Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007,
70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.),
43/2011-ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13), 16. člena
Statuta Občine Komenda (Ur.l. RS, št. 37/99, 83/99, Uradne objave
Glasila občine Komenda, št. 01/2001 in 10/2005) in
Sklepa o začetku
priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Komenda (Uradne objave
Glasila občine Komenda, št. 09/2007) je Občinski svet Občine Komenda na
svoji 17. seji dne 25. 7. 2013 sprejel |
|
ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM
NAČRTU OBČINE KOMENDA |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(splošno) |
(1) S tem odlokom se
sprejme Občinski prostorski načrt občine Komenda (v nadaljevanju: OPN). |
(2) OPN je izdelal
ATELJE ARKUS, d.o.o. iz Kamnika pod št. projekta 02/09. |
2. člen |
(namen) |
(1) Z OPN se določajo
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske
ureditve občinskega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov in
drugih posegov v prostor. |
(2) OPN je podlaga za
pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi
objektov in podlaga za gradnjo enostavnih objektov. |
(3) OPN določa
usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v
nadaljevanju: OPPN). |
3. člen |
(vsebina in sestavine odloka) |
(1) Besedilo OPN obsega
poglavja: |
I. Uvodne določbe |
II. Strateški del |
III. Izvedbeni del |
IV. Prehodne določbe |
V. Končne določbe |
(2) Kartografski del
OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
(a) grafični prikazi
strateškega dela: |
|
1. |
prikazi zasnove
prostorskega razvoja občine, |
2. |
prikazi zasnove
gospodarske javne infrastrukture, |
3. |
prikazi usmeritev za
razvoj poselitve in celovito prenovo z območji naselij, območji
razpršene gradnje in območji razpršene poselitve, |
4. |
prikazi usmeritev za
razvoj v krajini, |
5. |
prikazi usmeritev za
določitev namenske rabe zemljišč; |
|
(b) grafični prikazi
izvedbenega dela: |
|
1. |
pregledna karta
občine z razdelitvijo na liste, |
2. |
pregledna karta
občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij
gospodarske javne infrastrukture, |
3. |
prikaz območij enot
urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev, |
4. |
prikaz območij enot
urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture. |
|
II. STRATEŠKI DEL |
4. člen |
(vsebina strateškega dela) |
(1) Besedilo
strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: |
|
II/1. |
Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
|
II/1.1. |
Izhodišča |
|
II/1.2. |
Cilji |
II/2. |
Zasnova prostorskega
razvoja občine |
|
II/2.1. |
Prednostna območja za
razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
|
II/2.2. |
Omrežje naselij |
|
II/2.3. |
Temeljne smeri
prometnega povezovanja v občini in regiji |
|
II/2.4. |
Območja prepoznavnih
naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora |
II/3. |
Zasnova gospodarske
javne infrastrukture in grajenega javnega dobra |
|
II/3.1. |
Prometna
infrastruktura |
|
|
II/3.1.1. |
Cestno omrežje |
|
|
II/3.1.2. |
Železniško omrežje |
|
|
II/3.1.3. |
Javni potniški promet
in prometna vozlišča za javni potniški promet |
|
|
II/3.1.4. |
Omrežje letališke
infrastrukture |
|
|
II/3.1.5.
|
Kolesarsko omrežje in
omrežje pešpoti |
|
II/3.2.
|
Elektronske
komunikacije |
|
II/3.3. |
Energetika |
|
II/3.4 |
Komunalno in vodno
gospodarstvo ter varstvo okolja |
|
|
II/3.4.1. |
Oskrba z vodo |
|
|
II/3.4.2. |
Čiščenje odpadne in
padavinske vode |
|
|
II/3.4.3. |
Ravnanje z odpadki |
|
II/3.5. |
Pokopališča |
II/4. |
Usmeritve za
prostorski razvoj |
|
II/4.1. |
Usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo |
|
|
II/4.1.1. |
Notranji razvoj in
prenova naselij |
|
|
II/4.1.2. |
Širitve naselij |
|
|
II/4.1.3. |
Razvoj dejavnosti po
naseljih |
|
|
|
II/4.1.3.1. |
Stanovanjska
dejavnost |
|
|
|
II/4.1.3.2. |
Poslovne in
proizvodne dejavnosti |
|
|
|
II/4.1.3.3. |
Centralne dejavnosti |
|
|
|
II/4.1.3.4. |
Športnorekreacijske
dejavnosti in turizem |
|
|
II/4.1.4. |
Sanacija in prenova
razpršene gradnje |
|
|
II/4.1.5. |
Območja razpršene
poselitve |
|
|
II/4.1.6. |
Urbanistično
oblikovanje naselij |
|
II/4.2. |
Usmeritve za razvoj v
krajini |
|
|
II/4.2.1. |
Razvojna območja za
posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
|
|
II/4.2.1.1. |
Kmetijstvo |
|
|
|
II/4.2.1.2. |
Gozdarstvo |
|
|
|
II/4.2.1.3. |
Vode |
|
|
|
II/4.2.1.4. |
Turizem in rekreacija |
|
|
II/4.2.2. |
Posebna območja, kjer
se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote
prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
|
|
II/4.2.3. |
Območja za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja |
|
II/4.3. |
Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
|
II/4.4. |
Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
II/5. |
Koncepti prostorskega
razvoja pomembnejših naselij in območij |
|
II/5.1. |
Komenda in Moste |
|
II/5.2 |
Križ |
II/6. |
Spremljanje stanja
okolja |
II/1. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
II/1.1. Izhodišča |
5. člen |
(1) Občina Komenda
pokriva 24 km² veliko območje v predalpskem svetu na prehodu med
Ljubljansko-Kamniško kotlino in Kranjsko-Šenčurskim poljem ter Tunjiškim
gričevjem. Po podatkih statističnega urada RS je v njej sredi leta 2011
živelo nekaj več kot 5600 prebivalcev (z več kot 200 preb./km² se uvršča
med občine z višjo gostoto poselitve). |
(2) Po podatkih
statističnega urada RS ima občina Komenda pozitiven naravni in selitveni
prirast. V letu 2009 je
seštevek naravnega in selitvenega prirasta
na 1.000 prebivalcev znašal 45,2 (v Sloveniji 7,2). Povprečna starost
občanov je bila 37,4 leta in tako nižja od povprečne starosti
prebivalcev Slovenije (41,4 leta). Povprečna starost prebivalcev v
občini se v povprečju dviga počasneje kot v celotni Sloveniji.
|
(3) Glede na krajinske,
poselitvene in funkcijske značilnosti je območje občine razdeljeno na
tri makroobmočja: |
(a) nižinski del
(Kranjsko-Šenčursko polje); |
(b) severni gričevnati
del (Tunjiško gričevje); |
(c) južni gričevnati
del (območje Koseškega hriba). |
|
(4) Gričevnati predeli
občine so pretežno gozdnati, ob naseljih in v dolinah ob vodotokih pa
prevladujejo travniške površine. Za nižinske dele je značilna kmetijska
krajina z manjšimi zaplatami gozdnih površin. Povezovalni element
celotnega občinskega prostora predstavlja Pšata s svojimi pritoki. |
(5) V občini je 15
statističnih naselij. Večina naselij leži v nižinskem delu, izjema je le
Komendska Dobrava, ki se nahaja na skrajnem severozahodnem robu
gričevnatega dela občine. Za celotno območje občine je značilen
kompakten poselitveni vzorec, razpršena poselitev se pojavlja le
točkovno. Naselja v osrednjem nižinskem delu so pretežno urbanizirana,
pozidava je vezana na komunikacije. Za manjša naselja osrednjega
nižinskega dela je značilna obcestna zasnova, medtem ko so se
pomembnejša naselja iz prvotne obcestne in gručaste zasnove
preoblikovala v večje središčne aglomeracije. Za naselja na severnem
obrobju nižinskega dela, ki se razraščajo po rahlo vzpetem terenu na
prehodu v gričevnato zaledje in Komendsko Dobravo v severnem gričevnatem
delu je značilna gručasta zasnova. |
(6) Poselitev
nižinskega dela tvori dva sklopa, ki sta zgodovinsko nastajala ob Pšati
in njenih pritokih. Nadaljnji razvoj je bil usmerjen v intenzifikacijo
poselitve ob pomembnejših prometnicah. Primarna os poselitve se je
oblikovala v osrednjem delu ravnine ob Pšati in Reki in se razteza od
Nasovč na zahodu preko Brega pri Komendi, Potoka pri Komendi do Komende
in nadalje preko Most in Žej pri Komendi do Suhadol na jugovzhodu.
Sekundarno os poselitve predstavljajo naselja, ki so se razvila na robu
kmetijske ravnine na prehodu v gričevnato zaledje. Razteza se od Klanca
na vzhodu, preko naselij Podboršt, Gmajnica, Mlaka in Gora pri Komendi,
ki so se razvila v neposredni bližini Komende do Križa na skrajnem
vzhodnem robu občine. |
(7) Gričevnati predeli
so pretežno neposeljeni. V skrajnem severnem delu občine se nahaja
naselje Komendska Dobrava. Poleg prvotne ruralne zasnove se zaradi
ugodnega izhodišča za izlete v hribovito in gorsko zaledje tu pojavlja
počitniška gradnja. |
(8) Osrednji del
ravnine med Mostami in Komendo je pretežno urbaniziran. Ostala naselja v
občini predstavljajo tipično ruralno strukturo poselitve. V zadnjem
desetletju prebivalstvo v večini (statističnih) naselij konstantno
narašča (selitveni prirast), izjemi sta naselji Gora pri Komendi in
Potok pri Komendi, ki beležita manjši upad. Največji porast je zaznaven
v Komendi, Mostah in Suhadolah. Z izboljšavo prometnih povezav v regiji,
načrtovanimi delovnimi mesti v poslovnih in gospodarskih conah ter
nadgradnjo družbene, športnorekreacijske in turistične infrastrukture se
privlačnost občinskega prostora za poselitev še dodatno povečuje. Ker so
v urbaniziranem osrednjem nižinskem delu večja obstoječa (plansko
začrtana) območja za potrebe stanovanjske gradnje že pozidana ali pa se
nahajajo v fazi realizacije, bo glede na pričakovane priselitve v občini
v kratkem nastal primanjkljaj razpoložljivih stanovanjskih površin. |
(9) Glede na državno
prometno omrežje ima občina zelo ugodno lego. Preko osrednjega dela
občine poteka načrtovana glavna cesta Želodnik – Mengeš – Vodice, ki bo
občinski in širši regionalni prostor povezovala z obema krakoma
državnega avtocestnega križa (avtocesti A1 in A2). Občina leži tudi v
neposredni bližini osrednjega državnega letališča. Z letališčem in
pomembnejšimi središči v ožji in širši regiji se zaenkrat povezuje preko
državnih cest, v prihodnje pa je predvidena tudi ureditev krožne
regionalne povezave Ljubljana – (Komenda) – Letališče Jožeta Pučnika –
Kranj – Ljubljana. |
(10) Komenda je ena
izmed občin Ljubljanske urbane regije. Leži približno 20 km severno od
Ljubljane. Gre za sorazmerno novo občino, ki je nastala leta 1998 z
odcepitvijo od občine Kamnik. Z vidika središčnih (upravnih,
izobraževalnih, kulturnih ipd.) dejavnosti je tako še vedno precej
odvisna od občinskega središča matične občine ter drugih večjih
regionalnih središč (Mengeš, Domžale, Ljubljana). Primanjkljaj na
področju družbene infrastrukture se še povečuje z naraščanjem števila
prebivalstva ter odpiranjem novih delovnih mest (povečan delež dnevnih
delovnih migrantov v občino). Demografske študije kažejo, da je problem
največji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, slabo pa je
urejeno tudi področje oskrbe in varstva starejših. |
(11) Občina od svojega
nastanka aktivno oblikuje lastno strategijo razvoja (občinski in
sektorski razvojni programi) in se hkrati vključuje v različne
regionalne pobude (Podjetna regija, Razvojni program podeželja Trkamo na
vrata dediščine), sočasno pa se povečuje tudi intenziteta razvojnih in
poselitvenih pritiskov od zunaj. Eden izmed ključnih projektov
partnerskih občin Podjetne regije, ki je bistveno vplival na povečanje
privlačnosti občinskega prostora za razvoj dejavnosti in poselitve, je
ustanovitev Poslovne cone Komenda (Poslovne cone Žeje pri Komendi), ki
zaradi velikosti in strateške lege glede na prometne koridorje in
bližino regionalnih in državnih središč predstavlja eno izmed mednarodno
konkurenčnih con v Ljubljanski urbani regiji. |
(12) Del občine
zaenkrat še ni ustrezno opremljen z gospodarsko javno infrastrukturo,
vendar se stopnja opremljenosti naglo izboljšuje. Probleme predstavljata
predvsem področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda (delno izgrajeno
občinsko kanalizacijsko omrežje je sicer že vključeno v celovit
regionalni sistem s skupno čistilno napravo v Domžalah) in prometna
infrastruktura (jedra naselij osrednjega nižinskega dela so obremenjena
s tranzitnim in lokalnim tovornim prometom, prometni sistem na območju
poslovnih in gospodarskih con ne zadošča potrebam). |
(13) Na območju občine
Komenda so deli nekaterih naselij poplavno ogroženi. |
(14) Problemi na
področju gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bodo
bistveno vplivali na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja, zato
zahteva njihovo urejanje primeren odnos do prostorskega in ekološkega
razvoja. Na podlagi tega je občina Komenda začela poudarjati tiste
segmente gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki jih nudijo
položaj v širšem prostoru, naravne danosti in ustvarjene razmere.
Ključne primerjalne prednosti občine so: |
-
izjemna prometna lega glede na
obstoječe in načrtovano prometno omrežje v državi in regiji (avtocestni
sistem, predvidena regionalna železnica, letališče); |
-
razvito omrežje poslovnih in
gospodarskih con lokalnega (Obrtna cona Potok pri Komendi) in
regionalnega pomena (Poslovna cona Žeje pri Komendi); |
-
privlačno bivalno okolje (bližina
večjih središč osrednjeslovenske in Gorenjske statistične regije,
cenejša stanovanja, bližina delovnih mest, ohranjeno okolje); |
-
atraktivna naravna in kulturna
krajina ter številni ohranjeni kulturnozgodovinski spomeniki na celotnem
območju občine; |
-
ugodna lega glede na obstoječe in
planirane danosti turizma v regiji (Krvavec, Kamniško – Savinjske Alpe,
Kamnik, Volčji Potok…); |
-
kvaliteten potencial
športnorekreacijske ponudbe (hipodrom Komenda, naravne danosti). |
II/1.2. Cilji |
6. člen |
(1) Koncept
trajnostnega razvoja predstavlja zavestno odločitev za spoštovanje
načela ravnovesja med težnjo po gospodarskem razvoju in težnjo po
ohranjanju zdravega okolja oziroma narave. Usklajeno se razvijajo vse
funkcije občinskega središča, teži se k zagotavljanju visoke kakovosti
življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje. |
(2) V skladu z osnovnim
konceptom občina Komenda določa sledeče strateške cilje prostorskega
razvoja: |
(a) Z upoštevanjem
primerjalnih prednosti posameznih območij, uravnoteženim razvojem
sistema središč ter izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne
infrastrukture bomo zagotavljali možnosti za usklajen in medsebojno
povezan razvoj urbaniziranega nižinskega dela in ruralnega zaledja.
Razvita družbena infrastruktura, ohranjeno okolje ter raznolike
kulturne, športno-rekreativne in izobraževalne dejavnosti bodo omogočale
visoko kvaliteto bivanja ter kvalitetno preživljanje prostega časa in
hkrati bogatile turistično ponudbo v občini. |
(b) Z oblikovanjem
območij atraktivnih dejavnosti bomo skušali privabiti nova podjetja in
prebivalce ter s tem zmanjšati dnevne migracije iz naselij v občini: |
-
S pravilno razporeditvijo
dejavnosti znotraj omrežja naselij (ključne funkcije se bodo prvenstveno
umeščale v Komendo in Moste, v manjših središčih pa se bodo družbene
dejavnosti ohranjale v obstoječem obsegu) bo možen usklajen razvoj
občine, ki bo tako zagotavljala svojim občanom znatnejši delež
manjkajočih družbenih, oskrbnih, storitvenih in športnorekreacijskih
dejavnosti ter stanovanj. |
-
Krepila se bo vloga Poslovne cone
Žeje pri Komendi kot enega izmed osrednjih gospodarskih in zaposlitvenih
središč v regiji ter širšem mednarodnem prostoru, hkrati pa se bo
ohranjevala in nadgrajevala tudi mreža manjših lokalnih gospodarskih
(obrtnih) con. |
-
Razvijali se bodo turistični in
rekreacijski potenciali. Posebna pozornost se bo posvečala nadaljnjemu
razvoju konjeništva (hipodrom), turistična dejavnost pa se bo
prvenstveno oblikovala in krepila na območju gradu Križ. Kot del ponudbe
se bodo vključevala tudi kvalitetna turistična območja širšega območja
Komende in ruralnega zaledja. |
(c) Poselitev in s tem
značilen kvaliteten izgled prostora v ruralnem zaledju (obrobje
nižinskega dela in severni gričevnati del) bomo ohranjali z izboljšanjem
pogojev za bivanje in delo, npr. z zagotovitvijo območij za drobne
storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva in razvojem
turistično-rekreacijskih zmogljivosti. Posebno pozornost bomo posvečali
ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev razvoja
v lokalnem prostoru. |
(d) Kjer je to še možno
(prednost bodo imela naselja z večjim deležem ohranjene kulturne
dediščine), se bo ohranjala in vzpostavljala kulturna in simbolna
prepoznavnost naselbinskih jeder in s tem povečala privlačnost območij.
Z načrtovanimi prostorskimi ureditvami se bo omogočala trajna ohranitev
kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski
razvoj občine. |
(e) Posodabljala in
izgrajevala se bo prometna, komunikacijska, energetska in okoljska
infrastruktura s poudarkom na sledečih izhodiščih: |
-
dokončanje kanalizacijskega omrežja
občine s poudarkom na vključitev v celovit regionalni sistem odvajanja
in čiščenja odpadnih voda, |
-
posodobitev in izgradnja
vodovodnega omrežja, |
-
posodobitev in izgradnja cestnega
omrežja (vezano na ureditev glavne cestne povezave Želodnik – Mengeš –
Vodice in obvozne ceste v Mostah), |
-
izgradnja regionalne krožne
železnice Ljubljana – (Komenda) – letališče Jožeta Pučnika – Kranj –
Ljubljana, načeloma na osnovi državnega prostorskega načrta, |
-
razvoj alternativnih oblik prometa
v Komendi in drugih naseljih urbanega značaja ter v navezavi na
turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje), |
-
dopolnitev sistema javnega
avtobusnega in po možnosti uvedba železniškega potniškega prometa na
območjih z večjim obsegom dnevnih delovnih migracij (Poslovna cona Žeje
pri Komendi), |
-
uvajanje sistema plinifikacije in
obnovljivih virov energije, |
-
posodobitev telekomunikacijskega
omrežja (s poudarkom na optimalni telekomunikacijski opremljenosti
izobraževalnih ustanov in poslovnih con), |
-
zagotovitev zadostnih prostorskih
kapacitet za pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva,
predvsem pa večanju indeksa staranja po naravni rasti). |
(f) Občina bo glede na
svojo lego in dejavnosti v prostoru posebno pozornost posvečala
zagotavljanju poplavne varnosti ogroženih območij ob Pšati in njenih
pritokih ter protipotresne in požarne varnosti. |
(g) Krajina se bo
razvijala kot funkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem
prostorskih struktur, ki omogoča zdravo, varno in prijetno bivalno
okolje ter ohranjanje dejavnosti v prostoru (kmetijstvo, rekreacija).
