Na podlagi 7., 58., 61. in 66. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 14/95) je Občinski svet občine Šentilj na svoji 11. redni seji dne 28. decembra 1995 sprejel

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šentilj

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Na območju občine Šentilj se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju besedila: nadomestilo).

2. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oz. za katerega je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO

3. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje:

1. na območjih naselij (Šentilj, Sladki Vrh, Ceršak in Zg. Velka)

2. na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt

3. na drugih območjih

Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine Pesnica za obdobje 1986-2000 - dopolnjen leta 1987.

Na območjih iz 1. in 2. točke tega člena se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodom in električnim omrežjem.

Na drugih območjih se plačuje nadomestilo, če so stavbna zemljišča opremljena najmanj z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem.

4. člen

Območja stavbnega zemljišča, kjer se plačuje nadomestilo v naslednjih mejah:

- meja 1. območja zajema območje mejnega prehoda Šentilj in Trate,

- meja 2. območja zajema ureditveno območje naselja Šentilj

- meja 3. območja zajema ureditvena območja naselij Ceršak, Sladki Vrh in Zg. Velka,

- meja 4. območja zajema vsa stavbna zemljišča v občini, ki niso zajeta v 1., 2. in 3. območju.

5. člen

Meje območij iz prejšnjega člena so vrisane v kartah v merilu 1:5000. Karte hrani Geodetski zavod Maribor, kjer so občanom tudi na vpogled.

III. MERILA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA

6. člen

Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:

1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave;

2. lega in namembnost stavbnega zemljišča;

3. vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča;

4. izjemne ugodnosti v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča;

5. večje motnje v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča.

7. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in možnost priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, javni vodovod, plinovod, elektriko in kolektivno centralno ogrevanje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve na omrežje in uporabe teh komunalnih objektov in naprav.

Pri PTT (telefon) se ne upošteva možnost priključka, ampak le dejanska priključitev objekta na PTT omrežje.

Pri kolektivnem centralnem ogrevanju se za individualne stanovanjske objekte ne upošteva možnost priključka, temveč le dejanska priključitev.

Vodovod se točkuje samo tam, kjer z njim upravlja komunalno podjetje. Po 7. točki prvega odstavka tega člena se ovrednoti le stavbno zemljišče, ki je v zračni razdalji do 500 m od avtobusnega postajališča.

8. člen

Glede vrste dejavnosti oz. namena uporabe so stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:

1. na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte;

2. na stavbna zemljišča za počitniške objekte;

3. na stavbna zemljišča za objekte namenjene osnovni oskrbi in oskrbnim storitvam;

4. na stavbna zemljišča za druge poslovne namene;

5. na stavbna zemljišča, ki so v uporabi družbenih dejavnosti, društev, državnih organov in družbenih organizacij

9. člen

Vrste dejavnosti oz. namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami glede na območja iz 5. člena po naslednji tabeli:

10. člen

Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in garaže so po tem odloku poslovne površine.

11. člen

Število točk na kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oz. namen uporabe ter lego določi po naslednji tabeli:

Pri nezazidanem stavbnem zemljišču se ne točkuje komunalna opremljenost po 7. členu tega odloka.

12. člen

V posameznih dejavnostih se pri uporabi zazidanega stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki je posledica izjemno ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so na stavbnih zemljiščih znotraj I. območja.

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na izjemno ugodnih lokacijah iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunajo za naslednje vrste dejavnosti:

13. člen

Za večje motnje pri uporabi zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjske namene se po tem odloku šteje prekomerno onesnaževanje zraka na območjih, ki so po katastru onesnaženosti zraka na 4. stopnji, na teh območjih se po kriterijih iz 9. člena odbije 20 točk.

IV. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA

14. člen

Poleg primerov navedenih v prvem in drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč in varstveni dodatek (stalna družbena materialna pomoč, polni invalidski dodatek, varstveni dodatek).

Delno so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki izpolnjujejo merila o uresničevanju socialno varstvenih pravic določenih za nadomestilo stanarine in sicer v enakem odstotku kot za subvencioniranje stanarine.

Občinski svet lahko tudi v drugih primerih, kot so elementarne in druge nezgode, oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca oz. njegove družine.

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za dejavnost osnovnih šol, otroških vrtcev in društev.

15. člen

Občanu, ki je organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, se pri točkovanju za dobo 5-tih let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 7. člena, za katere je združeval sredstva.

O oprostitvi odloča Občinski svet. Zavezanec je dolžan zahtevku za oprostitev priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.

V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA

16. člen

Mesečna višina nadomestila po merilih iz 7., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

17. člen

Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke ugotovi obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Obveznost se odmeri letno s tem, da je zavezanec dolžan obveznosti poravnati po tromesečjih. Uprava za javne prihodke z odločbo določi število točk za določitev obveznosti pravnih oseb, ki so zavezanci plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Pravne osebe poravnajo svoje obveznosti po dvanajstinah.

Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke, in sicer:

- pravne osebe mesečno, do 15. v mesecu za tekoči mesec,

- občani v trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo 1. v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45-tih dneh po zapadlosti. Na neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti v skladu z zakonom o davkih občanov.

18. člen

Letno vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi do konca leta za naslednje leto Občinski svet občine Šentilj. Sklep Občinskega sveta o določitvi letne vrednosti točke se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in se posreduje Upravi za javne prihodke - Izpostava Maribor, Pesnica, Ruše. V primeru, da rast cen na drobno med letom preseže planirano, lahko Občinski svet v skladu s tem sprejme valorizacijo vrednosti točke. Sklep o valorizaciji se prav tako objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

19. člen

Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti spremembo vrste dejavnosti, spremembo poslovne in stanovanjske površine. Podatke zagotavljajo Ministrstvu za finance - Republiški upravi za javne prihodke Izpostava Maribor - Pesnica - Ruše oz. organu, ki ga za to zadolži občinski svet občine Šentilj.

Na zahtevo republiške uprave za javne prihodke oz. drugega pooblaščenega organa so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

20. člen

Z denarno kaznijo do 500.000,00 SIT se kaznuje za prekršek družbena pravna oseba, ki:

- ne pošilja pristojnemu upravnemu organu za družbene prihodke podatkov, ki so potrebni za izračun,

- ne prijavi vsake spremembe v petnajstih dneh od dneva nastanka.

Odgovorna oseba pravne osebe oz. fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 100.000,00 SIT.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

21. člen

Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Pesnica za območje Šentilj (Medobčinski uradni vestnik št. 16/90 in 5/91).

22. člen

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije, uporablja pa se od 1. januarja 1996 naprej.

Številka: skl/95

Predsednik Občinskega sveta Občine Šentilj

Datum: 29. december 1995

Stanislav Lesjak, dipl. oec, s.r.