru, da uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično zapre priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti.

(3) V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.

Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo izvajalca javne službe.

X.  Nadzor nad izvajanjem javne službe

55. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

XI. Kazenske določbe

56. člen

(prekrški)

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:

·   se ne priključi na javno kanalizacijo,

·   uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,

·   pred gradnjo priključka na kanalizacijo ne poravna komunalnega prispevka občini in ne prijavi gradnje priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe,

·   naveže priključek na javno kanalizacijo kjer to ni dovoljeno,

·   ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka,

·   ravna v nasprotju z določili 13., 39., 40 in 41. člena,

·   ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.

(2) Z globo 450 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(3) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.

XII.  Prehodne in končne določbe

57. člen

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire za potrebe gospodinjstva (nastajajo komunalne odpadne vode odvedene v javno kanalizacijo), na katerih nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. Dokler vodomera ne vgradijo, se za vsako osebo, ki prebiva v objektu, obračunava 4,16 m3 odvedene in očiščene komunalne odpadne vode na mesec. Enak način obračuna se uporablja tudi v primeru, ko je objekt priključen na javni sistem vodooskrbe in uporablja vodo delno iz lastnega vira in delno iz javnega sistema vodooskrbe, mesečna poraba vode iz javnega vodovoda pa je manjša od 2 m3 na mesec, na vsakega prebivalca s stalnim prebivališčem v takšnem objektu.

58. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2008).

59. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 354-55/2019-1

Datum:  21.11.2019