Pri tem se bo posebno pozornost posvečalo skrbi za okolje in trajnostni
rabi naravnih virov. |
(h) Vode se bodo
načeloma izkoriščale za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene
(območja ob Pšati in njenih pritokih), pri čemer se bo zagotavljalo
njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega
stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega,
krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. Vodna
infrastruktura se bo načrtovala tako, da se bo omogočalo delovanje
naravnih procesov na vodah in ob njih. |
(i) Posebna pozornost
se bo posvečala ohranjanju oziroma vzpostavitvi zdravega bivalnega in
delovnega okolja (umeščanje hrupnih dejavnosti v območja brez stanovanj,
zagotavljanje ustrezne osončenosti oziroma osvetlitve ter prezračevanja
prostorov za bivanje in delo). |
II/2. Zasnova prostorskega razvoja
občine |
II/2.1. Prednostna območja za
razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
7. člen |
(1) Razvoj dejavnosti
in raba prostora v občini Komenda nadaljujeta kontinuiteto prostorskega
urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov
izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj
dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena
v izhodiščih v razdelku II/1.1. strateškega dela. |
(2) Preglednica 1:
Členitev prostora na makroenote |
makroenota |
podenota |
nižinski
del/Kranjsko-Šenčursko polje |
območje Komende in
Most (urbanistični načrt) z gospodarskimi conami (Poslovna cona
Žeje pri Komendi, Obrtna cona Potok pri Komendi, Gramoznica) |
|
Križ (urbanistični
načrt) |
|
druga nižinska
naselja |
|
Kranjsko-Šenčursko
polje |
severni gričevnati
del/Tunjiško gričevje |
Tunjiško gričevje |
južni gričevnati
del/območje Koseškega hriba |
območje Koseškega
hriba |
|
(3) Območje nižinskega
dela je razdeljeno na štiri podenote: |
(3.1) Pretežno
urbanizirano območje Komende in Most predstavlja najpomembnejšo
aglomeracijo lokalne skupnosti s koncentracijo centralnih, poslovnih in
športnorekreacijskih dejavnosti ter stanovanj. Na območju Komende in
Most je poudarek na razvijanju družbene infrastrukture, oskrbnih,
storitvenih, turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti,
zagotavljanju zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo ter smotrnem
lociranju kmetijskih objektov. Delovna mesta in razvoj storitvenih
funkcij se zagotavlja tudi v gospodarskih conah, Poslovni coni Žeje pri
Komendi, Obrtni coni Potok pri Komendi in Gramoznici, ki so z območjem
Komende in Most funkcijsko povezane. Poslovna cona Žeje pri Komendi se
še nadalje razvija kot gospodarsko, razvojno in raziskovalno središče
regije, ki bo konkurenčno tudi na mednarodnem nivoju. Že predvideni
dopolnilni programi v coni se nadgrajujejo z širšo paleto možnih
programov. Dejavnosti Obrtne cone Potok pri Komendi se dopolnjujejo s
kompatibilnimi poslovnimi, trgovskimi, gostinskimi, kmetijskimi in
proizvodnimi programi. Na območju Gramoznice se razvijajo programi
vezani predvsem na področje ravnanja z odpadki in poslovne dejavnosti. |
(3.2) Na območju
naselja Križ s kompleksom nekdanjega gradu se prednostno razvijajo
turistične dejavnosti širšega gravitacijskega zaledja v povezavi z
drugimi turističnimi središči v regiji. Nastanitvene kapacitete se
dopolnjujejo z družbenimi, športnorekreacijskimi in poslovnimi programi,
z vnosom centralnih dejavnosti (vsakodnevna oskrba, storitve ter
gostinstvo) pa se krepi tudi vloga naselja kot lokalnega središča
vzhodnega dela občine. |
(3.3) Tretja podenota
vključuje preostala nižinska naselja (Nasovče, Breg pri Komendi, Klanec
in Potok pri Komendi). Gre za pretežno ruralno območje, v katerem se
predvideva zmeren razvoj poselitve. Poseben poudarek je na ohranjanju
značilnega izgleda krajine (kmetijska dejavnost), zaradi privlačnosti
prostora za bivanje pa tudi na smotrnem umeščanju stanovanjskih območij. |
(3.4) V odprtem
prostoru Kranjsko-Šenčurskega polja se prednostno ohranjajo kvalitetne
prvine značilnega izgleda krajine (poudarek na ohranjanju ravninskih
gozdov in tradicionalnih oblik kmetovanja) v povezavi s tem pa se
razvijajo tudi sonaravne rekreacijske dejavnosti. Na območju se
zagotavlja izboljšanje popravne varnosti naselij (zadrževalniki,
retenzijske površine). |
(4) Območje Tunjiškega
gričevja (severni gričevnati del) predstavlja redko poseljeno ruralno
zaledje v severnem delu občine. Dejavnosti se razvijajo v funkciji
ohranjanja poseljenosti in vzdrževanja značilne podobe krajine. Poleg
trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj
dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije v navezavi
na izletniške in turistične točke v goratem zaledju (Krvavec, Šenturška
gora…). |
(5) Na pretežno
neposeljenem območju Koseškega hriba (južni gričevnati del) se ohranjajo
kvalitetne prvine značilnega izgleda krajine ter hkrati razvijajo
sonaravne oblike rekreacije (koče, ureditev pešpoti in kolesarskih stez
ipd.). Glede na pretežno gozdnatost območja se poudarja ohranjanje
gozdov. |
(6) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so
razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela. |
II/2.2. Omrežje naselij |
8. člen |
(1) Preglednica (2):
Kategorije središč, v katere se razvrščajo naselja občine Komenda glede
na vlogo v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost
gravitacijskega zaledja |
TIP SREDIŠČA |
FUNKCIJE/ VELIKOST GRAVITACIJSKEGA ZALEDJA |
pomembnejše lokalno
središče |
-
dejavnosti javne uprave (gasilski
dom, sedež občine),
-
vzgojnovarstvene in izobraževalne
dejavnosti (vrtec, osnovna šola),
-
dejavnosti zdravstva in
socialnega varstva (zdravstvena ambulanta, dom za starejše
osebe),
-
kulturne dejavnosti (kulturni
dom, muzeji, knjižnica),
-
športnorekreacijske dejavnosti
(športno igrišče in dvorana),
-
poslovne dejavnosti (banka,
pošta),
-
trgovina (trgovina z osnovno
oskrbo, manjši trgovski center, lekarna),
-
gostinstvo (opcijsko tudi
nastanitev),
-
proizvodne dejavnosti manjšega
obsega, ki bistveno ne obremenjujejo okolja,
-
avtobusna postaja/postajališče,
-
pokopališče |
-
gravitacijsko zaledje predstavlja
celotno območje občine |
manjša nosilna
naselja v lokalnem prostoru |
-
v naselju je treba zagotoviti
vsaj nekaj izmed navedenih funkcij: gasilski dom, za razvoj
turizma gostinstvo, športnorekreacijske dejavnosti
(športno igrišče), trgovino z osnovno oskrbo, osnovne storitvene
dejavnosti, avtobusno postajališče |
-
gravitacijsko zaledje vključuje
manjša okoliška (sosednja) naselja |
ostala naselja |
naselja pretežno stanovanjskega
oziroma kmetijskega značaja, ki nimajo funkcij širšega značaja;
je pa v njih možno umeščati nemoteče dopolnilne dejavnosti, s
katerimi se lokalnemu prebivalstvu zagotavlja možnosti za delo |
-
naselja nimajo posebnega
gravitacijskega zaledja |
|
(2) Preglednica
(3): Naselja glede na vlogo (tip središča) v omrežju naselij |
|
TIP SREDIŠČA |
NASELJE |
pomembnejše lokalno
središče |
Komenda (sestavni del
le-te so tudi statistična naselja Gmajnica, Gora pri Komendi,
Mlaka in Podboršt pri Komendi) in Moste (sestavni del le-teh sta
tudi statistični naselji Suhadole in Žeje pri Komendi) |
manjša nosilna
naselja v lokalnem prostoru |
Križ |
ostala naselja |
Breg pri Komendi,
Klanec, Komendska Dobrava, Nasovče, Potok pri Komendi |
|
(3) Omrežje naselij je
razvidno iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela. |
II/2.3. Temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji |
9. člen |
(1) V občini se
nadgrajuje osnovna prometna mreža. Z rekonstrukcijo obstoječih državnih
cest se bo oblikovala nova glavna cesta Želodnik – Mengeš – Vodice, ki
bo delovala kot povezava med avtocestama A1 in A2. Z rekonstrukcijo in
novogradnjo lokalnih prometnic na območju nižinskega dela (dostopne
ceste do Poslovne cone Žeje pri Komendi, Suhadol in gospodarske cone
Gramoznica ter obvozna cesta za Moste) se bodo zmanjšale prometne
obremenitve in izboljšala varnost v prometu. |
(2) Načrtuje se
izgradnja krožne regionalne železnice Ljubljana – (Komenda) – letališče
Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana, ki se bo na ključnih točkah
navezovala na državno železniško omrežje (hitra železnica s postajo v
okviru letališča Jožeta Pučnika). Ta se bo v prostor najverjetneje
umeščala na osnovi državnega prostorskega akta, v nasprotnem primeru pa
lahko glede na možnosti, smiselnost in interes tudi s spremembami OPN,
ki se jih bo po potrebi presojalo tudi z okoljskega vidika. |
(3) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so
razvidne iz grafičnih prikazov na listu 1 strateškega dela. |
II/2.4. Območja prepoznavnih
naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora |
10. člen |
(1) Kot prepoznavne
naravne in ustvarjene kvalitete prostora se opredeljujejo ohranjena
stara naselbinska jedra z velikim deležem kulturne dediščine (Malteška
Komenda, Križ z gradom, Suhadole) in značilna podoba Kapeljskega polja
in Dolgih njiv z obcestnimi ravninskimi vasmi, prostorskimi dominantami
in značilnimi pogledi. Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ta
območja so podane v II/4. poglavju strateškega dela in v izvedbenem delu
tega dokumenta. |
(2) Ustvarjene
kvalitete prostora predstavljajo tudi objekti in območja kulturne
dediščine, ki se varujejo glede na njihov pravni status in varstveni
režim (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirana
kulturna dediščina). Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist
varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne
dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, naj
se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je
treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije v
prostoru. S posegi in ureditvami na objektih in območjih kulturne
dediščine naj se ne zmanjšuje prepoznavnih kvalitet prostora. Posegi in
ravnanja, ki bi utegnili degradirati lastnosti, zaradi katerih je
območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine, niso dopustni. |
(3) Na območju občine
se nahajajo tudi območja, ki se varujejo s predpisi s področja
ohranjanja narave (naravne vrednote, območja Natura 2000 in ekološko
pomembna območja). |
II/3. Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra |
11. člen |
(1) Infrastrukturna
omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s
prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja.
Infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z
neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljševala pa se bo tudi
v smislu zmanjšanja obremenitev okolja. |
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
je razvidna iz grafičnih prikazov na listu 2 strateškega dela. |
II/3.1. Prometna infrastruktura |
II/3.1.1. Cestno omrežje |
12. člen |
(1) Državno prometno
omrežje je na območju občine sorazmerno dobro razvito. Preko osrednjega
dela občine poteka glavna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana, ki se na
Brniku priključuje na avtocesto A2 Karavanke – Obrežje. Glavna cesta
predstavlja os občinskega prometnega omrežja, na katero se navezuje
serija regionalnih in lokalnih prometnic. |
(2) Z rekonstrukcijo
glavne ceste GII 104 na odseku Mengeš – Žeje in regionalne ceste RII 413
na odseku Žeje – Vodice (sprejeta državna prostorska akta) se bo uredila
nova glavna cestna povezava Želodnik – Mengeš – Vodice med Gorenjsko
avtocesto - A2 in Štajersko avtocesto - A1. Hkrati je predvidena
ureditev osrednjega križišča (načrtovano je krožno križišče) državnih
prometnic v Mostah (Žeje), kjer se na načrtovano glavno cesto
priključujeta obstoječa glavna cesta GII 104 na odseku Moste (Žeje) –
Sp. Brnik in regionalna cesta RII 413 na odseku Moste (Žeje) – Duplica. |
(3) Vzdolž načrtovane
glavne ceste se bodo uredili tudi priključki na obstoječe in načrtovane
lokalne prometnice na širšem območju Most. Vezano na to so v lokalnem
prometnem sistemu predvideni naslednji posegi: |
-
ureditev vzhodne dovozne ceste za
območje Poslovne cone Žeje pri Komendi, ki se (preko načrtovanega
krožišča) priključi na že načrtovano cestno omrežje, s čimer se bo
dolgoročno izboljšala pretočnost prometa v coni; posledično se preuredi
priključek Žeje – zahod; |
-
na južnem robu Most se na glavno
cesto priključujeta nova dostopna cesta za Suhadole (deloma poteka po
trasi obstoječe poti) ter nova (vzhodna in severna) obvoznica za Moste
(s čimer se bodo zmanjšale prometne obremenitve v jedru naselja) s
krožnimi priključki na lokalno cestno omrežje in regionalno cesto RII
413; |
-
rekonstrukcija lokalne ceste Drnovo
– Šmarca mimo območja gramoznice Suhadole. |
(4) Glede na potrebe
(varnostne in prometnotehnične zahteve ipd.) se rekonstruirajo,
posodabljajo in dograjujejo tudi preostale občinske ceste. |
(5) Kjer je to možno,
se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ob cestah uredijo koridorji za
kolesarske steze in pešpoti. |
II/3.1.2. Železniško omrežje |
13. člen |
(1) Na območju občine
je načeloma načrtovana trasa krožne regionalne železniške povezave
Ljubljana – (Komenda) – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana, ki
bi se na vseh ključnih točkah (prometna vozlišča) neposredno povezala
tudi z načrtovano hitro državno železnico. Način njenega umeščanja je
razviden iz poglavja II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja
naselij v občini in regiji. |
II/3.1.3. Javni potniški promet in
prometna vozlišča za javni potniški promet |
14. člen |
(1) Sistem javnega
potniškega prometa se zaradi ekonomske upravičenosti in večje
učinkovitosti primarno razvija na nivoju regije oziroma širšega mestnega
prostora Ljubljane in Kranja (vključno z pomembnim prometnim vozliščem,
letališčem Jožeta Pučnika) ter somestja Domžale – Kamnik. |
(2) Obstoječi sistem je
v pretežnem delu vezan na avtobusni promet s postajališči v večini
naselij nižinskega dela občine (Križ, Moste, Komenda, Nasovče). Omrežje
javnega avtobusnega prometa se dopolnjuje in razvija na relacijah v
smeri posameznih zaposlitvenih in izobraževalnih središč. |
(3) V povezavi z
načrtovanim železniškim omrežjem se bo posebna pozornost posvečala
razvoju železniškega javnega potniškega prometa. |
(4) Sistem javnega
prometa se v urbanih in drugih naseljih povezuje z razvojem
nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje. |
II/3.1.4. Omrežje letališke
infrastrukture |
15. člen |
(1) V neposredni
bližini občine se nahaja osrednje državno letališče. Ustrezno povezanost
območja občine z letališčem se zagotavlja z izboljšanjem cestnih in
železniških povezav v lokalnem in širšem regionalnem prostoru. Hkrati se
zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje letališča (upoštevanje
omejitvenih ravnin pri umeščanju in oblikovanju novih posegov v
prostor). |
(2) V vzhodnem delu
občine se zagotavlja površine za delovanje in razvoj vzletišča
Podgorje-Kamnik (večji del območja se nahaja v občini Kamnik tik ob meji
z občino Komenda, realizacija je odvisna od realizacije tega projekta v
Občini Kamnik). |
II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in
omrežje pešpoti |
16. člen |
(1) Nadgrajevala se bo
osnovna mreža kolesarskih poti z glavno kolesarsko povezavo Kranj –
Komenda – Duplica, ki poteka vzporedno z glavno cesto GII 104 in
regionalno cesto RII 413, na katero se bodo navezovale lokalne povezave
v smeri izletniških točk v zaledju (Šenturška Gora, Krvavec, Tunjice,
Koseški hrib). |
|
(2) Obstoječe pešpoti
večinoma potekajo po manj prometnih lokalnih prometnicah. Posebej
urejene so planinske poti med Planinskim domom v Komendi (Podboršt) in
Komendsko Dobravo (z navezavo na Šenturško Goro) ter na območju med
Debelim vrhom in Koseškim hribom). |
(3) Omrežje pešpoti,
kolesarskih stez ter drugih tematskih poti (panoramska pot med Križem in
Komendo, jahalne poti ipd.) se bo razvijalo v navezavi na turistična in
rekreacijska območja občine in širšega zaledja. Med seboj se bodo
prednostno povezovala območja zelenih sistemov naselij (zelena os ob
Pšati med Komendo in Suhadolami), privlačna krajinska in poselitvena
območja (hipodrom, Malteška Komenda, dolina Tunjščice, območje gradu
Križ in Kriškega bajerja) ter območja družbene infrastrukture (šole,
vrtci). |
(4) Zaradi varnosti v
cestnem prometu je v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in
novogradnjah cest predvidena izgradnja kolesarskih stez in koridorjev za
pešce. Posebna pozornost se posveča ureditvi ločenih površin (pločniki,
ločeno urejene poti v okviru zelenega sistema ipd.) za kolesarje in
pešce v Komendi, Mostah in drugih naseljih urbanega značaja. |
II/3.2. Elektronske komunikacije |
17. člen |
(1) Z osnovnim
telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v občini. Načrtuje
se dopolnitev širokopasovnega omrežja, tako da bo omogočena priključitev
večine uporabnikov na območju občine. |
(2) Posebna pozornost
se bo posvečala optimalni telekomunikacijski opremljenosti javnih
ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.) ter
poslovnih in gospodarskih con. |
II/3.3. Energetika |
18. člen |
(1) Za zagotovitev
zanesljive oskrbe z električno energijo v regiji se načrtuje izgradnja
novega daljnovoda DV 2x110 kV Kamnik – Visoko (načrtovan z državnim
prostorskim načrtom). |
|
(2) Distribucijsko
elektroenergetsko omrežje v občini Komenda se napaja iz RTP Kamnik.
Obstoječe omrežje izven naselij je večinoma izvedeno z daljnovodi;
kabelsko omrežje prevladuje v strnjenih naseljih. V prihodnje se omrežje
izven naselij gradi (oziroma rekonstruira) predvsem v kabelski izvedbi,
lahko pa tudi z nadzemnimi vodi, v naseljih pa izključno v kabelski
izvedbi. Pomembnejšo dopolnitev elektroenergetskega sistema predstavlja
2x20 kV kabelska povezava iz RTP Kamnik do Poslovne cone Žeje pri
Komendi. |
(3) Za potrebe širitev
distribucijskega omrežja se v (statističnih) naseljih Komenda, Klanec,
Podboršt pri Komendi, Gora pri Komendi, Moste in Suhadole po potrebi
načrtuje gradnja novih in nadomestnih transformatorskih postaj. |
(4) Preko južnega dela
občine poteka prenosni plinovod M2 Rogatec – Vodice. Zaradi povečanja
transportnih kapacitet, zanesljivosti ter varnosti oskrbe z zemeljskim
plinom se načrtuje izgradnja vzporednega plinovoda M2/1 (veljavni
državni prostorski akt). |
(5) Distribucijsko
plinovodno omrežje je že zgrajeno na območju večjih nižinskih naselij
(Komenda in Moste, Križ) in gospodarskih con (Žeje pri Komendi, Potok
pri Komendi). Načrtovana je dograditev omrežja, ki bo vključevala večino
naselij. Na plinovodno omrežje se priključi čim večje število
uporabnikov, pri čemer se posebej spodbuja priključitev večjih
porabnikov energije (javne stavbe, proizvodnja). |
(6) Spodbujata se
izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije in raba lokalno
razpoložljivih obnovljivih virov energije za posamezne objekte ali
skupine objektov, zlasti na tistih lokacijah, kjer ni možna priključitev
na plinovodno omrežje. |
II/3.4. Komunalno in vodno
gospodarstvo ter varstvo okolja |
II/3.4.1. Oskrba z vodo |
19. člen |
(1) Občina nima
lastnih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo. Oskrba z vodo se zagotavlja
iz sistemov na področju sosednjih občin in poteka preko dveh javnih
vodovodov. Manjši del ozemlja občine se napaja iz vodovodnega sistema
Krvavec (zajetja so v občini Cerklje na Gorenjskem), večji del pa iz
vodovodnega sistema Kamnik (zajetja so v občini Kamnik). |
(2) Načrtujejo se
naslednji posegi na vodovodnem sistemu: |
-
priključitev novonačrtovanih
območij na javni vodovodni sistem; |
-
obnova dotrajanih cevovodov (pri
tem bo potrebno upoštevati tudi število načrtovanih priključkov). |
II/3.4.2. Čiščenje odpadne in
padavinske vode |
20. člen |
(1) V občini so
zaenkrat delno urejeni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na
območjih (statističnih) naselij Komenda, Gmajnica, Podboršt pri Komendi,
Žeje pri Komendi, Moste, Suhadole in Križ ter na območju gospodarskih
con Žeje pri Komendi in Potok pri Komendi. |
|
(2) Načrtuje se
dograditev celovitega regionalnega kanalizacijskega sistema s centralno
čistilno napravo v Domžalah, v katerega se vključujejo tudi sosednje
občine (Cerklje na Gorenjskem, Mengeš, Kamnik). Nanj se bodo priključila
vsa naselja ter poslovne in gospodarske cone nižinskega dela občine. |
(3) Na območju
Komendske Dobrave ter posameznih območij razpršene poselitve, kjer
sistemska priključitev na kanalizacijsko omrežje ekonomsko ni
upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja z biološkimi
čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte
oziroma z izvedbo nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave. |
(4) Povsod je predviden
ločen sistem odvodnjavanja. |
II/3.4.3. Ravnanje z odpadki |
21. člen |
(1) Na celotnem območju
občine je urejen reden odvoz komunalnih odpadkov. V vseh večjih naseljih
je omogočeno tudi ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih.
Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških otokov v skladu z dinamiko
izgradnje novih območij. |
(2) Odpadki se zbirajo
v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (Gramoznica). Glede na vrsto se
nato odvažajo bodisi na deponijo Barje v Ljubljani ali pa se oddajajo
pooblaščenim podjetjem za predelavo. |
II/3.5. Pokopališča |
22. člen |
(1) Osrednje občinsko
pokopališče se nahaja v Komendi. Zadostne prostorske kapacitete glede na
demografske kazalce se zagotavljajo z njegovo širitvijo. Na območju
širitve pokopališča se zasadi drevored visokodebelnih sadnih dreves. |
II/4. Usmeritve za prostorski
razvoj občine |
II/4.1. Usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo |
II/4.1.1. Notranji razvoj in
prenova |
23. člen |
(1) Notranji razvoj
naselij se osredotoča na zgoščanje poselitve v nepozidanih območjih
stavbnih zemljišč, pri čemer se hkrati zagotavlja kvalitetne bivanjske
pogoje z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi
območji ter z ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske javne
infrastrukture. |
(2) Glede na možnost
izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) tega člena ter na podlagi analize
rabe in izkoriščenosti zemljišč v občini ni naselij z večjim potencialom
za notranji razvoj. Več prostih površin je v Komendi (Podborštu;
pričakuje se, da bo območje bo v kratkem pozidano), na Križu, v Mostah
in Nasovčah. Manjše proste površine so tudi v večini drugih naselij,
vendar zaradi lege, razdrobljenosti in drugih omejitvenih dejavnikov ne
predstavljajo posebnih potencialov z vidika notranjega razvoja. |
(3) Večji potencial za
notranji razvoj se pojavlja na območjih poslovnih in gospodarskih con.
Za ta območja so podrobnejši prostorski akti že izdelani (Poslovna cona
Komenda, Gramoznica) in so delno že realizirani oziroma se v sorazmerno
kratkem obdobju pričakuje njihova realizacija. |
(4) Z delno ali
celovito prenovo se bodo ohranjale in revitalizirale kvalitetne stavbne
ali urbane strukture in njihove razpoznavne značilnosti, izboljševali
pogoji na degradiranih območjih ter uvajale nove rabe v manj vitalnih
jedrnih območjih. Posebna pozornost se prenovi namenja v urbanih
naseljih nižinskega dela občine. |
(5) Izvedba celovite
prenove je predvidena na območju gradu Križ, za katerega je izdelan
ureditveni načrt. S prenovo grajskega kompleksa in pripadajočih
parkovnih ter drugih površin se v prostor umešča turistične,
rekreacijske in kulturne programe, ki se v manjši meri dopolnjujejo tudi
z drugimi programi s področja družbene infrastrukture, stanovanji ter
poslovnimi in drugimi kompatibilnimi dejavnostmi. Območje se nahaja na
dominantni legi nad Križem, zato se pri prenovi posebna pozornost
posveča tudi (pre)oblikovanju vedut na naselje. |
(6) Izvedba delne
prenove se prednostno določa za jedra Komende in Most. Predvidena je
predvsem vsebinska prenova (umeščanje družbene infrastrukture) ter
izboljšava prostorsko-oblikovalskih in funkcionalnih (ureditev prometnih
površin vključno s površinami za mirujoči promet). V Komendi se posebna
pozornost posveča tudi prenovi kulturne dediščine in druge stavbne
dediščine, ki oblikuje značilno podobo naselja. |
(7) Okvirna območja naselij z večjimi območji notranjega razvoja in
prenove so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3 strateškega dela. |
II/4.1.2. Širitve naselij |
24. člen |
(1) Nova območja za
pozidavo se glede na potrebe (v primeru, da v naselju ni zadosti prostih
površin) praviloma načrtujejo na območjih, kjer je možno zagotavljati
ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo ter oskrbnimi
in storitvenimi dejavnostmi, ustvariti primerno bivalno okolje ter v čim
večji meri varovati naravno okolje. Pri tem je potrebno v čim večji
možni meri ohranjati prepoznavno podobo naselij ter upoštevati
morfološke, oblikovne in komunikacijske značilnosti obstoječe pozidave. |
(2) Širitve naselij za
organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter
za oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območjih
posameznih središč (Komenda in Moste) in drugih naselij osrednjega
urbaniziranega nižinskega dela. |
(3) Morebitne širitve
za potrebe gospodarstva in poslovnih dejavnosti se načeloma locirajo v
bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con, pri čemer se
zagotavlja čim boljše povezave z lokalnim in regionalnim prometnim
omrežjem. |
(4) Na območjih, ki so
zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna
konfiguracija terena, območja ohranjanja narave in biotske
raznovrstnosti, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča
vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na
lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev. |
(5) Večja območja širitve naselij so razvidna iz grafičnih prikazov na
listu 3 strateškega dela. |
II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po
naseljih |
II/4.1.3.1. Stanovanjska dejavnost |
25. člen |
(1) Stanovanjska
gradnja se krepi v nižinskem delu z ugodnejšimi pogoji glede danosti v
prostoru, infrastrukturne opremljenosti, opremljenosti središč ipd.
Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja z intenziviranjem gradnje na
prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem v predele,
ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi
lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v območja
naselij in so komunalno opremljena. |
(2) Večja zaokrožena
območja se oblikujejo v osrednjem urbaniziranem delu občine z dobrimi
navezavami na obstoječe in načrtovano omrežje družbene in druge
infrastrukture (območje Komende in Most). Prednostno se obravnavajo
lokacije na prisojnih pobočjih na severnem robu nižinskega dela, ki so
infrastrukturno že opremljene, imajo dobre klimatske pogoje (osončenost,
prevetrenost) in so oddaljene od motečih elementov urbanega prostora
(promet, proizvodna območja) ter lokacije v jedrih naselij ali njihovi
neposredni bližini. Poleg stanovanj se na teh lokacijah zagotavlja tudi
potreben obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zelenih površin.
|
(3) Individualno se
stanovanjska problematika rešuje tudi z zapolnitvami gradbenih vrzeli
ter manjšimi zaokrožitvami na robu naselij nižinskega in gričevnatega
dela občine. |
II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne
dejavnosti |
26. člen |
(1) Poslovne in
proizvodne dejavnosti se ohranjajo in prednostno razvijajo na območju
obstoječih poslovnih in gospodarskih con. V ta območja se dolgoročno
seli vsa proizvodnja in obrt, ki s svojim delovanjem moteče vpliva na
okolico (zlasti v območjih stanovanj). Poslovne dejavnosti se razvijajo
tudi v pomembnejših naseljih ter na drugih lokacijah v povezavi s
športnorekreacijskimi, turističnimi, trgovskimi in drugimi podobnimi
programi. |
(2) Poslovna cona Žeje
pri Komendi se še nadalje razvija kot gospodarsko, razvojno in
raziskovalno središče regije, ki bo konkurenčno tudi na mednarodnem
nivoju. Že predvideni dopolnilni programi (izobraževanje, kongresna
dejavnost, rekreacija, zabava) se nadgrajujejo z oskrbnimi in
storitvenimi dejavnostmi (družbena infrastruktura). |
(3) Ohranjajo in
nadalje se razvijajo tudi druge (manjše) gospodarske cone v občini s
specifičnimi dejavnostmi vezanimi na lokacijo. Obrtna cona Potok pri
Komendi se širi proti severovzhodu (na lokacijo se med drugim seli
kmetijska zadruga). Na območju Gramoznice se razvijajo predvsem programi
vezani na področje ravnanja z odpadki (sortiranje in zbiranje komunalnih
odpadkov, skladiščenje in predelava ekološko nespornih proizvodov,
poslovne dejavnosti). |
(4) Obrtna dejavnost
manjšega merila (tudi v povezavi s stanovanjskimi območji) se še naprej
ohranja ter dopolnjuje z novimi poslovnimi in deloma proizvodnimi
programi ob pomembnejših prometnicah na območju Most. |
(5) Kmetijska
proizvodnja je tesno povezana s stanovanjsko funkcijo, zato je
razporejena po celotnem območju občine. Načeloma se kmetijska raba v
naseljih omejuje v severnem delu urbaniziranega prostora, ki je zasnovan
kot pretežno stanovanjsko območje, omogoča pa se širitev kmetijskih
gospodarstev na drugih lokacijah. Posamezne perspektivne kmetije se
umikajo na rob naselij oziroma izven naselij ob strnjena kmetijska
zemljišča. Za kmetije, ki se že nahajajo na robu naselij se glede na
potrebe in možnosti zagotavlja površine za širitev. |
II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti |
27. člen |
(1) Osnovne oskrbne,
storitvene in ostale centralne dejavnosti se razporejajo v skladu z
omrežjem središč kot je določeno v točki II/2.2. tega odloka, s čimer se
zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih (zlasti izobraževalnih)
dejavnosti na celotnem ozemlju občine. |
(2) V Komendi se
ključne izobraževalne, zdravstvene, kulturne, upravne in druge
dejavnosti ohranjajo in nadalje razvijajo. Osrednji občinski programi se
v čim večji možni meri koncentrirajo v jedru naselja ali njegovi
neposredni bližini. Prednostno se razvijajo vzgojne in izobraževalne
dejavnosti (dopolnitev šolskih in obšolskih dejavnosti, ureditev vrtcev)
ter dejavnosti s področja varstva in oskrbe starejših (načrtuje se
ureditev medgeneracijskega centra – varovana stanovanja in dom starejših
občanov in/ali otroškega vrtca in s spremljajočo ponudbo), izboljšuje pa
se tudi ponudba na področju zdravstva, kulturnih ustanov ter splošne
oskrbe in storitev. |
(3) V Mostah se
centralne dejavnosti razvijajo v jedru naselja, naselbinskem jedru
Suhadol ter v povezavi s poslovnimi programi. Na obstoječi lokaciji šole
se zagotavljajo možnosti za širitev vzgojnih in izobraževalnih
programov. Na območjih ob večjih prometnicah se razvija predvsem oskrbne
in storitvene dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovne dejavnosti
ipd.). V naselbinsko jedro Suhadol se umeščajo predvsem oskrbne in
storitvene dejavnosti. |
(4) Na območju naselja
Križ se centralne dejavnosti razvijajo v povezavi s turizmom. Večji
poudarek je na programih s področja kulture in zdravstva, v naselju pa
se zagotavljajo tudi možnosti za razvoj izobraževalnih, oskrbnih in
storitvenih dejavnosti. |
(5) Posebna pozornost
se posveča uvajanju komplementarnih dejavnosti vezanih na potrebe
podjetij in zaposlenih v Poslovni coni Žeje pri Komendi. V slednjo se
tako umešča nov fokus centralnih dejavnosti s programi s področja
družbene infrastrukture (npr. vrtec, izobraževalne dejavnosti), oskrbe
in storitev. |
(6) Centralne
dejavnosti se lahko razvijajo tudi v ostalih naseljih, pri čemer gre v
tem primeru predvsem za spremljajoče dejavnosti stanovanjskih sosesk in
drugih območij, pri katerih je smiselno osnovno družbeno infrastrukturo
ter oskrbne in storitvene dejavnosti zagotavljati neposredno na
lokaciji. |
II/4.1.3.4. Športnorekreacijske
dejavnosti in turizem |
28. člen |
(1) V jedru Komende se
nahaja hipodrom s pripadajočimi objekti, njegova športnorekreacijska
ponudba pa se dopolnjuje z ureditvijo dodatnih športnih igrišč v skladu
z veljavnim izvedbenim aktom. Na območju občine se posebna pozornost
namenja razvoju konjeništva. |
(2) V turistično
ponudbo se vključujejo tudi naselja z atraktivno arhitekturno, etnološko
in drugo dediščino, športnorekreacijskimi in drugimi kompatibilnimi
programi. Možnosti za razvoj turizma se prednostno zagotavljajo na
območju Komende ter v okviru prenovljenega kompleksa gradu Križ (možnost
ureditve hotelskih kapacitet s spremljajočimi programi). |
(3) V manjši meri se
turistična (gostišča s turističnimi ležišči, turistični penzioni, kmečki
turizem ipd.) in športnorekreacijska ponudba kot dopolnilna dejavnost
razvija tudi v ruralnem zaledju tako v nižinskem kot tudi gričevnatem
delu občine. |
(4)
Športnorekreacijska ponudba se razvija v celovit sistem, ki povezuje
urbanizirani nižinski del občine z atraktivno krajino gričevnatega dela
ter širše gledano z izletniškimi cilji v hribovitem in goratem zaledju
(Tunjice, Šenturška Gora, Krvavec). V severnem nižinskem in gričevnatem
delu se oblikujejo manjši fokusi dejavnosti (planinski domovi, piknik
prostori, adrenalinski park, smučarska skakalnica, različna igrišča
itn.) ob kolesarskih stezah, planinskih in drugih peš poteh. |
(5) Pomembna zelena
poteza urbaniziranega osrednjega dela občine je zeleni pas ob Pšati
(hrbtenica javnega prostora), ki povezuje posamezne centre poselitvenih
območij in naravne ekosisteme na skrajnih robovih urbanega sistema v
celovit sistem. |
(6) V Komendi in
Mostah ter drugih večjih naseljih se zagotavlja enakomerno pokritost
območij šol, vrtcev, mestnih parkov ter obstoječih in novih
stanovanjskih sosesk z manjšimi otroškimi igrišči. |
II/4.1.4. Sanacija in prenova
razpršene gradnje |
29. člen |
(1) Značilnosti
avtohtonega poselitvenega vzorca in sistematično usmerjanje gradnje na
območja obstoječih strnjenih naselij sta v veliki meri pripomogla k
temu, da se na ozemlju občine Komenda skoraj niso oblikovala območja
razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja racionalna izraba prostora in
s tem ohranitev značilne podobe krajine ena izmed prednostnih usmeritev
prostorskega razvoja občine. |
II/4.1.5. Območja razpršene
poselitve |
30. člen |
(1) Območja razpršene
poselitve vključujejo območja razloženih naselij, manjših zaselkov,
samotnih kmetij, posameznih domačij ali stavb in se pojavljajo predvsem
na ruralnih območjih gričevnatega dela. |
|
(2) Območja razpršene
poselitve se ohranjajo pretežno v obstoječem obsegu z minimalnimi
širitvami, kadar so le-te potrebne za ohranjanju primarnih dejavnosti,
značilne poseljenosti območja in podobe krajine. |
(3) Okvirna območja
razpršene poselitve so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 3
strateškega dela. |
II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje
naselij |
31. člen |
(1) Ohranja se
kvalitetne tipološke značilnosti arhitekturnega in urbanističnega
oblikovanja ter prepoznavnost občinskega prostora. |
(2) Glede na
prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti ter načrtovano
intenziteto razvoja delimo občino na več območij: |
(a) Kot območje
intenzivnejšega razvoja poselitve se opredeljuje osrednji nižinski del
Komende in Most (sestavni del le-teh so tudi statistična naselja
Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Suhadole in
Žeje pri Komendi). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično
oblikovanje tega območja so: |
-
značilna strnjena, obcestna in
obulična zazidava z gručastimi jedri, v katerih so pogosto dominante; |
-
s širitvami in zapolnjevanjem
vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave, naseljem se določajo
čitljivi robovi; |
-
ohranja in prenavlja se jedri
Komende in Most; |
-
posebna pozornost se posveča
ohranjanju in ustrezni prezentaciji naselbinske dediščine v prostoru
(jedri Komende in Most, Suhadole, Gora pri Komendi, Podboršt pri
Komendi); |
-
ohranjajo se osnovna razmerja v
prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski
gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (Malteška Komenda, cerkvi v
Mostah in Suhadolah); |
-
območje neposredno ob Pšati se
ohranja nepozidano ter se oblikuje in razvija kot zelena os širšega
prostora; |
-
kjer je to možno oziroma smiselno,
se ohranja podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi
površinami (sadovnjaki); |
-
kot del podeželskega okolja se
ohranjajo visokodebelni sadovnjaki (v primeru sečnje dreves naj se sadna
drevesa, kjer je to smiselno, nadomestijo z novimi); |
-
z ohranjanjem zelenih cezur (pasovi
zelenih, kmetijskih in gozdnih površin) med posameznimi naselji se
preprečuje zraščanje stavbnega tkiva; |
-
vzdolž načrtovane glavne ceste se,
kjer je to možno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni pas
(protihrupna zaščita, prometna varnost,...); |
-
ohranja se gozdnat reliefni rob ob
naseljih na prehodu v gričevnati del občine; |
-
novi naselbinski sklopi se
prilagajajo naravnim danostim (morfologija terena, obstoječa vegetacija,
vodotoki) in (zlasti na območjih naselbinske dediščine) ohranjajo
tipično zasnovo vaških naselij. |
(b) Kot območje
zmernega razvoja poselitve se opredeljujeta območje nižinskih vasi na
severozahodnem delu Kranjsko-Šenčurskega polja in območje Križa. Ključne
značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so: |
-
značilna obcestna in gručasta
zazidava, v jedrih so ponekod dominante; |
-
s širitvami in zapolnjevanjem
vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave predvsem na območju
Križa), naseljem se določajo čitljivi robovi; |
-
prenavlja se kompleks gradu Križ s
parkom; |
-
posebna pozornost se posveča
ohranjanju in ustrezni prezentaciji naselbinske dediščine v prostoru
(jedro Križa); |
-
ohranjajo se osnovna razmerja v
prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski
gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (Križ z gradom in cerkvijo); |
-
kjer je to možno oziroma smiselno,
se ohranja podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi
površinami (sadovnjaki); |
-
kot del podeželskega okolja se
ohranjajo visokodebelni sadovnjaki (v primeru sečnje dreves naj se sadna
drevesa, kjer je to smiselno, nadomestijo z novimi); |
-
z ohranjanjem zelenih cezur (pasovi
zelenih, kmetijskih in gozdnih površin) med posameznimi naselji se
preprečuje zraščanje stavbnega tkiva; |
-
ohranja se gozdnat reliefni rob ob
naseljih na prehodu v gričevnati del občine; |
-
v čim večji možni meri se ohranja
značilna podoba Kranjsko-Šenčurskega polja; |
-
novi naselbinski sklopi se
prilagajajo naravnim danostim (morfologija terena, obstoječa vegetacija,
vodotoki) in (zlasti na območjih naselbinske dediščine) ohranjajo
tipično zasnovo vaških naselij. |
(c) Kot območje
ohranjanja poselitve se opredeljuje območje severnega gričevnatega dela
(Komendska Dobrava). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično
oblikovanje tega območja so: |
-
razpršena pozidava (posamezne
kmetije) z gručastim jedrom; |
-
prednostno se ohranja značilna
podoba krajine ter podoba roba naselja s kozolci in sadovnjaki. |
(d) Kot posebne
morfološke strukture z zahtevami vezanimi na dejavnosti, ki se
opravljajo v njihovem okviru se opredeljujejo gospodarske, poslovne in
obrtne cone (Žeje pri Komendi, Potok pri Komendi, Gramoznica). Ključne
značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so: |
-
ohranjajo in oblikujejo se zeleni
varovalni robovi na prehodu med poslovnimi in gospodarskimi conami ter
naselji in odprtim prostorom; |
-
vzdolž pomembnejših cest se, kjer
je to možno oziroma smiselno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni
pas (protihrupna zaščita, prometna varnost,...); |
-
merilo (horizontalni in vertikalni
gabariti) novih objektov se prilagaja okolici, tako da se ohranjajo
vedute na krajinske kvalitete v okolici; |
-
posebna pozornost se posveča
ureditvi dostopov in zagotovitvi ustreznega obsega površin za mirujoči
promet. |
II/4.2. Usmeritve za razvoj v
krajini |
II/4.2.1. Razvojna območja za
posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
II/4.2.1.1. Kmetijstvo |
32. člen |
(1) Intenzivna
kmetijska pridelava se usmerja na območja strnjenih kompleksov
kmetijskih zemljišč v nižinskem delu. Na preostalih predelih občine se
bodo spodbujale ekstenzivne oblike kmetovanja, predvsem živinoreja s
pašništvom. Spodbuja se tudi sadjarstvo z ohranjanjem in prenovo
travniških sadovnjakov. |
(2) Kmetijska
dejavnost nižinskega in severnega gričevnatega dela se ohranja tudi v
funkciji ohranjanja značilne podobe krajine. Spodbuja se povečanje
deleža ekološkega kmetovanja, še posebej na območjih ohranjene narave. |
(3) Razvoj kmetij se
spodbuja z uvajanjem dopolnilnih dejavnosti ter zagotavljanjem možnosti
za preselitev izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob strnjena
območja kmetijskih zemljišč. |
II/4.2.1.2. Gozdarstvo |
33. člen |
(1) Zaradi sorazmerno
velike gozdnatosti v gričevnatem delu občine se območja gozdov pretežno
vzdržuje v obstoječem obsegu in preprečuje zaraščanje in pogozdovanje
kmetijskih površin. Pridobivanje lesa se spodbuja povsod, kjer je to
možno glede na naravne danosti in hkrati ni v nasprotju z varstvom
drugih virov, pri čemer se priporoča čim bolj sonaravne oblike
gospodarjenja z gozdom. |
(2) Ravninski gozdovi,
skupine dreves ali posamična drevesa v kmetijski krajini se ohranjajo v
čim večji možni meri. |
(3) V gozdovih, ki
imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen (gozdovi
ob vodotokih in na robovih naselij) se bo raba prilagajala tem
funkcijam. Gozdovi ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko
izravnalno in krajinsko vlogo, se bodo v čim večji možni meri ohranili
in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske
rabe. |
(4) Na območju občine
se nahajajo tudi varovalni gozdovi, ki jih je potrebno ohranjati. |
II/4.2.1.3.Vode |
34. člen |
(1) Vode se načeloma
izkorišča za gospodarske in rekreacijske namene. |
(2) Vodotoke in vodne
površine se s primernimi rabami, ki ohranjajo in nadgrajujejo ekološki,
krajinski in doživljajski pomen voda ter se zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, povezuje z zelenimi
sistemi naselij in širših območij. |
(3) Območje ob Pšati
se oblikuje kot zelena rekreacijska os osrednjega urbaniziranega dela
občine (Komenda, Moste), območje ob Kriškem bajerju pa se namenja
sonaravni rekreacijski in turistični rabi. |
(4) Na območju občine
se ob večjih vodotokih načrtujejo zadrževalniki padavinske vode, kar je
obravnavano v poglavju o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija |
35. člen |
(1) Turizem se v
skladu z določili točke II/4.1.3.4. primarno razvija v okviru naselij
(hipodrom, jedro Komende, kompleks gradu Križ), v krajini pa predvsem v
navezavi na športnorekreacijsko ponudbo. |
(2)
Športnorekreacijski programi se razvijajo v celovit sistem, ki povezuje
zelene površine urbaniziranega nižinskega dela občine z atraktivno
krajino gričevnatega dela ter širše gledano z izletniškimi cilji v
hribovitem in goratem zaledju (Tunjice, Šenturška Gora, Krvavec). |
(3) Ohranja in
dopolnjuje se obstoječa mreža tematskih in drugih poti (pešpoti,
planinskih poti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.). Zelena os ob
Pšati v Komendi in Mostah med Podborštom (Mlako) in Suhadolami deluje
kot povezovalni element v prostoru. Proti severu se rekreacijska os
nadaljuje mimo Planinskega doma pri Podborštu proti Komendski Dobravi
ter proti vzhodu mimo lovskega doma na Križu v smeri proti Tunjicam.
Proti jugu steče v odprt naravni prostor s potmi v smeri Koseškega hriba
in Debelega vrha. |
(4) V gričevnatem delu
se oblikujejo manjši fokusi dejavnosti (planinski domovi, piknik
prostori, adrenalinski park, smučarska skakalnica, različna igrišča
itn.) ob kolesarskih stezah, planinskih in drugih pešpoteh. Komendska
Dobrava predstavlja izhodiščno točko za izlete na Šenturško Goro in
širše območje Krvavca. |
II/4.2.1.5. Mineralne surovine |
36. člen |
(1) Na območju občine
Komenda trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora niti ni
nobeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje
mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali
izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno
določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje
mineralnih surovin. Za namen raziskovanja in izkoriščanja mineralnih
surovin je potrebno sprejeti podrobni prostorski načrt (OPPN). |
II/4.2.2. Posebna območja, kjer se
ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora,
pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti |
37. člen |
(1) V skladu z
določili poglavja II/2.4. se kot območja prepoznavnih naravnih in
ustvarjenih kvalitet prostora opredeljujejo: |
(a) ohranjena stara
naselbinska jedra z velikim deležem kulturne dediščine (Malteška
Komenda, Križ z gradom, naselbinsko jedro Suhadol) z naslednjimi
prepoznavnimi značilnostmi: |
-
jedro Komende na dominantni legi na
vzpetini nad sotočjem Pšate in Reke, ki ga sestavljajo baročna cerkev
sv. Petra, grad, park, pokopališče, župnišče, knjižnica in nekaj hiš; |
-
gručasto jedro Križa z dominantno
cerkvijo sv. Pavla in kompleksom nekdanjega gradu z ohranjeno teraso s
paviljoni, gospodarskimi poslopji ter parkom z ribniki, prostorska
razmerja med grajenimi strukturami in krajino; |
-
strnjeno naselbinsko jedro Suhadol
s cerkvijo sv. Klemena; |
-
značilna podoba krajine v
neposredni okolici naselij (sadovnjaki, drevoredi ipd.). |
(b) značilna podoba
Kapeljskega polja in Dolgih njiv z obcestnimi ravninskimi vasmi z
naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi: |
-
značilna podoba krajine s prepletom
kmetijskih površin in zaplat ravninskega gozda; |
-
prostorska razmerja med grajenimi
strukturami in krajino (vedutno izpostavljena obcestna nižinska naselja
z dominantami, kozolci na prehodu med naseljem in krajino, lega naselij
ob značilnih naravnih robovih ipd.); |
-
ohranjena vaška jedra s številnimi
objekti kulturne dediščine; |
-
značilna podoba krajine v
neposredni okolici naselij (sadovnjaki, drevoredi ipd.). |
(2) Ohranjanje in
razvoj prepoznavnih kvalitet se zagotavlja predvsem z: |
(a) ohranjanjem
poseljenosti ruralnih območij in spodbujanjem razvoja primarnih
dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja ohranitev značilne podobe krajine; |
(b) vključevanjem
območij prepoznavnih kvalitet v turistično ponudbo (s poudarkom na
razvoju jedra Komende in kompleksa gradu Križ); |
(c) omejevanjem
dejavnosti na območju posebnih naravnih kvalitet, naravnih vrednot,
območjih Nature 2000 in območjih biotske raznovrstnosti (zagotovi se le
minimalna športnorekreacijska in ostala infrastruktura); |
(d) ohranjanjem
značilnih vedut v prostoru (z omejevanjem pozidave v osi pogledov); |
(e) prenovo naselbinske
in stavbne dediščine. |
(3) Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne
kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti so razvidna iz grafičnih
prikazov na listu 4 strateškega dela. |
II/4.2.3. Območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja |
38. člen |
(1) V občini se
nahajajo nekatera območja potencialnih naravnih nesreč. Največji problem
predstavljajo poplavna območja v nižinskem delu. |
(2) Kot osnova za
nadaljnji prostorski razvoj občine z vidika zagotavljanja poplavne
varnost so bile v okviru poplavne študije za območje občine izdelane
karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti. |
(3) Poplavna varnost
na območju občine se izboljšuje z naslednjimi ukrepi: |
|
(a) izvedbo
zadrževalnika na Pšati ter povečanju prevodnosti Pšate skozi naselje
Komenda z izvedbo razbremenilnika, ki bo odvečno vodo vodil na kmetijske
površine jugovzhodno od območja hipodroma (v ta namen je treba na
območju Gmajnice zagotoviti visokovodni koridor, ki bo ostal nepozidan); |
(b) izvedbo
zadrževalnika na Tunjščici; |
(c) izvedbo
zadrževalnika na Knežjem potoku; |
(d) ohranjanju
retenzijskih površin v čim večji možni meri zlasti na območju potoka
Reka in območju Suhadol. |
(4) Za zmanjšanje
nevarnosti oziroma ogroženosti se na poseljenih območjih in območjih
gospodarskih dejavnosti predvidi ustrezne preventivne in sanacijske
ukrepe, ustrezno upravlja primarne dejavnosti ter nadzoruje aktivnosti,
ki lahko povzročijo naravne ali druge nesreče. |
(5) Območja v
gričevnatem delu, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti se bodo
načeloma prepuščala naravni dinamiki. |
(6)
Zaščita in reševanje na območju občine Komenda je organizirana sledeče: |
(6.1)
Prva medicinska pomoč
je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni
ambulanti v Komendi, reševalci nujne medicinske pomoči morajo na to
področje priti iz Kamnika in okolice. |
(6.2) V
primeru naravne nesreče so določene naslednje: |
-
lokacije
zasilnih prebivališč: osnovni šoli v Komendi in v Mostah, vrtec in
športna dvorana v Komendi, Dom krajanov - Breznikov dom na Križu,
|
-
lokacije
začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb: osnovni šoli v
Komendi in v Mostah, športna dvorana v Komendi, Dom krajanov - Breznikov
dom na Križu, . |
(6.3) V
primeru rušilnega potresa je takoj po nesreči možno organizirati
nastanitve prebivalcev pri osnovnih šolah v Mostah in v Komendi, na
hipodromu in na nogometnem igrišču v Komendi ter na teniških igriščih na
Gmajnici. Če osnovne šole ob nesreči ne bi utrpele večjih poškodb, bi
bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce, prav tako bi bile
na razpolago športna dvorana in Kulturni dom.v Komendi ter Breznikov dom
na Križu. |
(6.4) V
občini se v primeru naravnih katastrof oziroma vojne aktivirajo površine
predvidene za različne namene; za pokop ljudi se aktivirajo proste
površine ob pokopališču v Komendi, za ruševine se aktivira odlagališče v
gramoznici Suhadole. |
(6.5) V
primeru naravnih in drugih nesreč se površine za pokop večjega števila
živali zagotavljajo na slabše propustnih tleh in izven vodovarstvenih
virov vzhodno od poslovne cone Žeje pri Komendi (na parc. št. 372, 368
in 365, k. o. Suhadole), ob dogovoru s pristojno veterinarsko upravo se
lahko kadavre vozi tudi v ustrezno opremljene sežigalnice, oziroma se
odvoz in odstranitev izvaja po navodilih dežurnega inšpektorja VURS. |
(6.6) V
občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov. |
(7) Področje varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami je v pristojnosti lokalne skupnosti.
Podrobneje se opredeli v načrtih zaščite in reševanja in drugih načrtih,
ki se izdelajo glede na veljavno oceno ogroženosti. |
III/4.3. Usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč |
39. člen |
(1) Obstoječa stavbna
zemljišča se večinoma ohranjajo, del se jih vrne kmetijski rabi. Širitve
so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja
občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in razvoj v krajini.
Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z določili razdelka
II/4.1.2. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne
infrastrukture. |
(2) Gozdna in
kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun širitve stavbnih in drugih
zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna zemljišča se določajo predvsem v
primeru sprememb primarne (kmetijske ali gozdne) rabe kadar gre za
uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo vodi pristojno
ministrstvo, ali v primeru izvzemov stavbnih zemljišč. |
(3) Vodna zemljišča se
določajo za večje vodotoke v občini. |
(4) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz
grafičnih prikazov na listu 5 strateškega dela. |
II/4.4. Usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev |
II/4.4.1. Členitev prostora na
enote |
40. člen |
(1) Pri določitvi enot
urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev se upošteva osnovno
delitev prostora občine na makroenote in podenote. |
(2) Z vidika naravnih
in ustvarjenih danosti se območje občine deli na tri makroenote.
Makroenote se nadalje delijo na manjše enote, ki predstavljajo večja
zaključena območja v krajini (vključno z zadrževalniki) ter strnjena
območja naselij oziroma gospodarskih con. Izhodišča za delitev so
opredeljena v prvih poglavjih strateškega dela, ključne značilnosti in
razvojne usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi
prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane tudi v Preglednici 4. |
(3) Prostorski
izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na namembnost in vrste
posegov v prostor, oblikovanje objektov in priključevanje na gospodarsko
javno infrastrukturo naj temeljijo na osnovnih značilnostih prostora
določenih po posameznih makrocelotah in podenotah. |
(4) Preglednica
4: Členitev prostora na makroenote in podenote z osnovnimi
značilnostmi |
|
makroenota /
podenota |
značilnosti |
prepoznavne
kvalitete |
prevladujoče
dejavnosti |
razvoj
infrastrukture |
nižinski del /
območje Komende in Most (urbanistični načrt)
z gospodarskimi
conami (Poslovna cona Žeje pri Komendi, Obrtna cona Potok pri
Komendi, Gramoznica) |
pretežno urbanizirano
območje vodilnih naselij v občini, Komende in Most s funkcijsko
povezanimi gospodarskimi conami |
Malteška Komenda,
jedro Suhadol s cerkvijo |
poselitev (bivanje,
centralne dejavnosti, turizem, šport in rekreacija, kmetijstvo,
poslovne in proizvodne dejavnosti) |
(izboljšanje
kanalizacijskega in telekomunikacijskega omrežja) |
nižinski del / Križ
(urbanistični načrt) |
območje naselja Križ |
jedro Križa s
cerkvijo, kompleks gradu s parkom |
poselitev (bivanje,
centralne dejavnosti, šport in rekreacija, turizem, kmetijstvo) |
(izboljšanje
telekomunikacijskega omrežja) |
nižinski del / druga
nižinska naselja |
ruralna naselja
nižinskega dela z značilno obcestno pozidavo (Potok pri Komendi,
Nasovče, Klanec, Breg pri Komendi) |
značilna krajina
Kapeljskega polja |
poselitev (bivanje,
kmetijstvo) |
(izboljšanje
kanalizacijskega in telekomunikacijskega omrežja, dograditev
plinovodnega omrežja) |
nižinski del /
Kranjsko-Šenčursko polje |
kmetijska krajina,
nižinski gozdovi in obvodna vegetacija,
turistična oziroma
športnorekreacijska infrastruktura |
značilna podoba
krajine Kapeljskega polja in Dolgih njiv |
intenzivno
kmetijstvo, rekreacija v naravi (tematske in druge poti),
poselitev (bivanje, kmetijstvo, turizem, šport in rekreacija) |
/ |
severni gričevnati
del / Tunjiško gričevje |
pretežno neposeljeno
območje z ohranjeno naravno krajino, razpršena poselitev z
manjšim gručastim jedrom (Komendska Dobrava), osnovna turistična
oziroma športnorekreacijska infrastruktura) |
/ |
sonaravno (ekološko)
kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacija v naravi (planinske in druge
poti), poselitev (bivanje, kmetijstvo, turizem, šport in
rekreacija) |
(izboljšanje
vodovodnega in telekomunikacijskega omrežja) |
južni gričevnati del
/ območje Koseškega hriba |
pretežno neposeljeno
območje z ohranjeno naravno krajino, osnovna turistična oziroma
športnorekreacijska infrastruktura |
/ |
gozdarstvo,
rekreacija v naravi (tematske in druge poti) |
/ |
II/5. Koncepti prostorskega razvoja
pomembnejših naselij in območij |
II/5.1. Komenda in Moste |
41. člen |
(1) Območje Komende in
Most (sestavni del le-tega so tudi območja statističnih naselij
Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Suhadole in
Žeje pri Komendi) razvija kot pomembnejše lokalno (občinsko) središče.
Na območju Komende in Most se ohranjajo in prednostno razvijajo
družbene, oskrbne, storitvene in športno rekreacijske dejavnosti.
Poseben poudarek se namenja zagotavljanju ustreznih zmogljivosti na
področju vzgoje in izobraževanja, kulture in sociale ter omogočanju
delovanja večjih kmetij na robovih naselij. V navezavi na športno
rekreacijske dejavnosti (razvoj konjeništva), prepoznavnih naravnih in
ustvarjenih kvalitet ter ugodne prometne lege (vključno z bližino
letališča) se razvija tudi turistične dejavnosti. |
(2)
Prometno
omrežje in omrežje javnega potniškega prometa |
(2.1) Osnovno prometno
mrežo območja sestavljajo: |
-
državni cesti med Ljubljano in
Kranjem (odseka Moste – Mengeš in Sp. Brnik – Moste) ter Medvodami in
Duplico (odseka Moste – Duplica in Vodice – Moste); preko območja bo
potekala nova cestna povezava med Štajersko in Gorenjsko avtocesto, ki
se ureja z veljavnimi državnimi prostorskimi akti; ti na obravnavanem
območju načrtujejo delno prestavitev državnih cest na rob Most, ureditev
osrednjega križišča v Mostah (Žeje) in navezave na obstoječe prometno
omrežje, |
-
druge prometne povezave znotraj
Komende in Most, |
-
prometne povezave Komende in Most z
državno cesto Ljubljana – Kranj ter drugimi naselji (Potok pri Komendi,
Klanec, Križ, Komendska Dobrava). |
(2.2) Problematika
prometne urejenosti območja se bo delno uredila s posegi iz državnega
prostorskega načrta, za prometno razbremenitev središča Most pa se na
vzhodnem in severnem robu Most načrtuje umestitev obvozne ceste. Z
ureditvijo odcepa proti Suhadolam na jugovzhodnem robu Most v liniji
načrtovane obvozne ceste (v skladu z državnim prostorskim načrtom) bo
prometno razbremenjeno tudi gosto pozidano jedro Suhadol. Potencialno
nevarno s področja zagotavljanja prometne varnosti je tudi nepregledno
križišče Glavarjeve in Zajčeve ceste v središču Komende, zato se
načrtuje njegova rekonstrukcija z ureditvijo krožišča. |
(2.3) Zasnova javnega
potniškega prometa, kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti je razvidna
iz poglavij II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za
javni potniški promet in II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in omrežje
pešpoti. Ključne ureditve na to temo predstavlja ureditev osrednje peš
komunikacije vzdolž Pšate ter panoramska pot med Križem in Komendo.
|
(3)
Druga
gospodarska javna infrastruktura |
(3.1) Načrtuje se
obnova dotrajanih cevovodov vodovodnega omrežja. |
(3.2) Na območjih
(statističnih) naselij Komenda, Moste, Gmajnica, Mlaka, Suhadole in Žeje
pri Komendi, so zaenkrat delno urejeni mešani ali ločeni sistemi za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Načrtuje se dograditev
kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega sistema. |
(3.3) Elektroenergetsko
omrežje se prenavlja in dograjuje. Za potrebe širitev distribucijskega
omrežja se v (statističnih) naseljih Komenda, Moste, Gora pri Komendi,
Podboršt pri Komendi in Suhadole načrtuje gradnja novih in nadomestnih
transformatorskih postaj. |
(3.4) Na območju je
zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje, spodbuja se rabo obnovljivih
virov energije. |
(3.5) Načrtovana je
dopolnitev mreže ekoloških otokov. |
(3.6) Predvidena je
širitev pokopališča. |
(4)
Razporeditev
dejavnosti |
(4.1) Glede na
morfološke, tipološke in funkcijske značilnosti je območje v grobem
razdeljeno na dve večji enoti: |
-
območje naselja Komenda skupaj z
območji statističnih naselij Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka in
Podboršt pri Komendi, |
-
območje naselja Moste, skupaj z
območjema statističnih naselij Suhadole in Žeje pri Komendi. |
|
(4.2) Kot primarni
fokus dejavnosti (občinsko središče) se ohranja in razvija jedro
Komende, v katerega je umeščena vsa pomembnejša družbena (uprava,
izobraževanje, kultura, zdravstvo) in športno rekreacijska
infrastruktura. Z obstoječimi prostorskimi akti se že načrtuje
dopolnitev športno rekreacijskih programov in socialne infrastrukture
(bivanje za starejše osebe – ureditev medgeneracijskega centra). Jedro
Komende se funkcijsko in oblikovno prenavlja z uvedbo novih oziroma
dopolnitvijo poslovnih, turističnih in drugih centralnih dejavnosti. Za
zagotavljanje ustreznih kapacitet se ob osnovi šoli širi območje za
potrebe vzgoje in izobraževanja. |
(4.3) Kot sekundarni
fokus dejavnosti se ohranja in razvija jedro Most, kjer so umeščene
družbene, storitvene, oskrbne in proizvodne (obrtne) dejavnosti. Na
območju se prednostno razvijajo oskrbne, storitvene, poslovne in druge
podobne dejavnosti ter obrtne dejavnosti. Na obstoječi lokaciji šole se
zagotavljajo možnosti za širitev vzgojnih in izobraževalnih programov. |
(4.4) Razvoj
centralnih dejavnosti se zagotavlja tudi na območju Suhadol, v manjšem
obsegu pa tudi na območjih Gmajnice, Gore pri Komendi in Žej pri
Komendi. |
(4.5) Večja območja
namenjena pretežno stanovanjski rabi (ki se v starih delih naselij
prepletajo s kmetijskimi gospodarstvi) se nahajajo in v manjši meri
širijo na prisojnih pobočjih severnega roba nižinskega prostora (območja
Gmajnice, Gore pri Komendi, Mlake, Podboršta pri Komendi) ter robnih
predelih območij Komende, Suhadol, Žej in Most. |
(4.6) Večje kmetije se
prednostno seli na robove naselij. Območje Suhadol ohranja svoj
polkmečki značaj. |
(4.7) Krepi se vloga
širšega prostora Pšate, kot zelene osi, ki povezuje naselja v urbano
celoto. |
(5)
Urbanistično
oblikovanje |
(5.1) V pretežno
izgrajenih območjih se vzpostavlja kontinuiteta urbanističnega
oblikovanja, tako da se novi posegi prilagajajo kvalitetnim elementom
obstoječe pozidave, območja oblikovnih degradacij (nezadostno
izkoriščena območja ter območja stihijske urbanizacije) pa se ustrezno
sanirajo. |
(5.2) Kvalitetna
urbanistična in arhitekturna dediščina (stara naselbinska jedra Komende,
Most in Suhadol) se ohranja in se v prihodnje ustrezno ureja na osnovi
spomeniško varstvenih načel. |
(5.3) Ohranja se
obstoječe dominante in se jih dopolnjuje z novimi poudarki na ključnih
lokacijah. |
(5.4) Kot celovita
zelena poteza, ki deluje kot povezovalni element celotnega območja se
ohranja prostor ob Pšati. |
(5.5) Posebna
pozornost se posveča oblikovanju vizualno izpostavljenih predelov –
robove območja je potrebno skrbno oblikovati oziroma z intenzivno
ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med naselbinsko
strukturo in krajino. |
(5.6) Odprte javne
prostore (trgi pri cerkvah, površine ob šolah, zelenice itn.) ter
parkovne ureditve se ohranja, ustrezno prenavlja, dopolnjuje ter
medsebojno povezuje. Ustrezen obseg in enakomerno dostopnost javnih
(trgi) ter zelenih površin (otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine) se zagotavlja
tudi v okviru notranjega razvoja in širitev. |
(5.7) Ohranja se zelene cezure (pretežno kmetijske površine) med
območjem urbanističnega načrta in sosednjimi naselji (Klanec, Križ,
Potok pri Komendi). Posebej se ščitijo zeleni pas okoli Komende in
cerkve v Komendi, obvodni prostor Pšate, Knežjega potoka, Govinjka in
Reke ter gozdni robovi. |
(5.8) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob prometnicah
oblikujejo pasovi linijske vegetacije. |
(6)
Zeleni sistem |
(6.1) Kot osrednja poteza zelenega sistema, ki povezuje celotno
območje, se ohranja in razvija prostor ob Pšati. Poteza se začne na
zahodnem robu Podboršta in vodi mimo Gmajnice do hipodroma ter drugih
načrtovanih športno rekreacijskih ureditev, ki so s peš potjo povezani z
osnovno šolo. Proti Mostam poteka mimo načrtovanega medgeneracijskega
centra (in/ali otroškega vrtca ter spremljajoče ponudbe) in dalje po
robu Komende in Most, kjer se lahko z malimi preureditvami izoblikuje
sosledje prizorišč za različne dejavnosti na prostem, katerih glavni
motiv je prisotnost vode (igrala za otroke, rekreacija in zabava v
zelenju, prostori za posedanje). Prostor rekreacijskih površin se
nadaljuje skozi urbani prostor Most do športnih površin šole v Mostah in
se s podhodom pod državno cesto naveže na Suhadole, kjer mimo vaškega
centra steče v odprt naravni prostor južnega gričevnatega dela. Posebna
pozornost se posveča ureditvi peš in kolesarskih povezav do drugih
zelenih in javnih odprtih površin na območju in širše (podrobneje
opisano v poglavju II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija). |
(6.2) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov (območje hipodroma) se
v zeleni sistem vključuje tudi manjša športna in druga igrišča. Sistem
igrišč se ohranja in dopolnjuje tako, da se zagotavlja enakomerna
dostopnost do javnih športnorekreacijskih površin na celotnem območju. |
(6.3) Ohranja in dopolnjuje se odprte javne prostore (trgi, površine ob
šolah ipd.). |
(6.4) Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se ohranja in na novo
ureja odprte poljavne površine v stanovanjskih soseskah in ozelenjene
parkirne površine. |
(6.5) V zeleni sistem
se vključuje tudi zelene poteze iz prejšnje točke tega člena. |
|
(6.6) Del območja je
poplavno ogrožen. Ukrepi v zvezi z zagotavljanjem poplavne varnosti so
opisani v poglavju II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja. |
II/5.2. Križ |
42. člen
|
(1) Območje Križa se
razvija kot manjše nosilno naselje v lokalnem prostoru. Na območju Križa
se zagotavlja minimalna opremljenost z družbenimi, oskrbnimi in
storitvenimi dejavnostmi, poudarek pa se namenja razvoju turistične,
kulturne in športnorekreacijske dejavnosti (kompleks gradu Križ s parkom
z ribniki) za širše gravitacijsko zaledje v povezavi z drugimi
turističnimi območji v regiji. Ohranja se podeželski značaj naselja. |
(2)
Prometno omrežje
in omrežje javnega potniškega prometa |
(2.1) Osnovno prometno
mrežo območja sestavljajo: |
-
državna cesta med Medvodami in
Duplico (odsek Moste – Duplica), |
-
prometne povezave skozi jedro
naselja med Goro pri Komendi in državno cesto. |
(2.2) Zasnova javnega
potniškega prometa, kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti je razvidna
iz poglavij II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za
javni potniški promet in II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in omrežje
pešpoti. Poudarek je na umestitvi panoramske poti med Križem in Komendo. |
(3)
Druga
gospodarska javna infrastruktura |
(3.1) Načrtuje se
obnova dotrajanih cevovodov vodovodnega omrežja. |
(3.2) Elektroenergetsko
omrežje se prenavlja in dograjuje. |
(3.3) Na območju je
zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje, spodbuja se rabo obnovljivih
virov energije. |
(3.4) Načrtovana je
dopolnitev mreže ekoloških otokov. |
(4)
Razporeditev
dejavnosti |
Ohranja se značaj
podeželskega naselja s pretežno stanovanjsko in kmetijsko namembnostjo.
Kompleksnejši preplet dejavnosti se načrtuje v okviru kompleksa gradu
Križ s poudarkom na razvoju turističnih, športno rekreacijskih in
kulturnih dejavnosti ter ob državni cesti s prepletom oskrbnih,
storitvenih in poslovnih dejavnosti. Večje kmetije se prednostno umešča
na rob naselja. |
(5) Urbanistično oblikovanje |
(5.1) Posebna pozornost
se posveča ohranjanju značilne gručaste pozidave v naselbinskem jedru
naselja, v delih naselja južno in zahodno od naselbinskega jedra pa se z
zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu viša gostota zazidave. |
(5.2) Prenova kompleksa
gradu Križ se načrtuje z veljavnim podrobnim prostorskim načrtom. |
(5.3) Ohranja se
osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j.
maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (Križ z
gradom, kot ena najmarkantnejših pozicij gradov širšega območja in
cerkvijo). |
(5.4) Posebna
pozornost se posveča oblikovanju vizualno izpostavljenih predelov –
robove območja je potrebno skrbno oblikovati oziroma z intenzivno
ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med naselbinsko
strukturo in krajino. Kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja
podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami
(sadovnjaki). |
(5.5) Trg pri cerkvi
se ohranja. Odprte javne površine, parkovne ureditve ter odprti prostor
se medsebojno povezuje. |
(5.6) Ohranja se zelene cezure (pretežno kmetijske površine) med
območjem in sosednjimi naselji (Gora pri Komendi, Moste, Podgorje) ter
gozdni rob. |
II/6. Spremljanje stanja okolja |
43. člen |
(1) V času izvajanja
OPN mora Občina Komenda zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer
se: |
(1.1) vsaki dve leti
preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež gospodinjstev,
priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma ustrezno urejeno
komunalno infrastrukturo ter vključenost prebivalcev v organiziran odvoz
odpadkov; |
(1.2) vsaka tri leta
preveri naslednje kazalce stanja okolja: povprečni letni dnevni promet,
način ogrevanja stavb (v gospodarskih conah in stanovanjskih območjih),
število kurišč in vrsta energenta, površine stopnje varstva pred hrupom
po območjih podrobnejše namenske rabe prostora, letna poraba električne
energije za javno razsvetljavo; |
(1.3) vsakih pet let
preveri naslednje kazalce stanja okolja: kakovostno stanje površinskih
voda, kakovostno stanje podzemnih voda, kakovost pitne vode, površino
stanovanjskih območij, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa
(glavna cesta), količino prodane pitne vode, število enot kulturne
dediščine ter stopnjo njihove ogroženosti ter površino stavbnih
zemljišč, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin. |
(2) Način spremljanja
kazalcev stanja okolja, nosilci posameznih področij in viri podatkov so
podrobno opredeljeni v okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga OPN. |
(3) Občina mora
rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let predstaviti v obliki
poročila in z njim seznaniti javnost ter ministrstvo, pristojno za
okolje. |
III. IZVEDBENI DEL |
44. člen |
(vsebina izvedbenega dela) |
(1) Besedilo
izvedbenega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: |
|
III/1. |
Enote urejanja
prostora |
III/2. |
Območja namenske rabe
prostora |
III/3. |
Prostorski izvedbeni
pogoji |
|
III/3.1. |
Prostorski izvedbeni
pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
III/3.2. |
Prostorski izvedbeni
pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
III/3.3. |
Prostorski izvedbeni
pogoji in merila za parcelacijo |
|
III/3.4. |
Prostorski izvedbeni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
III/3.5. |
Prostorski izvedbeni
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter verstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
III/3.6. |
Prostorski izvedbeni
pogoji glede varovanja zdravja |
III/4. |
Prostorski izvedbeni
pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih
načrtov |
|
III/4.1. |
Vrste gradenj, ki so
dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
|
III/4.2. |
Usmeritve za izdelavo
OPPN |
III/5. |
Posebne določbe |
45. člen |
(uporabljeni izrazi) |
(1) Izrazi,
uporabljeni v izvedbenem delu tega odloka, imajo naslednji pomen: |
1. Bruto tlorisna
površina stavbe predstavlja površine vseh etaž stavbe, ki so v
celoti nad terenom. |
2. Delež zelenih
površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno
površino gradbene parcele. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene
površine, na katerih je možno zasaditi debelno vegetacijo in tlakovane
površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev
objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne
površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke).
Zelenih površin mora biti več kot tlakovanih. Izjemoma je tlakovanih
površin lahko več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi. |
3. Faktor zazidanosti
gradbene parcele se določi kot razmerje med zazidano površino in
celotno površino gradbene parcele. |
4. Funkcionalno drevo
je drevo z obsegom debla najmanj 18-20 cm na višini 1 m od tal po
saditvi in z višino spodnjega dela krošnje najmanj 2,5 m nad tlemi. |
5. Grajeno območje
kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh
smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije
(štejejo se zahtevni in manj zahtevni objekti) oziroma njihovih
gradbenih parcel (če so določene), in sicer ne glede na to, ali preko
takega območja poteka javna cesta ali ne. |
6. Kap je najnižji
del (osnovne) strehe. |
7. Odmik od
parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj
izpostavljenih delov stavbe (nad terenom ali pod terenom), v kolikor ni
s posameznimi členi tega odloka določeno drugače. |
8. Gradbena parcela
je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih
delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na
katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
9. Praviloma: izraz
pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi
utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanja od
določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor oziroma v postopku priprave
OPPN. Kadar se posega na zemljišča, na katerih veljajo določeni režimi,
je za odstopanje od določil tega odloka treba pridobiti tudi soglasje
službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, območij
in dobrin na podlagi posameznega režima. |
10. Raščen teren so
površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem
sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
|
11. Urejen teren
je teren, ki v največji možni meri sledi obstoječemu raščenemu terenu na
gradbeni parceli; odstopanje je dopustno, če tako zahtevajo pristojni
soglasodajalci v skladu s predpisi iz njihove pristojnosti oziroma je s
posameznimi členi tega odloka določeno drugače. |
12. Sestavljen tloris
je tloris, pri katerem so na osnovni tloris dodani ali odvzeti volumni
(npr. tloris v obliki črk L ali U). |
13. Večnamenska stavba
je stavba, v kateri se načrtuje oziroma vsebuje več dejavnosti in za
njo ni mogoče določiti prevladujoče dejavnosti, ki bi obsegala več kot
polovico uporabne površine stavbe. |
14. Zelena streha je
streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. |
15. Klasična frčada
je frčada z vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho s
slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho. |
16. Frčada na plašč
je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno streho z naklonom največ
20º nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka frčade na plašč mora
biti nižja od slemena osnovne strehe. |
17.
Varovalna ograja
je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih
objektov, avtocest oziroma drugih javnih cest, železnice, letališč,
vzletišč in objektov navigacijskih služb zračnega prometa,
nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, na katerih
se opravlja dejavnost. Varovalna ograja mora biti prosojna in
neizstopajočih barv. |
18. Igriščna ograja
je ograja namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igrišča od javne
ali druge površine. Igriščna ograja mora biti prosojna in neizstopajočih
barv. |
19. Protihrupna
ograja je ograja, namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega
izvora v soseščino. Višina protihrupnih ograj se določa v skladu s
predpisi s področja prometne infrastrukture in hrupa. Gradnja je
dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa.
Protihrupna ograja mora biti arhitekturno oblikovana, po možnosti iz
naravnih materialov oziroma ozelenjena. |
20. Urbanistični
vzorec je grafični prikaz, s katerim se prikaže, da se je pri
načrtovanju novega posega v prostor upoštevalo značilnosti obstoječe
okoliške pozidave. Pri načrtovanju novega posega v prostor je treba
upoštevati zlasti za okolico značilno umeščanje objektov na gradbeno
parcelo, za okolico značilno snovanje tlorisnih gabaritov in merilo
okolice. Urbanistični vzorec se izdela na zemljiškem katastru in/ali
ortofoto posnetku v merilu 1:1000 (lahko tudi podrobneje) in mora
obsegati vsaj območje EUP oziroma podEUP, v kateri se načrtovani poseg
nahaja. Takšen urbanistični vzorec je sestavni del projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
21. Analiza območja
EUP oziroma podEUP so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi se
ugotavlja tipično tlorisno zasnovo obstoječih stavb (oblika tlorisne
zasnove, razmerje stranic tlorisne zasnove in morebitne druge
značilnosti) in tipično oblikovanje streh (oblika, naklon) značilno za
območje EUP oziroma podEUP. Takšna analiza območja EUP oziroma podEUP je
sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pripravljavec
OPN lahko zagotovi pripravo pravil za urejanje prostora na območjih
posameznih EUP oziroma podEUP – katalog temeljnjih oblikovalskih
izhodišč. |
III/1. Enote urejanja prostora |
46. člen |
Preglednica 5:
Prikaz členitve občine na EUP in podEUP |
1 – oznaka enote urejanja
prostora (EUP); |
2 – oznaka manjšega območja
znotraj enote urejanja prostora (podEUP); |
3 – podrobnejša namenska
raba prostora; |
4 – oznaka načina urejanja: |
-
PIP, |
-
DPA, |
-
OPPN – veljaven, |
-
OPPN(1)– predviden; |
5 – oznaka urbanističnega
tipa (značilnosti umeščanja posegov v prostor); |
6 – oznaka stavbnih tipov; |
7 – maksimalni faktor
zazidanosti gradbene parcele (oziroma vrednosti med katerimi se mora
gibati); |
8 – minimalni delež zelenih
površin v %; |
9 – oznaka ali so za
območje EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne
določbe: |
-
da, |
-
ne |
* - oznaka območja v
veljavnem podrobnem prostorskem načrtu |
/ - vrednost kazalca za EUP
oziroma podEUP ni relevantna oziroma ni omejena z določilom v tej
preglednici |
nr – namenska raba je
razvidna iz grafičnih prikazov |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
NIŽINSKI DEL –
KRANJSKO ŠENČURSKO POLJE |
Območje Komende
in Most (urbanistični načrt) z gospodarskimi conami (Poslovna
cona Žeje pri Komendi, Obrtna cona Potok pri Komendi,
Gramoznica) |
Gmajnica |
GM 1 |
GM 1/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3,A3/1 |
0,40 |
30 |
ne |
|
GM 1/2 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
25 |
ne |
|
GM 1/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
GM 2 |
GM 2/1 |
SS |
PIP |
U1/2 |
A1/3 |
0,45 |
20 |
ne |
|
GM 2/2 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
GM 3 |
GM 3/1 |
SS |
PIP |
U1/3 |
A1/2 |
0,35 |
30 |
ne |
|
GM 3/2 |
SS |
|
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
|
GM 3/3 |
CD |
|
U1/3 |
A1/3 |
0,40 |
15 |
ne |
|
GM 3/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
GM 4 |
GM 4/1 |
VC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
GM 4/2 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
GM 4/3 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
GM 4/4 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
GM 4/5 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
GM 4/6 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
GM 4/7 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
GM 5 |
|
S |
OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
(KO13)* |
|
C |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
|
Z |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
|
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
GM 6 |
|
K2 |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
Gora pri Komendi |
GO 1 |
|
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
GO 2 |
GO 2/1 |
CD |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
GO 2/2 |
CD |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
GO 2/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
GO 3 |
|
SS |
PIP |
U2/1 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
GO 4 |
|
IK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
GO 6 |
GO 6/1 |
ZS |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
GO6/2 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
Komenda |
KO 1 |
KO 1/1 |
CU |
PIP |
U1/5 |
A2 |
0,45 |
10 |
da |
|
KO 1/2 |
CU |
|
U1/5 |
A2 |
0,45 |
10 |
da |
|
KO 1/3 |
CU |
|
U1/5 |
A2 |
0,45 |
10 |
da |
|
KO 1/4 |
IK |
|
U1/5 |
A3/1 |
0,45 |
15 |
ne |
|
KO 1/5 |
ZK |
|
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
ne |
|
KO 1/6 |
ZK |
|
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
da |
|
KO 1/7 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KO 2 |
KO 2/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
KO 2/2 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
KO 2/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KO 3 |
KO 3/1 |
CU |
PIP |
U1/5 |
A2 |
0,40 |
20 |
da |
|
KO 3/2 |
CU |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KO 3/3 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KO 3/4 |
CU |
|
U1/5 |
A2 |
0,15 - 0,45 |
20 |
da |
|
KO 3/5 |
CU |
|
U1/5 |
A2 |
0,35 |
20 |
da |
|
KO 3/6 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
KO 3/7 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
KO 3/8 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KO 4 |
KO 4/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KO 4/2 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KO 4/3 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KO 4/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
KO 4/5 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KO 5 |
KO 5/1 |
SS |
PIP |
U1/4 |
A1/2 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KO 5/2 |
SS |
|
U1/4 |
A1/2 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KO 5/3 |
SS |
|
U1/4 |
A1/2 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KO 5/4 |
SS |
|
U1/4 |
A1/2 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KO 5/5 |
SS |
|
U1/4 |
A1/2 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KO 5/6 |
SS |
|
U1/4 |
A1/2 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KO 5/7 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
KO 5/8 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
KO 5/9 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KO 6 |
|
Z |
OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
(KO5)* |
|
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
KO 7 |
KO 7/1 |
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
KO 7/2 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
15 |
ne |
|
KO 7/3 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
KO 7/4 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
20 |
da |
|
KO 7/5 |
SK |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
da |
|
KO 7/6 |
SK |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
da |
|
KO 7/7 |
IK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/2 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KO 7/8 |
IK |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
|
KO 7/9 |
IK |
|
U1/3 |
A3/2 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KO 7/10 |
E |
|
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
ne |
|
KO 7/11 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
KO 8 |
KO 8/1 |
CDi |
PIP |
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
da |
|
KO 8/2 |
CD |
|
U1/3 |
A2 |
0,40 |
20 |
ne |
KO 9 |
|
IK |
PIP |
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
KO 10 |
KO 10/1 |
SB |
PIP |
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
da |
|
KO 10/2 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
KO 10/3 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
KO 10/4 |
G |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
Mlaka |
ML 1 |
ML 1/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
ML 1/2 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
ML 1/3 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
ML 1/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
ML 2 |
ML 2/1 |
SS |
PIP |
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
|
ML 2/2 |
SS |
|
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne
|
|
ML 2/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
ML 3 |
|
CD |
PIP |
U1/5 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
ML 4 |
|
SS |
PIP |
U2/2 |
A1/3 |
0,35 |
20 |
da |
ML 6 |
|
As |
PIP |
U1/6 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
Moste |
MO 1 |
MO 1/1 |
CU |
PIP |
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
MO 1/2 |
CU |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
MO 1/3 |
CU |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
MO 1/4 |
CU |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
MO 1/5 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
MO 1/6 |
CDv |
|
U1/5 |
A2 |
0,35 |
20 |
da |
|
MO 1/7 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
MO 1/8 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
MO 1/9 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
MO 2 |
MO 2/1 |
CU |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
MO 2/2 |
CU |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
MO 2/3 |
CU |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
|
MO 2/4 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
MO 2/5 |
CU |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
15 |
ne |
|
MO 2/6 |
CD |
|
U2/1 |
A1/3, A3/2 |
0,45 |
15 |
ne
|
|
MO 2/7 |
CD |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
MO 2/8 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
MO 2/9 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
MO 2/10 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
MO 2/11 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
MO 3 |
MO 3/1 |
CD |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
MO 3/2 |
IK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,50 |
10 |
da |
|
MO 3/3 |
IK |
|
U2/1 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
MO 4 |
MO 4/1 |
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
MO 4/2 |
SK |
|
U1/4 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
MO 4/3 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
15 |
ne |
|
MO 4/4
|
IK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
da |
|
MO 4/5 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
MO 4/6 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
MO 5 |
MO 5/1 |
SK |
PIP |
U1/4 |
A1/2 |
0,35 |
20 |
ne |
|
MO 5/2 |
CU |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
15 |
ne |
MO 6 |
MO 6/1 |
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
MO 6/2 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
10 |
da |
|
MO 6/3 |
IK |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
|
MO 6/4 |
IK |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
|
MO 6/5 |
IK |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
|
MO 6/6 |
SS |
|
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
20 |
ne |
MO 7 |
MO 7/1 |
CU |
PIP |
U1/3 |
A1/2, A3/1 |
0,35 |
20 |
da |
|
MO 7/2 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
MO 7/3 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
MO 7/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
MO 8 |
|
S |
OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
(MO4)* |
|
C |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
|
I |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
MO 9 |
MO 9/1 |
CU |
PIP |
U1/5 |
A2 |
0,4 |
20 |
ne |
|
MO 9/2 |
IK |
|
U1/5 |
A3/2 |
0,65 |
/ |
ne
|
MO 10 |
|
CDi |
PIP |
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
ne |
MO 11 |
|
CDi |
PIP |
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
da |
MO 12 |
|
C |
OPPN(1) |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
|
P |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
MO 13 |
MO 13/1 |
CU |
PIP |
U1/5 |
A2 |
0,25 |
10 |
ne |
|
MO 13/2 |
CD |
|
U1/5 |
A2 |
0,30 |
15 |
ne |
MO 14 |
|
CU |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
MO 15 |
|
CU |
PIP |
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
MO 16 |
MO 16/1 |
PC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
MO 16/2 |
PC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
MO 16/3 |
PC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
MO 17 |
|
K1 |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
|
K2 |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
MO 18 |
|
PC |
DPA |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
MO 19 |
|
K1 |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
MO 20 |
|
K1 |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
MO 21 |
|
K1 |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
|
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
Podboršt pri
Komendi |
PB 1 |
PB 1/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
PB 1/2 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
10 |
da |
|
PB 1/3 |
IK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
PB 1/4 |
ZS |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
PB 1/5 |
ZD |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
PB 1/6 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
PB 1/7 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
PB 2 |
|
S
|
OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
(KO11)* |
|
Z |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
|
P |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
PB 3 |
|
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/2 |
0,40 |
20 |
da |
PB 4 |
|
As |
PIP |
U1/6 |
A1/3 |
0,35 |
20 |
ne |
Suhadole |
SU 1 |
SU 1/1 |
CU |
PIP |
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
SU 1/2 |
CU |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
SU 1/3 |
CU |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
SU 1/4 |
CU |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
SU 1/5 |
CU |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
SU 1/6 |
CDv |
|
U1/1 |
A2 |
0,55 |
/ |
ne |
|
SU 1/7 |
IK |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,60 |
/ |
ne |
|
SU 1/8 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
SU 2 |
SU 2/1 |
CU |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
SU 2/2 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
SU 2/3 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
SU 2/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
SU 2/5 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
SU 3 |
SU 3/1 |
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
SU 3/2 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
SU 3/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
SU 3/4 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
SU 4 |
SU 4/1 |
SS |
PIP |
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
|
SU 4/2 |
SS |
|
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
|
SU 4/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
SU 4/4 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
SU 5 |
SU 5/1 |
SS |
PIP |
U1/4 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
|
SU 5/2 |
SS |
|
U2/2 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
da
|
SU 6 |
|
IK |
PIP |
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
SU 7 |
|
K1 |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
Žeje pri Komendi |
ŽE 1 |
ŽE 1/1 |
CU |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
ŽE 1/2 |
CU |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
da |
|
ŽE 1/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
ŽE 2 |
|
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
ŽE 3 |
ŽE 3/1 |
CU |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
ŽE 3/2 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
da |
ŽE 4 |
|
CD |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/2 |
0,40 |
20 |
ne |
ŽE 5 |
|
IK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
15 |
ne |
ŽE 6 |
|
IK |
PIP |
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
Poslovna cona Žeje
pri Komendi |
ŽE 7 |
ŽE 7/1 |
PC |
DPA |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
ŽE 7/2 |
PC |
DPA, OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
ŽE 8 |
|
I |
OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
(O2)* |
|
Z |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
|
P |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
ŽE 9 |
ŽE 9/1 |
I |
OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
(O2/1)* |
|
Z |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
|
P |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
ŽE 9/2 |
I |
DPA, OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
|
Z |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
|
P |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
ŽE 11 |
|
PC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
ŽE 12 |
|
PC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
Obrtna cona Potok |
PO 2 |
PO 2/1 |
IG |
PIP |
U1/5 |
A3/2 |
0,40 |
20 |
ne |
|
PO 2/2 |
IG |
|
U1/5 |
A3/2 |
0,45 |
10 |
da |
|
PO 2/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
PO 3 |
PO 3/1 |
IG |
PIP |
U1/5 |
A3/2 |
0,40 |
20 |
da |
|
PO 3/2 |
PC |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
Gramoznica |
SU 10 |
|
I |
OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
(O3)* |
|
P |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
SU 11 |
|
PC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
SU 12 |
|
PC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
Križ
(urbanistični načrt) |
KR 1 |
KR 1/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/1, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KR 1/2 |
SK |
|
U1/3 |
A1/1, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
KR 1/3 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
KR 1/4 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
KR 1/5 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KR 1/6 |
CDv |
|
U1/5 |
A2 |
0,60 |
/ |
ne
|
|
KR 1/7 |
IK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KR 1/8 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KR 2 |
KR 2/1 |
CU |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne
|
|
KR 2/2 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
KR 2/3 |
CU |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
KR 2/4 |
CU |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
da |
|
KR 2/5 |
IK |
|
U1/5 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne
|
|
KR 2/6 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KR 3 |
KR 3/1 |
SS |
PIP |
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KR 3/2 |
SS |
|
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KR 3/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KR 4 |
KR 4/1 |
SS |
PIP |
U2/1 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KR 4/2 |
SS |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
ne |
|
KR 4/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KR 5 |
KR 5/1 |
C |
OPPN |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
|
Z |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
KR 5/2 |
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/2, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
KR 6 |
KR 6/1 |
SK |
PIP |
U2/1 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KR 6/2 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KR 6/3 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KR 6/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KR 7 |
|
IK |
PIP |
U1/5 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
30 |
da |
KR 8 |
|
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/1, A3/1 |
0,35 |
30 |
da |
KR 9 |
|
K1 |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KR 12 |
KR 12/1 |
BT |
PIP |
U1/5 |
A2 |
0,20 |
/ |
da |
|
KR 12/2 |
BT |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
KR 12/3 |
BT |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
KR 12/4 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
Druga nižinska
naselja |
Breg pri Komendi |
BR 1 |
BR 1/1 |
SK |
PIP |
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
BR 1/2 |
SK |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
BR 1/3 |
SK |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
BR 1/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
BR 2 |
BR 2/1 |
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
BR 2/2 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
BR 2/3 |
SK |
|
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
30 |
da |
|
BR 2/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
BR 2/5 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
BR 2/6 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
BR 3 |
|
IK |
PIP |
U1/5 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
Klanec |
KL 1 |
KL 1/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KL 1/2 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KL 1/3 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
KL 1/4 |
SS |
|
U1/3 |
A1/3 |
/ |
/ |
da
|
|
KL 1/5 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KL 2 |
|
IK |
PIP |
U2/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
KL 3 |
|
IK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
KL 4 |
|
IK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
10 |
ne |
KL 5 |
|
IK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
Nasovče |
NA 1 |
NA 1/1 |
SK |
PIP |
U1/1 |
A1/1, A1/3 |
0,45 |
10 |
ne |
|
NA 1/2 |
SK |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
NA 1/3 |
SK |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,45 |
10 |
ne |
|
NA 1/4 |
SK |
|
U1/1 |
A1/1, A3/1 |
0,50 |
10 |
ne |
|
NA 1/5 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
NA 1/6 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
NA 2 |
NA 2/1 |
SK |
PIP |
U2/1 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
NA 2/2 |
SK |
|
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
|
NA 2/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
NA 2/4 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
|
NA 2/5 |
G |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
NA 3 |
|
SS |
PIP |
U1/3 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
NA 4 |
NA 4/1 |
IK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
NA 4/2 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
NA 5 |
|
SS |
PIP |
U2/2 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
da |
NA 6 |
|
IK |
PIP |
U1/5 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
Potok pri Komendi |
PO 1 |
PO 1/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
PO1/2 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
|
PO 1/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
Kranjsko-Šenčursko polje |
Razpršena poselitev |
BR 4 |
|
IK |
PIP |
U1/5 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
GO 5 |
|
As |
PIP |
U1/6 |
A1/3 |
0,35 |
20 |
ne |
KL 6 |
|
Ak |
PIP |
U1/6 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
KO 11 |
|
Ak |
PIP |
U1/6 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
KO 12 |
|
As |
PIP |
U1/6 |
A1/3 |
0,35 |
20 |
ne |
KR 10 |
|
SK |
PIP |
U1/3 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
KR 11 |
|
As |
PIP |
U1/6 |
A1/3 |
0,35 |
30 |
ne |
PB 5 |
PB 5/1 |
BT |
PIP |
U1/5 |
A2 |
0,25 |
/ |
ne |
|
PB 5/2 |
ZS |
|
U1/5 |
A2 |
0,1 |
/ |
da |
SU 8 |
|
Ak |
PIP |
U1/6 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
SU 9 |
|
IK |
PIP |
U1/5 |
A3/2 |
0,40 |
20 |
ne |
SU 13 |
|
IK |
PIP |
U1/6 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
da |
SU 14 |
|
O |
PIP |
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
ne |
ŽE 10 |
|
IK |
PIP |
U1/5 |
A1/3, A3/2 |
0,35 |
20 |
da |
ŽE 13 |
|
PC |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
Odprti prostor |
KŠP 1 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 2 |
|
nr |
DPA |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 3 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 4 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 5 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 6 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 7 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 8 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 9 |
|
K1 |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 10 |
|
G |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 11 |
|
nr |
OPPN(1) |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 12 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 13 |
|
nr |
OPPN(1) |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 14 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 15 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
KŠP 16 |
|
nr |
OPPN(1) |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 17 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 18 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 19 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KŠP 20 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
SEVERNI
GRIČEVNATI DEL – TUNJIŠKO GRIČEVJE |
Komendska Dobrava |
KD 1 |
KD 1/1 |
SK |
PIP |
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
|
KD 1/2 |
SK |
|
U1/2 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
da |
|
KD 1/3 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
Razpršena poselitev |
GO 7 |
GO 7/1 |
ZS |
PIP |
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
da |
|
GO 7/2 |
ZS |
|
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
da |
|
GO 7/3 |
ZS |
|
U1/5 |
A2 |
/ |
/ |
da |
|
GO 7/4 |
PC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
|
GO 7/5 |
VC |
|
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
KD 2 |
|
Ak |
PIP |
U1/6 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
KD 3 |
|
Ak |
PIP |
U1/6 |
A1/3, A3/1 |
0,35 |
20 |
ne |
KD 4 |
|
Ak |
PIP |
U1/6 |
A1/3, A3/1 |
0,40 |
20 |
ne |
ML 5 |
|
Ak |
PIP |
U1/6 |
A1/3, A3/1 |
0,45 |
/ |
ne |
ML 7 |
|
ZS |
PIP |
U1/5 |
A2 |
0,1 |
/ |
da |
Odprti prostor |
TGR 1 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
TGR 2 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
TGR 3 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
da |
JUŽNI GRIČEVNATI
DEL – OBMOČJE KOSEŠKEGA HRIBA |
Odprti prostor |
KHR 1 |
|
nr |
PIP |
/ |
/ |
/ |
/ |
ne |
47. člen |
(stopnja natančnosti mej) |
Meje makroenot, EUP in
podEUP ter namenske rabe prostora so določene na podlagi podatkov o
zemljiških parcelah in topografskih podatkih v merilu 1:5000 ter
podatkov o dejanskem stanju v prostoru. |
48. člen |
(1) Preglednica 6:
Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora |
|
|
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
S |
OBMOČJA STANOVANJ |
|
SS |
stanovanjske površine |
|
SB |
stanovanjske površine
za posebne namene |
|
SK |
površine podeželskega
naselja |
|
C |
OBMOČJA CENTRALNIH
DEJAVNOSTI |
|
CU |
osrednja območja
centralnih dejavnosti |
|
CD |
druga območja
centralnih dejavnosti |
|
CDi |
površine za izobraževanje |
|
CDv |
površine za opravljanje verskih obredov |
|
I |
OBMOČJA PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI
|
|
IG |
gospodarske cone |
|
IK |
površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo |
|
B |
POSEBNA OBMOČJA |
|
BT |
površine za turizem |
|
Z |
OBMOČJA ZELENIH
POVRŠIN |
|
ZS |
površine za oddih,
rekreacijo in šport |
|
ZD |
druge urejene zelene
površine |
|
ZK |
pokopališča |
|
P |
OBMOČJA PROMETNE
INFRASTRUKTURE |
|
PC |
površine cest |
|
O |
OBMOČJA OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE |
|
E |
OBMOČJA ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE |
|
A |
POVRŠINE RAZPRŠENE
POSELITVE |
|
As |
površine razpršene poselitve namenjene bivanju |
|
Ak |
površine razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijstvu
|
|
OBMOČJA
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
K1 |
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 |
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
OBMOČJA
GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
G |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
OBMOČJA VODA |
|
VC |
CELINSKE VODE |
|
▄ |
RAZPRŠENA GRADNJA,
kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč
(informacija o dejanskem stanju) |
|
III/3. Prostorski izvedbeni pogoji |
III/3.1. Prostorski izvedbeni
pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
III/3.1.1. Vrste gradenj, vrste
objektov glede na namen, možnosti spremembe namembnosti objektov,
možnosti prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen |
49. člen |
(splošno) |
(1) Osnovne dejavnosti
so dejavnosti, ki v posamezni EUP oziroma podEUP prevladujejo (določajo
pretežno rabo). |
(2) Dopolnilne
dejavnosti so dejavnosti, ki služijo osnovnim dejavnostim v posamezni
EUP oziroma podEUP ali jih dopolnjujejo. Dejavnosti s področja
izobraževanja, javne uprave, zdravstva in socialnega varstva ter
kulturnih, razvedrilnih in športnorekreacijskih dejavnostih, ki so
namenjene širši javnosti, lahko služijo tudi širšemu območju. Dopolnilne
dejavnosti se v EUP oziroma podEUP praviloma umešča po osnovnih
dejavnostih ali sočasno z njimi. |
(3) Preglednica 7: Poimenovanje dejavnosti v izvedbenem delu
tega odloka in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja standardno
klasifikacijo dejavnosti |
Poimenovanje
dejavnosti v izvedbenem delu tega odloka |
Standardna
klasifikacija – SKD 2008 |
kmetijstvo
|
(A/01.1 do A/01.6)
kmetijska proizvodnja in z njo povezane storitve |
lovstvo |
(A/01.7)
lovstvo |
gozdarstvo |
(A/02) gozdarstvo |
ribištvo |
(A/03) ribištvo in
gojenje vodnih organizmov |
rudarstvo |
(B) rudarstvo |
manjše proizvodne dejavnosti |
(1) pojem obsega naslednje predelovalne dejavnosti:
-
(C/10)
proizvodnja živil,
-
(C/11)
proizvodnja pijač,
-
(C/13)
proizvodnja tekstilij,
-
(C/14)
proizvodnja oblačil,
-
(C/15.12)
proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih
izdelkov,
-
(C/15.2)
proizvodnja obutve,
-
(C/16)
obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute,
slame in protja, razen pohištva,
-
(C/17.2)
proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona,
-
(C/18)
tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
-
(C/23.12)
oblikovanje in obdelava ravnega stekla,
-
(C23.41)
proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike,
-
(C/31)
proizvodnja pohištva,
-
(C/32)
druge raznovrstne predelovalne dejavnosti,
-
(C/33)
popravila in montaža strojev in naprav.
(2) v prejšnjem odstavku navedene
predelovane dejavnosti so dovoljene, kadar za naprave (za
opravljanje posamezne dejavnosti) ni treba pridobiti
okoljevarstvenega dovoljenja |
proizvodne dejavnosti |
(C)
predelovalne dejavnosti, razen:
-
(C/15.11)
strojenje in dodelava usnja in krzna,
-
(C/19)
proizvodnja koksa in naftnih derivatov,
-
(C/20)
proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov,
-
(C/21)
proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov,
-
(C/22.1)
proizvodnja izdelkov iz gume,
-
(C/23.5)
proizvodnja cementa, apna, mavca,
-
(C/24)
proizvodnja kovin,
-
(C/25.4)
proizvodnja orožja in streliva. |
oskrba z energijo |
(D) oskrba z
električno energijo, plinom in paro |
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje
okolja |
(E) oskrba z
vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja |
gradbeništvo |
(F) gradbeništvo |
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil |
(G/45) trgovina z
motornimi vozili in popravila motornih vozil |
trgovina |
(G/46, 47)
posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili;
trgovina na drobno, razen z motornimi vozili |
promet in skladiščenje |
(H) promet in
skladiščenje razen (H/53) poštna in kurirska dejavnost |
gostinstvo |
(I) gostinstvo |
poslovne dejavnosti |
(H/53) poštna in
kurirska dejavnost |
(J) informacijske
in komunikacijske dejavnosti |
(K) finančne in
zavarovalniške dejavnosti |
(L) poslovanje z
nepremičninami |
(M) strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti |
(N) druge
raznovrstne poslovne dejavnosti |
(S) druge
dejavnosti razen (S/94) dejavnost članskih organizacij |
(U) dejavnost
eksteritorialnih organizacij in teles |
javna uprava |
(O) dejavnost
javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti |
izobraževanje |
(P) izobraževanje |
zdravstvo in socialno varstvo |
(Q) zdravstvo in
socialno varstvo |
kulturne in razvedrilne dejavnosti |
(R/90) kulturne in
razvedrilne dejavnosti |
(R/91) dejavnost
knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti |
prirejanje iger na srečo |
(R/92) prirejanje
iger na srečo razen (R/92.001) dejavnost igralnic |
dejavnost igralnic |
(R/92.001)
dejavnost igralnic |
športnorekreacijske dejavnosti |
(R/93) športne in
druge dejavnosti za prosti čas |
dejavnost članskih organizacij |
(S/94) dejavnost
članskih organizacij |
dejavnost gospodinjstev |
(T) dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno
rabo |
|
(4) Pojem bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih,
kjer ljudje lahko stalno ali občasno prebivajo (bivanje za potrebe
turizma, zdravstva in socialnega varstva ter drugih dejavnosti je
opredeljeno s pojmi iz prejšnjega odstavka). |
50. člen |
(celotno območje OPN, razen območja kmetijskih zemljišč in območja, ki
se urejajo z DPN ali OPPN) |
(1) Na celotnem
območju OPN, razen na območjih kmetijskih zemljišč ter območjih, ki se
urejajo z DPN ali OPPN, so dovoljene naslednje: |
(1.1) vrste gradenj: |
-
gradnje novih objektov v skladu z
določili tega člena, |
-
gradnje novih objektov na mestu
prej odstranjenih legalno zgrajenih objektov (določilo ne velja za
objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev
predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine), kadar se novi objekti zgradijo znotraj gradbenih
meja in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in je
namembnost enaka namembnosti dosedanjega objekta, |
-
rekonstrukcije legalno zgrajenih
objektov, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov,
pri stavbah ne gre za bistveno spremenjeno namembnost, kadar ta ostaja
znotraj obsega posamezne dejavnosti kot je določena v prvem stolpcu
Preglednice 7 tega odloka, |
-
vzdrževanje legalno zgrajenih
objektov, |
-
odstranitev objektov (določilo ne
velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine), |
(1.2) vrste objektov glede na namen: |
-
objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih, |
-
lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
-
lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja, |
-
objekti za črpanje, filtriranje in
zajem vode, |
-
mostovi, viadukti, predori in
podhodi, |
-
jezovi, vodne pregrade in drugi
vodni objekti, |
-
objekti za zaščito rečnih bregov in
ureditev strug, |
-
nasipi in podobni objekti za
zaščito pred poplavami, |
-
hudourniške pregrade, |
-
stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov, |
(1.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
grajena spominska obeležja,
spomeniki, kipi, križi, |
-
pomožni cestni objekti, |
-
priključki na objekte gospodarske
javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, |
-
kolesarske poti, pešpoti, gozdne in
podobne poti, |
-
vodna zajetja in objekti za
akumulacijo vode in namakanje (razen bazeni za kopanje, grajeni ribniki,
okrasni bazen), |
-
grajene poljske poti in grajene
gozdne prometnice, |
-
pomožni komunalni objekti, |
-
pomožni letališki objekti (bližina
letališča), |
-
pomožni objekt za spremljanje
stanja okolja in naravnih pojavov, |
-
pomoli. |
(1.4) vrste drugih ureditev: |
-
objekti in ukrepi, ki so potrebni
zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, |
-
objekti in ukrepi za zaščito,
reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, |
-
vojaški inženirski objekti,
zaklonišča in drugi zaščitni objekti med izrednim ali vojnim stanjem, |
-
ukrepi, ki se nanašajo na
ohranjanje narave, |
-
ukrepi, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
-
objekti in ukrepi, namenjeni
varstvu voda pred onesnaženjem, |
-
renaturacija in prestavitve
vodotokov. |
|
(2) Pri gradnjah je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih na
posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi
(varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov,
varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, omejitve zaradi
zračnega prometa ipd.). |
(3) Varovalni gozdovi, območja varovanja kulturne dediščine in
ohranjanja narave, ogrožena območja (poplavna in druga podobna območja),
vodovarstvena območja ter druga območja varovanj in omejitev so razvidna
iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in
veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča, na
katerih veljajo določeni režimi, je pridobitev soglasja službe,
pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, območij in
dobrin na podlagi posameznega režima. |
(4) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati tudi vso ostalo
veljavno zakonodajo (lastninska razmerja, stvarno pravo, varstvo okolja
ipd.). |
(5) Pri poseganju v prostor je treba z ustreznimi ukrepi (takojšnja
sanacija degradiranih in ogolelih površin in površin v okolici po
posegih v naravo, preprečevanje nedovoljenih zemeljskih nasutij in
nasutij odvečnega gradbenega materiala v naravo ipd.) preprečiti vnos in
širjenje tujerodnih rastlinskih vrst (žlezava nedotika, topinambur,
deljenolistna rudbekija, polinolistna ambrozija, kanadstka in orjaška
zlata rozga). |
(6) Za ustrezno
gospodarjenje z gozdovi in omogočanje javne rabe gozdov, ki je dovoljena
tudi nelastnikom gozdov, je treba ohranjati obstoječe dostope do gozdov.
Če so ti zaradi posegov v prostor in drugih ureditev prekinjeni, je
treba urediti nadomestne dostope. |
51. člen |
(stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) |
(1) Na stavbnih
zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so,
poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN, dovoljene
naslednje: |
(1.1) vrste gradenj: |
-
gradnje novih objektov v skladu z
določili tega člena glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP, |
-
rekonstrukcije legalno zgrajenih
objektov, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, |
-
sprememba namembnosti legalno
zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko
rabo določeno za EUP oziroma podEUP. |
(2) Vrste dejavnosti
ter vrste objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti)
glede na namen, ki so na stavbnih zemljiščih dovoljeni poleg objektov
(vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen in
drugih ureditev, dovoljenih na celotnem območju OPN, so v nadaljevanju
določeni po posameznih namenskih rabah. |
(3) Stanovanjske površine (SS): |
(3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje, v posamezni stavbi sta
dovoljeni največ dve stanovanji, |
(3.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
dejavnost gospodinjstev, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
-
javna uprava, |
-
izobraževanje, |
-
zdravstvo in socialno varstvo, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
trgovina, gostinstvo, poslovne in
športnorekreacijske dejavnosti v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin
stavbe, |
(3.3) vrste objektov glede na namen: |
-
stanovanjske stavbe
(enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe), |
-
muzeji in knjižnice, |
-
stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, |
-
stavbe javne uprave, |
-
stavbe za zdravstveno oskrbo, |
-
gasilski domovi, |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(3.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, bazeni za kopanje,
okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
športna igrišča na
prostem razen poligoni za motorje in druga motorna vozila, |
-
zakloni, zakloniki. |
(4) Stanovanjske površine za posebne namene (SB): |
(4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje, |
-
zdravstvo in socialno varstvo, |
(4.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
dejavnost članskih organizacij, |
-
javna uprava, |
-
izobraževanje, |
-
dejavnost verskih organizacij, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
športnorekreacijske dejavnosti, |
-
trgovina, gostinstvo in poslovne
dejavnosti v pritličnih in kletnih etažah, |
(4.3) vrste objektov glede na namen: |
-
stanovanjske stavbe z oskrbovanimi
stanovanji, |
-
domovi za starejše osebe, |
-
stavbe za izobraževanje in
znanstveno raziskovalno delo, |
-
stavbe za šport, |
-
stavbe za zdravstveno oskrbo, |
-
stavbe javne uprave, |
-
športna igrišča, razen površine za
avtomobilistične in motoristične dirke, |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(4.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
nabor dovoljenih
vrst nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
stanovanjskih površinah (SS) – podtočka (3.4) točke (3) tega člena. |
(5) Površine podeželskega naselja (SK): |
(5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje, v posamezni stavbi sta
dovoljeni največ dve stanovanji, |
-
kmetijstvo do 40 GVŽ, kar ne velja
za rejo perutnine in prašičev pitancev, ki je dovoljena le za lastne
potrebe (do 150 mest za perutnino in do 15 mest za prašiče pitance), |
(5.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
-
dejavnost gospodinjstev, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
-
gostinstvo, |
-
javna uprava, |
-
zdravstveno in socialno varstvo, |
-
izobraževanje, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
trgovina v kleteh in pritličjih, |
-
športnorekreacijske, poslovne in
manjše proizvodne dejavnosti v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin
stavbe oziroma 50% bruto tlorisnih površin celotnega kompleksa, ko se ta
nahaja na robu naselja, |
(5.3) vrste objektov
glede na namen: |
-
stanovanjske stavbe
(enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe), |
-
nestanovanjske kmetijske stavbe,
razen gradnje novih stavbe za rejo živali (te je dovoljeno dozidati do
dopustnega obsega določenega v predprejšnji podtočki), |
-
objekti za dopolnilne dejavnosti
kmetij, |
-
gostinske stavbe, |
-
muzeji in knjižnice, |
-
stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, |
-
stavbe javne uprave, |
-
stavbe za zdravstveno oskrbo, |
-
trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in bencinski
servisi, |
-
stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
druge poslovne stavbe, industrijske stavbe, stavbe za šport pod pogoji
iz prejšnje podtočke, |
-
gasilski domovi, |
-
zavetišča in hoteli za živali,
pesjaki, konjušnice ipd., |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(5.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, bazeni za kopanje,
okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
športna igrišča na
prostem razen poligoni za motorje in druga motorna vozila, |
-
objekti za rejo
živali do dovoljenega obsega v okviru posamezne kmetije iz podtočke
(5.1) te točke, |
-
pomožni kmetijsko -
gozdarski objekti, |
-
objekti za kmetijske
proizvode in dopolnilno dejavnost, |
-
zakloni, zakloniki. |
(6) Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU): |
(6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
-
gostinstvo, |
-
trgovina, |
-
poslovne dejavnosti, |
-
javna uprava, |
-
zdravstveno in socialno varstvo, |
-
izobraževanje, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
športnorekreacijske dejavnosti, |
-
prirejanje iger na srečo, |
(6.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
kmetijstvo do 40 GVŽ, kar ne velja
za rejo perutnine in prašičev pitancev, ki je dovoljena le za lastne
potrebe (do 75 mest za perutnino in do 10 mest za prašiče pitance), |
-
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
-
dejavnost gospodinjstev, |
-
manjše proizvodne dejavnosti v
obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe oziroma 50% bruto tlorisnih
površin celotnega kompleksa, ko se ta nahaja na robu naselja,
|
(6.3) vrste objektov glede na namen: |
-
gostinske stavbe, |
-
poslovne in upravne stavbe, |
-
stavbe splošnega družbenega pomena, |
-
trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in bencinski
servisi, |
-
stanovanjske stavbe, |
-
nestanovanjske kmetijske stavbe,
razen gradnje novih stavb za rejo živali ( te je dovoljeno dozidati do
dopustnega obsega določenega v predprejšnji podtočki), |
-
objekti za dopolnilne dejavnosti
kmetij, |
-
industrijske stavbe pod pogoji iz
prejšnje podtočke, |
-
gasilski domovi, |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(6.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, bazeni za kopanje,
okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
športna igrišča na
prostem razen poligoni za motorje in druga motorna vozila, |
-
objekti za rejo
živali do dovoljenega obsega v okviru posamezne kmetije iz podtočke
(6.2) te točke, |
-
pomožni kmetijsko -
gozdarski objekti, |
-
objekti za kmetijske
proizvode in dopolnilno dejavnost, |
-
zakloni, zakloniki. |
(7) Druga območja centralnih dejavnosti (CD): |
(7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje, |
-
trgovina z motornimi vozili in
popravila motornih vozil, |
-
trgovina, |
-
poslovne dejavnosti, |
-
manjše proizvodne dejavnosti, |
-
gradbeništvo, |
(7.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
kmetijstvo do 40 GVŽ, kar ne velja
za rejo perutnine in prašičev pitancev, ki je dovoljena le za lastne
potrebe (do 150 mest za perutnino in do 15 mest za prašiče pitance), |
-
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
-
gostinstvo, |
-
javna uprava, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
športnorekreacijske dejavnosti, |
-
prirejanje iger na srečo, |
-
dejavnost gospodinjstev, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
(7.3) vrste objektov glede na namen: |
-
gostinske stavbe, |
-
poslovne in upravne stavbe, |
-
trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, |
-
stavbe za kulturo in razvedrilo, |
-
stavbe za šport, |
-
industrijske stavbe, |
-
skladišča za potrebe EUP oziroma
podEUP, |
-
stanovanjske stavbe, |
-
nestanovanjske kmetijske stavbe,
razen gradnje novih stavbe za rejo živali (te je dovoljeno dozidati do
dopustnega obsega določenega v predprejšnji podtočki), |
-
objekti za dopolnilne dejavnosti
kmetij, |
-
gasilski domovi, |
-
zavetišča in hoteli za živali,
pesjaki, konjušnice ipd., |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(7.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, bazeni za kopanje,
okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
športna igrišča na
prostem razen poligoni za motorje in druga motorna vozila, |
-
objekti za
oglaševanje, |
-
objekti za rejo
živali do dovoljenega obsega v okviru posamezne kmetije iz podtočke
(7.2) te točke, |
-
pomožni kmetijsko -
gozdarski objekti, |
-
objekti za kmetijske
proizvode in dopolnilno dejavnost, |
-
zakloni, zakloniki. |
(8) Površine za izobraževanje (CDi): |
(8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
izobraževanje, |
(8.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
dejavnost članskih organizacij, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
športnorekreacijske dejavnosti,
|
(8.3) vrste objektov glede na namen: |
-
stavbe za izobraževanje in
znanstveno raziskovalno delo, |
-
stavbe za kulturo in razvedrilo, |
-
stavbe za šport, |
-
športna igrišča, razen površine za
avtomobilistične in motoristične dirke, |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe,
|
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(8.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, bazeni za kopanje,
okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
športna igrišča na
prostem razen poligoni za motorje in druga motorna vozila, |
-
zakloni, zakloniki. |
(9) Površine za opravljanju verskih objektov (CDv): |
(9.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
dejavnost verskih organizacij, |
-
pogrebna dejavnost, |
(9.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje za potrebe dejavnosti
verskih organizacij do dveh stanovanj na stavbo, |
-
izobraževanje za potrebe dejavnosti
verskih organizacij, |
-
trgovina, |
-
dejavnost članskih organizacij,
razen dejavnosti verskih organizacij, |
(9.3) vrste objektov glede na namen: |
-
obredne stavbe, |
-
stanovanjske stavbe, |
-
stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, |
-
muzeji in knjižnice, |
-
pokopališča, |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(9.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
nabor dovoljenih
vrst nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
površinah za izobraževanje (CDi) – podtočka (8.4) točke (8) tega člena. |
(10) Gospodarske cone (IG): |
(10.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
proizvodne dejavnosti,
|
-
gradbeništvo, |
-
trgovina, |
-
trgovina z motornimi vozili in
popravila motornih vozil, |
-
promet in skladiščenje, |
-
poslovne dejavnosti, |
(10.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
gostinstvo, razen nastanitev, |
-
javna uprava, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
(10.3) vrste objektov glede na namen: |
-
industrijske stavbe in skladišča, |
-
gostilne, restavracije, točilnice, |
-
poslovne in upravne stavbe, |
-
trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, |
-
gasilski domovi, |
-
zavetišča in hoteli za živali,
pesjaki, konjušnice ipd., |
-
stavbe za promet in stavbe za
izvajanje komunikacij, |
-
parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(10.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
objekti za
oglaševanje, |
-
zakloni, zakloniki. |
(11) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): |
(11.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
kmetijska dejavnost, |
(11.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje, na območju EUP ali podEUP
je dovoljeno največ eno stanovanje; prednost pred ureditvijo stanovanja
ima izgradnja nestanovanjskih kmetijskih objektov, zato je stanovanje
dovoljeno urediti (pridobiti gradbeno dovoljenje) le sočasno ali po
izgradnji nestanovanjskih kmetijskih objektov, ki niso enostavni ali
nezahtevni objekti. Stalni komunalni
priključki za stanovanjsko namembnost se lahko izvedejo le po izgradnji
nestanovanjskih kmetijskih objektov, ki niso enostavni ali nezahtevni.
|
-
prodaja kmetijskih pridelkov in z
njimi povezanih izdelkov, |
-
manjše proizvodne dejavnosti, |
-
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
(11.3) vrste objektov glede na namen: |
-
nestanovanjske kmetijske stavbe, |
-
stavbe za dopolnilne dejavnosti
kmetij, |
-
enostanovanjske stavbe v skladu s
prejšnjo podtočko, |
-
trgovske stavbe v skladu s prejšnjo
podtočko, |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(11.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, bazeni za kopanje,
okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
objekti za rejo
živali, pomožni kmetijsko - gozdarski objekti, objekti za kmetijske
proizvode in dopolnilno dejavnost, |
-
zakloni, zakloniki. |
(12) Površine za turizem (BT): |
(12.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
gostinstvo, |
(12.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
trgovina, |
-
izobraževanje, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
prirejanje iger na srečo, |
-
dejavnost igralnic, |
-
športnorekreacijske dejavnosti, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
(12.3) vrste objektov glede na namen: |
-
gostinske stavbe, |
-
trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in
veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč, bencinskih servisov in
avtopralnic, |
-
stavbe za kulturo in razvedrilo, |
-
stavbe za šport, |
-
športna igrišča, razen površine za
avtomobilistične in motoristične dirke, jahališča, |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(12.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
nabor dovoljenih
vrst nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
stanovanjskih površinah (SS) – podtočka (3.4) točke (3) tega člena. |
(13) Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS): |
(13.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
športnorekreacijske dejavnosti, |
(13.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
gostinstvo, razen nastanitve, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
(13.3) vrste objektov glede na namen: |
-
športna igrišča, razen površine za
avtomobilistične in motoristične dirke, jahališča, |
-
pomožne stavbe na športnih igriščih
(sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite, uprava ipd.), |
-
gostilne, restavracije in točilnice
za potrebe EUP oziroma podEUP, |
-
garaže in parkirišča, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(13.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
športna igrišča na
prostem razen poligoni za motorje in druga motorna vozila, |
-
samostojna
parkirišča, |
-
zakloni, zakloniki. |
|
(14) Druge urejene zelene površine (ZD): |
(14.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
športnorekreacijske dejavnosti, |
-
kmetijstvo, |
(14.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
/, |
(14.3) vrste objektov glede na namen: |
-
zelenice in druge urejene zelene
površine, |
(14.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
pomožni kmetijsko
gozdarski objekti, |
-
zakloni, zakloniki. |
(15) Pokopališča (ZK): |
(15.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
pogrebna dejavnost, |
(15.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
trgovina, |
-
poslovne dejavnosti,
|
(15.3) vrste objektov glede na namen: |
-
pokopališke stavbe, |
-
pokopališča, |
-
garaže in parkirišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(15.4) vrste nezahtevnih
in enostavnih objektov glede na namen: |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
zakloni, zakloniki. |
|
(16) Površine cest (PC): |
(16.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
promet in skladiščenje, |
(16.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
/, |
(16.3) vrste objektov glede na namen: |
-
avtoceste, hitre ceste, glavne
ceste in regionalne ceste, |
-
cestno vzdrževalne baze, |
-
parkirišča, |
-
zelenice in druge urejene zelene
površine, |
(16.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
grajena urbana oprema, objekti za
razsvetljavo, drogovi, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in
zelenicah, vodnjaki in vodometi, |
-
ograje in podporni zidovi. |
|
(17) Območja okoljske infrastrukture (O): |
(17.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami
in odpadki ter saniranje okolja, |
(17.2) vrste dopolnilnih
dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
/, |
(17.3) vrste objektov glede na namen: |
-
objekti in naprave s področja
oskrbe z vodo in čiščenja odpadnih voda, |
-
objekti za ravnanje z odpadki, |
-
poslovne in upravne stavbe za
potrebe EUP oziroma podEUP, |
-
parkirišča za potrebe EUP in
podEUP, |
-
zelenice in druge urejene zelene
površine, |
(17.4) vrste nezahtevnih
in enostavnih objektov glede na namen: |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
zakloni, zakloniki. |
|
(18) Območja energetske infrastrukture (E): |
(18.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
oskrba z energijo,
|
(18.2) vrste
dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
/, |
(18.3) vrste objektov glede na namen: |
-
daljinski (prenosni)
elektroenergetski vodi, |
-
energetski objekti s pripadajočo
opremo, |
-
poslovne in upravne stavbe za
potrebe EUP oziroma podEUP, |
-
parkirišča za potrebe EUP in
podEUP, |
-
zelenice in druge urejene zelene
površine, |
(18.4) vrste nezahtevnih
in enostavnih objektov glede na namen: |
-
nabor dovoljenih
vrst nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
območjih okoljske infrastrukture (O) – podtočka (17.4) točke (17) tega
člena. |
|
(19) Površine razpršene poselitve namenjene bivanju (As): |
(19.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje, v posamezni stavbi sta
dovoljeni največ dve stanovanji, |
(19.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
dejavnost gospodinjstev, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
-
izobraževanje, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
trgovina, gostinstvo, poslovne in
športnorekreacijske dejavnosti v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin
stavbe, |
(19.3) vrste objektov glede na namen: |
-
stanovanjske stavbe
(enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe), |
-
gasilski domovi, |
-
garaže in parkirišča za potrebe EUP
oziroma podEUP, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine. |
(19.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
nabor dovoljenih
vrst nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
stanovanjskih površinah (SS) – podtočka (3.4) točke (3) tega člena. |
(20) Površine razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijstvu (Ak): |
(20.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
bivanje, v posamezni stavbi sta
dovoljeni največ dve stanovanji, |
-
kmetijstvo do 40 GVŽ,
|
(20.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
dopolnilne dejavnosti kmetij, |
-
dejavnost gospodinjstev, |
-
dejavnost članskih organizacij, |
-
gostinstvo, |
-
izobraževanje, |
-
kulturne in razvedrilne dejavnosti, |
-
trgovina v kleteh in pritličjih, |
-
športnorekreacijske, poslovne in
manjše proizvodne dejavnosti v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin
stavbe oziroma 50% bruto tlorisnih površin celotnega kompleksa, |
(20.3) vrste objektov glede na namen: |
-
stanovanjske stavbe
(enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe), |
-
nestanovanjske kmetijske stavbe,
|
-
objekti za dopolnilne dejavnosti
kmetij, |
-
gostinske stavbe, |
-
trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in bencinski
servisi, |
-
stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
druge poslovne stavbe, industrijske stavbe, stavbe za šport pod pogoji
iz prejšnje podtočke, |
-
gasilski domovi, |
-
garaže in parkirišča za potrebe EUP
oziroma podEUP, |
-
večnamenske stavbe, |
-
otroška in druga javna igrišča, |
-
javni vrtovi, parki, trgi, zelenice
in druge urejene zelene površine, |
(20.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, bazeni za kopanje,
okrasni bazeni in grajeni ribniki, |
-
pomožni objekti v
javni rabi, vodnjaki, vodometi, |
-
ograje in podporni
zidovi, |
-
male komunalne
čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v
skladu s prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (76. člena tega
odloka), |
-
samostojna
parkirišča, |
-
športna igrišča na
prostem razen poligoni za motorje in druga motorna vozila, |
-
objekti za rejo
živali do dovoljenega obsega v okviru posamezne kmetije iz podtočke
(20.1) te točke, |
-
pomožni kmetijsko -
gozdarski objekti, |
-
objekti za kmetijske
proizvode in dopolnilno dejavnost, |
-
zakloni, zakloniki. |
52. člen |
(kmetijska
in gozdna zemljišča ter območja voda, razen območja, ki se urejajo z DPN
ali OPPN) |
(1) Na kmetijskih
zemljiščih (K1 in K2), razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali
OPPN, so dovoljene naslednje: |
(1.1) vrste gradenj: |
-
gradnje novih objektov v skladu z
določili tega odstavka (1) tega člena, |
-
rekonstrukcije legalno zgrajenih
objektov, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti objektov,
pri stavbah ne gre za bistveno spremenjeno namembnost, kadar ta ostaja
znotraj obsega posamezne dejavnosti kot je določena v prvem stolpcu
Preglednice 7 tega odloka, |
-
vzdrževanje legalno zgrajenih
objektov, |
-
odstranitev objektov (določilo ne
velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine), |
(1.2) vrste osnovnih
dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
kmetijstvo,
|
(1.3) vrste objektov glede na namen: |
-
sistemi za namakanje in osuševanje,
akvadukti, |
-
vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč, |
-
ograje in opore za trajne nasade in
opore za mreže proti toči, |
-
lokalni cevovodi, lokalni
elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja, |
-
objekti za črpanje, filtriranje in
zajem vode, |
-
lokalne ceste ter javne poti
(gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena), |
-
nadstrešnice za potnike na
obstoječih avtobusnih in drugih postajališčih (gradnja novih objektov iz
te alineje je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in
javnih poti), |
-
mostovi, viadukti, predori in
podhodi (gradnja novih objektov iz te alineje je dopustna le izjemoma ob
rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti). |
(1.4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
grajene ograje za pašo živine, |
-
grajene ograje ter opore za trajne
nasade, |
-
grajeni rastlinjaki za potrebe
kmetijske dejavnosti v grajenem območju kmetije in 20 metrskem pasu
okrog grajenega območja kmetije, izjemoma so dovoljeni tudi izven
grajenega območja kmetije in 20 metrskega pasu okrog grajenega območja
kmetije, kadar znotraj teh zaradi premajhne razpoložljive površine
rastlinjaka ni mogoče postaviti in se pridobi mnenje kmetijske
svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno
potreben za obratovanje kmetije ter soglasje pristojne občinske službe
za prostor, |
-
na drugih kmetijskih zemljiščih
(K2) so dovoljeni še: |
(a) čebelnjaki, pri čemer
je treba pridobiti mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega
izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s
predpisi, ki urejajo čebelarstvo, njegov investitor pa vpisan v register
čebelarjev, |
(b) krmišča in grajena
molzišča, |
(c) hlevski izpust, |
(d) kozolci za potrebe
kmetijske dejavnosti, pri čemer je treba pridobiti mnenje kmetijske
svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno
potreben za obratovanje kmetije in soglasje pristojne občinske službe za
prostor, |
(e) grajene obore za rejo
divjadi, |
(f) v grajenem območju
kmetije in 20 metrskega pasu okrog grajenega območja kmetije je
dovoljena tudi gradnja vseh pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov
(razen grajenih gozdnih prometnic) za potrebe kmetijske dejavnosti v
okviru posamezne kmetije, |
-
pomožni cestni objekti (gradnja
novih objektov iz te alineje je dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah
lokalnih cest in javnih poti), |
-
priključki na objekte gospodarske
javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (novi priključki na ceste
so dopustni le ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti), |
-
kolesarske poti in pločniki ob
vozišču ceste (gradnja novih objektov iz te alineje je dopustna le
izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti), |
-
vodna zajetja in objekti za
akumulacijo vode in namakanje (razen bazeni za kopanje, grajeni ribniki,
okrasni bazen), |
-
grajene poljske poti, |
-
pomožni komunalni objekti, |
-
ograje nižje od 2,2 metra na
zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali
gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k
objektu, |
-
podporni zidovi v okviru
agromelioracij, |
(1.5) vrste drugih ureditev: |
-
agrarne operacije (medsebojna
menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in melioracije) v
skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, |
-
sanacije območij izkoriščanja,
odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko
rabo (posegi iz te alineje so dovoljeni le v okviru agromelioracij), |
-
krčitev gozdov za kmetijske namene, |
-
objekti in ukrepi, ki so potrebni
zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, |
-
objekti in ukrepi za zaščito,
reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, |
-
objekti in ukrepi, namenjeni
varstvu voda pred onesnaženjem. |
(1.6) Upoštevati je treba tudi določila (2.), (3.), (4.), (5.) in (6.)
odstavka 50. člena odloka. |
(2) Na gozdnih
zemljiščih ter območjih voda (razen na območjih, ki se urejajo z DPN
in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju
OPN, dovoljene naslednje: |
(2.1) vrste gradenj:
|
-
gradnje novih objektov v skladu z
določili tega člena glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP, |
-
sprememba namembnosti legalno
zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko
rabo določeno za EUP oziroma podEUP, |
-
nadzidave in dozidave legalno
zgrajenih stavb razpršene gradnje, ki se uvrščajo med manj zahtevne
objekte, ter se njihova prostornina ne spremeni za več kot 25% in se ne
spreminja namembnosti stavb. |
(2.2) Vrste dejavnosti
ter vrste objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti)
glede na namen, ki so na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter območjih
voda dovoljeni poleg objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi
objekti) glede na namen in drugih ureditev, dovoljenih na celotnem
območju OPN, so v nadaljevanju določeni po posameznih namenskih rabah. |
(2.3) Gozdna zemljišča
(G) |
(2.3.1) vrste osnovnih
dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
gozdarstvo,
|
-
lovstvo,
|
-
ribištvo, |
(2.3.2) vrste objektov
glede na namen: |
-
/, |
(2.3.3) vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
krmišča, |
-
grajene obore za rejo divjadi, |
-
ograje v skladu z Zakonom o
gozdovih (postavitev zidanih ograj ni dovoljena), |
-
grajene ograje za pašo živine, ki
ne smejo biti višje od 1,5 metra, paša pa mora biti opredeljena v
gozdnogojitvenem načrtu, |
-
grajena oprema trim steze in
vadbena oprema ter kapelice, |
-
čebelnjaki, pri čemer je treba
pridobiti mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je
zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki
urejajo čebelarstvo, njegov investitor pa vpisan v register čebelarjev, |
-
kozolci, kmečke
lope, skednji in seniki za potrebe kmetijske dejavnosti v grajenem
območju kmetije in 20 metrskem pasu okrog grajenega območja kmetije, če
postavitev oziroma gradnja ni možna na območju stavbnih zemljišč in je
pridobljeno mnenje kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da
je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije, ter soglasje
pristojnega zavoda za gozdove, |
(2.3.4) vrste drugih
ureditev: |
-
gozdarska investicijska vzdrževalna
dela, |
-
gospodarjenje z gozdovi v skladu z
veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja
gozdov, |
-
krčitev gozdov za kmetijske namene
do površine 0,5 ha, pod pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v
skladu s predpisi opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim
namenom, |
-
sanacije območij izkoriščanja,
odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko
rabo. |
(2.4) Celinske vode
(VC) |
(2.4.1) vrste osnovnih
dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
lovstvo,
|
-
ribištvo, |
(2.4.2) vrste objektov
glede na namen: |
-
/, |
(2.4.3) vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
/, |
(2.4.4) vrste drugih
ureditev: |
-
/. |
(2.5) Razpršena gradnja |
(2.5.1) vrste osnovnih
dejavnosti z dopustnim obsegom: |
-
/, |
(2.5.2) vrste objektov
glede na namen: |
-
/, |
(2.5.3) vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen: |
-
znotraj funkcionalnega zemljišča
ali gradbene parcele, določene z upravnimi dovoljenji (v primeru legalno
zgrajenih stavb, ki funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo
določene, pa se te objekte lahko postavlja znotraj funkcionalno
zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se stavbišče osnovne
stavbe pomnoži s faktorjem 2,5): |
(a) majhne stavbe,
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, |
(b) pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe kmetijske dejavnosti v okviru
posamezne kmetije, |
(c) ograje in podporni
zidovi. |
(2.5.4) vrste drugih ureditev: |
-
/. |
III/3.2. Prostorski izvedbeni
pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
53. člen |
(splošno glede lege objektov na zemljišču) |
|
(1) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih zemljišč
toliko, da ni motena sosednja posest in da sta možna vzdrževanje in raba
objektov v okviru gradbene parcele. |
(2) Od obstoječih objektov morajo biti novi objekti oddaljeni najmanj
toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni in drugi
pogoji, določeni z veljavnimi predpisi. |
(3) Novi objekti morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljeni
najmanj 5,0 metrov oziroma v skladu s prometno tehničnimi predpisi glede
na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno v
soglasju z upravljavcem cest ter v primerih, ko je potrebno upoštevati
regulacijske črte ali posebne pogoje s področja varstva kulturne
dediščine. |
(4) Ograje morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljene vsaj 0,5
metra, pri čemer se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje se
lahko postavi tudi bližje ali na mejo, če se lastniki zemljišč, ki jih
razmejujejo, o tem medsebojno pisno sporazumejo. Za postavitev ograj ob
javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, s katerim ti
določijo ustrezne odmike in višine, tako da ne ovirajo preglednosti na
cestah in vzdrževanje cest. |
(5) Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture ter druge
prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine, se lahko
brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradi do meje sosednjih
zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. |
(6) Odmik novih stavb od gozdnega roba mora biti vsaj tolikšen (vsaj
povprečna višina odraslih dreves gozda v neposredni bližini lokacije),
da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora. Kadar
takšen odmik ni zagotovljen, investitor prevzema odgovornost za poškodbe
na svojih objektih, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s
sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. |
(7) Stavbe morajo biti od javnega vodovodnega omrežja oddaljene najmanj
3,0 metre, greznice ali deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi
najmanj 5,0 metra, drevesa 2,0 metra, podporni zidovi in druge
arhitektonske ovire pa najmanj 1,0 meter. Stavbe morajo biti od osi
javnega kanalizacijskega omrežja oddaljene najmanj 3,0 metre, v
varstvenem pasu do 5,0 metrov od osi javnega kanalizacijskega omrežja pa
ni dovoljena nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v
globino in širino. Odstopanje od teh določil je možno v soglasju z
upravljavcem javnega vodovodnega oziroma kanalizacijskega omrežja ter v
primerih, ko je potrebno upoštevati regulacijske črte ali posebne pogoje
s področja varstva kulturne dediščine. |
54. člen |
(pogoji
za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe
celotnega naselja) |
(1) S posegi v prostor
je potrebno ohranjati obstoječe dominante, značilne silhuete naselij in
vedute. |
(2) Ohranjati je
potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije zlasti travniške
sadovnjake na vaških robovih, obvodno vegetacijo, posamezna drevesa ob
domačijah ter posamezna drevesa, pomembna za prepoznavnost javnih
površin. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohraniti,
jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je
potrebno uporabiti avtohtone vrste. Delno ohranjene vaške robove je
potrebno dopolniti z lokalno značilnimi sadnimi sortami. Na robovih
naselij naj se po možnosti ohranja razporeditev kozolcev. |
55. člen |
(tipi oblikovanja grajene strukture
– urbanistični tipi) |
(1) Za posamezne EUP
oziroma podEUP so glede na morfološke značilnosti pozidave določeni tipi
oblikovanja grajene strukture – urbanistični tipi, za katere veljajo
posebna merila in pogoji glede lege in razmestitve objektov.
Urbanistični tip na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če je za le-to
določen, je razviden iz Preglednice 5. |
(2) Urbanistični tipi
na območju občine: |
(2.1) območja s
prepoznavnim vzorcem pozidave (U1): |
-
vaško jedro (U1/1), |
-
gručasta pozidava (U1/2), |
-
obcestna pozidava (U1/3), |
-
mrežni (ulični) tip pozidave
(U1/4), |
-
svojevrstno območje (U1/5), |
-
razpršena pozidava (U1/6), |
(2.2) nepozidana
območja; območja, ki jih je potrebno ustrezno urediti (U2): |
-
raščeno naselje (U2/1), |
-
nepozidano območje (U2/2), |
-
območje, ki se ureja z OPPN. |
(3) Na območjih
vaških jeder (U1/1) je treba upoštevati še naslednja merila in
pogoje: |
(3.1) Pri umestitvi
novih objektov je treba upoštevati razporeditev obstoječih objektov in
velikostna razmerja v EUP oziroma podEUP ter obstoječe gradbene linije,
pri čemer je treba zagotoviti varnost cestnega prometa. |
(3.2) Novi objekti
(razen izjeme določene v 53. členu) morajo biti od meja sosednjih
zemljišč oddaljeni vsaj 4,0 metre (kadar razdalja med terenom in kapom
presega 8 metrov) oziroma za polovico svoje višine od terena do kapa,
vendar ne manj kot 2,5 metra. Nezahtevni in enostavni objekti (razen
izjeme določene v 53. členu) morajo biti od meja sosednjih zemljišč
oddaljeni najmanj 1,5 metra, nezahtevni in enostavni objekti, ki so
stavbe, pa za polovico svoje višine vendar ne manj kot 1,5 metra. Manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč. Novi objekt se lahko na mestu prej odstranjenega legalno
zgrajenega objekta zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč,
kadar se ga zgradi znotraj gradbenih meja in maksimalnega višinskega
gabarita dosedanjega objekta in je namembnost enaka namembnosti
dosedanjega objekta. |
(4) Na območjih
gručaste pozidave (U1/2) je treba upoštevati še naslednja merila in
pogoje: |
(4.1) Pri umestitvi
novih objektov je treba upoštevati razporeditev obstoječih objektov (v
gruče) in velikostna razmerja v EUP oziroma podEUP. |
(4.2) Novi objekti
(razen izjeme določene v 53. členu) morajo biti od meja sosednjih
zemljišč oddaljeni vsaj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni objekti
(razen izjeme določene v 53. členu) pa vsaj 1,5 metra, nezahtevni in
enostavni objekti, ki so stavbe, pa za polovico svoje višine vendar ne
manj kot 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Novi objekt se lahko na mestu
prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta zgradi brez soglasja
lastnikov sosednjih zemljišč, kadar se ga zgradi znotraj gradbenih meja
in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in je namembnost
enaka namembnosti dosedanjega objekta. |
(5) Na območjih obcestne
pozidave (U1/3) je treba upoštevati še naslednja merila in pogoje: |
(5.1) Pri umestitvi
novih objektov je treba upoštevati postavitev obstoječih objektov glede
na komunikacijo (cesto), orientacijo slemen, kadar je enotna orientacija
razpoznavna in smiselna, in velikostna razmerja v EUP oziroma podEUP. Na
raščenem terenu mora biti daljša stranica stavbe praviloma postavljena
vzporedno s plastnicami. |
(5.2) Upoštevati je
treba tudi določila podtočke (4.2) tega člena. |
(6) Na območjih
mrežnega (uličnega) tipa pozidave (U1/4) je treba upoštevati še
naslednja merila in pogoje: |
(6.1) Pri umestitvi
novih objektov je treba upoštevati postavitev obstoječih objektov glede
na komunikacije (ceste), ki tvorijo mrežno zasnovo. Če je za posamezno
ulico značilna (prevladuje – več kot 50%) enotna orientacija slemen
oziroma enoten princip orientacije slemen, je to treba upoštevati. |
(6.2) Upoštevati je
treba tudi določila podtočke (4.2) tega člena. |
(7) Na svojevrstnih
območjih (U1/5) je treba upoštevati še naslednja merila in pogoje: |
(7.1) Novi
zahtevni objekti (razen izjeme določene v 53. členu) morajo biti od meja
sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 6,0 metrov, manj zahtevni (razen
izjeme določene v 53. členu) vsaj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni
objekti (razen izjeme določene v 53. členu) 1,5 metra, nezahtevni in
enostavni objekti, ki so stavbe, pa za polovico svoje višine vendar ne
manj kot 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Novi objekt se lahko na mestu
prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta zgradi brez soglasja
lastnikov sosednjih zemljišč, kadar se ga zgradi znotraj gradbenih meja
in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in je namembnost
enaka namembnosti dosedanjega objekta. |
(8) Na območjih
razpršene pozidave (U1/6) je treba upoštevati še naslednja merila in
pogoje: |
(8.1) Novi objekti
(razen izjeme določene v 53. členu) morajo biti od meja sosednjih
zemljišč oddaljeni vsaj 4,0 metre, nezahtevni in enostavni objekti
(razen izjeme določene v 53. členu) pa vsaj 1,5 metra, nezahtevni in
enostavni objekti, ki so stavbe, pa za polovico svoje višine vendar ne
manj kot 1,5 metra. Manj zahtevne objekte je dovoljeno umeščati tudi na
oddaljenosti najmanj 1,5 metra od meje sosednjih zemljišč, kadar meja
sosednjih zemljišč sovpada z mejo zazidljivosti. |
(8.2) Če pogoji iz
prejšnje podtočke niso izpolnjeni, je potrebno pridobiti soglasja
lastnikov sosednjih zemljišč (pisna soglasja). Novi objekt se lahko na
mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta zgradi brez soglasja
lastnikov sosednjih zemljišč, kadar se ga zgradi znotraj gradbenih meja
in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in je namembnost
enaka namembnosti dosedanjega objekta. |
(9) Na območjih
raščenega naselja (U2/1) je treba upoštevati še naslednja merila in
pogoje: |
(9.1) Pri umestitvi novih
objektov je treba upoštevati razporeditev obstoječih objektov in
velikostna razmerja v EUP oziroma podEUP in sosednjih EUP oziroma
podEUP. Na raščenem terenu mora biti daljša stranica stavbe postavljena
vzporedno s plastnicami. |
(9.2) Po možnosti naj se
racionalneje in celostno uredi prometno omrežje. |
(9.3) Upoštevati je treba
tudi določila podtočke (4.2) tega člena. |
(10) Na nepozidanih
območjih (U2/2) je treba upoštevati še naslednja merila in pogoje: |
(10.1) Prometno zasnovo je
praviloma treba načrtovati za celotno območje EUP oziroma podEUP
naenkrat v skladu z naslednjimi izhodišči: racionalna raba prostora,
omogočanje enakopravnega dostopanja glede na lastniška razmerja,
upoštevanje krajine ipd. Sestavni del prometne zasnove je tudi opis
upoštevanja prej navedenih izhodišč. |
(10.2) Upoštevati je treba
tudi določila podtočke (4.2) tega člena. |
(11) Za območja, ki
se urejajo z OPPN so podrobnejše usmeritve in pogoji podani v
poglavju III/4. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih
OPPN. |
56. člen |
(stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) |
(1) Stopnja izkoriščenosti
zemljišč za gradnjo na območju posamezne EUP oziroma podEUP je razvidna
iz Preglednice 5. |
(2) Na površinah z namensko
rabo z oznako SB (stanovanjske površine za posebne namene) in CDi
(površine za izobraževanje) in se stopnja izkoriščenosti gradbene
parcele določi v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno
področje. |
(3) Na površinah z
namensko rabo z oznako O (območja okoljske infrastrukture), E (območja
energetske infrastrukture) in PC (površine cest) se stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo določi v skladu s potrebami
tehnologije. |
(4) Kadar je obstoječa
zazidanost gradbene parcele večja od dovoljene, so na tej parceli
dovoljene: |
-
rekonstrukcije in
vzdrževanje objektov, |
-
gradnje novih
objektov na mestu prej odstranjenih legalno zgrajenih objektov (določilo
ne velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine), kadar se novi objekti zgradijo znotraj
gradbenih meja in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta
in je namembnost enaka namembnosti dosedanjega objekta, |
-
nadzidave, če se ne
presega višinskega gabarita določenega za EUP oziroma podEUP in ne
povečuje števila potrebnih parkirnih mest, |
-
spremembe
namembnosti objektov, kadar se z njimi ne povečuje števila potrebnih
parkirnih mest, |
-
odstranitve objektov
(določilo ne velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se
za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine). |
57. člen |
(stavbni
tipi) |
(1) Za posamezne EUP
oziroma podEUP so glede na značilnosti arhitekturnega oblikovanja
določeni stavbni tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede
velikosti, oblikovanja in rabe materialov. Stavbni tipi na območju
posamezne EUP oziroma podEUP, če so za le-to določeni, so razvidni iz
Preglednice 5. |
(2) Stavbni tipi na
območju občine: |
|
(2.1) hiša (A1): |
-
tradicionalna prostostoječa hiša
(A1/1), |
-
tipska prostostoječa hiša (A1/2), |
-
sodobna prostostoječa hiša (A1/3), |
|
(2.2) svojevrstna
stavba (A2), |
|
(2.3) gospodarski
objekt (A3): |
-
gospodarski objekt (A3/1), |
-
hala (A3/2), |
|
(2.4) stavba v okviru
OPPN. |
|
(3) Hiša (A1) |
|
(3.1) Kot hiša (A1)
se praviloma oblikujejo stanovanjske, gostinske, poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, garažne
stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena ter večnamenske stavbe. |
|
|
(3.1.1) Tradicionalna prostostoječa hiša (A1/1) |
(a) velikost:
|
-
Tlorisni gabarit stavbe mora biti
podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Tloris je lahko tudi
sestavljen pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od
drugih. Odstopanje od predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar
tega ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti raščenega terena oziroma
ni prostorskih možnosti. V takšnih primerih je treba pri načrtovanju
postavitve stavbe na parcelo ter določanju tlorisnih gabaritov izdelati
urbanistični vzorec, s katerim bo prikazano, da se je pri načrtovanju
novega posega v prostor upoštevalo značilnosti obstoječe okoliške
pozidave. |
-
Višinski gabarit stavbe je lahko
največ (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapa ne sme presegati 7,0
metrov nad koto urejenega terena. Kadar teren ni raven se ta višina meri
od aritmetične sredine najnižje in najvišje točke urejenega terena tik
ob objektu. |
(b) oblikovanje – splošno: |
-
Arhitektonsko oblikovanje mora
izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata
upoštevati lokalne značilnosti. |
-
Oblikovanje osnovne stavbe ter
dozidav in nadzidav je treba poenotiti. Dozidave in nadzidave je v
gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe)
določilom iz te točke. |
(c) oblikovanje strešin: |
-
Strehe morajo biti dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi.
Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Naklon
streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Strehe nadstreškov so lahko
tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). |
-
Strešna kritina mora biti sive ali
opečne barve. S strešniki je treba ustvariti videz drobne strukture. Pri
zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in
steklu podobni brezbarvni materiali. |
-
Odpiranje strešin je dovoljeno v
obliki strešnih oken in frčad. Frčade so lahko klasične, na plašč in
trikotne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni
strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. Skupna dolžina frčad na
fasadah, ki so postavljene ob javne površin ne sme presegati 1/2 dolžine
strešine. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah
oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko
izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. |
(d) oblikovanje fasad: |
-
Horizontalna in vertikalna členitev
fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih
elementov morajo biti enostavni. |
-
Ograje balkonov morajo biti
preproste, praviloma z vertikalno postavitvijo ograjnih elementov. |
-
Stolpiči, večkotni in okrogli
(krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. |
-
Barve fasad, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd. ter
kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. |
(e) drugo: |
-
Dovoljena je postavitev ali
vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho.
Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne
sme presegati višine slemena osnovne strehe. |
-
Fotovoltaične celice in sončne
sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti
tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske
ograje ipd.). |
-
Klimatske naprave, satelitske
antene in podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno. |
(3.1.2) Tipska prostostoječa hiša (A1/2) |
(a) velikost:
|
-
Tlorisni gabarit
stavbe mora upoštevati značilno tlorisno zasnovo stavb v EUP oziroma
podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja
EUP oziroma podEUP. |
-
Višinski gabarit
stavbe je lahko največ (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapa na
najvišjem delu ne sme presegati 7,5 metra nad koto urejenega terena.
Kadar teren ni raven se ta višina meri od aritmetične sredine najnižje
in najvišje točke urejenega terena tik ob objektu. |
(b) oblikovanje – splošno: |
-
Arhitektonsko
oblikovanje mora upoštevati prevladujoče značilnosti obstoječih
(tipskih) stavb na območju EUP oziroma podEUP ter kakovostne principe
tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. |
-
Oblikovanje osnovne
stavbe ter dozidav in nadzidav je treba poenotiti. |
(c) oblikovanje strešin: |
-
Strehe morajo biti
praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma
sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa.
Obliko, naklon in kritino je potrebno prilagoditi značilni podobi stavb
v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi
analize območja EUP oziroma podEUP. |
-
Strešna kritina mora
biti sive ali opečne barve. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se
dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. |
-
Odpiranje strešin je dovoljeno v
obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne
strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa.
|
(d) oblikovanje fasad: |
-
Horizontalna in vertikalna členitev
fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih
elementov morajo biti enostavni. |
-
Stolpiči, večkotni in okrogli
(krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. |
-
Barve fasad, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd. ter
kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. |
(e) drugo: |
-
Določila so enaka določilom za
tradicionalno prostostoječo hišo (A1/1). |
(3.1.3) Sodobna prostostoječa hiša (A1/3) |
(a) velikost:
|
-
Tlorisni gabarit stavbe mora biti
podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi
sestavljen. |
-
Višinski gabarit stavbe je lahko
največ (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapa ne sme presegati 7,0
metrov nad koto urejenega terena. Kadar teren ni raven se ta višina meri
od aritmetične sredine najnižje in najvišje točke urejenega terena tik
ob objektu. |
(b) oblikovanje – splošno: |
-
Arhitektonsko oblikovanje naj
upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture,
značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata
upoštevati lokalne značilnosti. |
-
Oblikovanje osnovne stavbe ter
dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v
gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe)
določilom iz te točke. |
(c) oblikovanje strešin: |
-
Obliko, naklon, kritino in smeri
slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so
praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma
sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa.
Strehe so lahko zaključene s čopi. Štiri in večkapne strehe in lomljene
strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 30º do
45º z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja.
Strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu
(do 8°). Nad delom stavbe v obsegu do 50% tlorisa stavbe je dovoljeno
urediti tudi ravno streho. |
-
Strešna kritina mora biti sive ali
opečne barve. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še
brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. |
-
Odpiranje strešin je dovoljeno v
obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne
strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. V
primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh
horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s
frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. |
(d) oblikovanje fasad: |
-
Določila so enaka določilom za
tipsko prostostoječo hišo (A1/2). |
(e) drugo: |
-
Določila so enaka določilom za
tradicionalno prostostoječo hišo (A1/1). |
(4)
Kot svojevrstna stavba (A2) se praviloma oblikujejo gostinske,
poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, garažne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, obredne
in pokopališke stavbe ter večnamenske stavbe, lahko pa tudi stanovanjske
stavbe s praviloma javnim pritličjem: |
(a) velikost:
|
-
Oblika tlorisa je poljubna. |
-
Višinski gabarit stavbe je poljuben
vendar ne sme presegati višine najvišjega objekta v okolici (med
najvišje objekte v okolici se ne štejejo zvoniki, dimniki, gasilski
stolpiči in objekti ali deli objektov, ki so višji od okoliških zaradi
tehnologije dejavnosti). Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
mora vsebovati analizo višinskih gabaritov v okolici, s katero bo
utemeljeno upoštevanje določila glede višinskega gabarita iz prejšnjega
stavka. Če v okolici ni drugih stavb, je višinski gabarit dovoljen do K
+ P + 1 + M, pri čemer višina kapa ne sme presegati višine 7,5 metra nad
terenom. Kadar teren ni raven se ta višina meri od aritmetične sredine
najnižje in najvišje točke urejenega terena tik ob objektu. Maksimalni
višinski gabarit stavb na pokopališčih ter pomožnih stavb, gostiln,
restavracij in točilnic na športnih igriščih (ZS) je K + P. Določila iz
predhodnega besedila te alineje ni treba upoštevati za gradnje objektov,
katerih višina je določena z normativi (šolske telovadnice ipd.), in za
oblikovanje novih prostorskih dominant. Pri umeščanju in oblikovanju
slednjih je potrebno ohranjati obstoječe dominante, kar mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja utemeljeno s prostorsko
presojo relevantnih pogledov (fotomontaže, skice ipd.). |
-
Prostorninsko razsežnejše stavbe
morajo biti po možnosti členjene na manjše gradbene mase oziroma je
treba ustrezno načrtovati krajinsko ureditev okolice z visokoraslo
debelno vegetacijo na vizualno izpostavljenih delih za ublažitev občutka
velike prostornine. |
(b) oblikovanje – splošno: |
-
Arhitektonsko oblikovanje naj
upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture,
značilne za območje občine in regije. Uporaba materialov in izbor barv
morata upoštevati lokalne značilnosti. |
-
Oblikovanje osnovne stavbe ter
dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. |
(c) oblikovanje strešin: |
-
Kadar oblikovanje strešin ni
določeno s posebnimi določbami tega odloka je oblikovanje strešin lahko
poljubno vendar enotno znotraj posameznega območja EUP oziroma podEUP. |
(d) oblikovanje fasad: |
-
Barve fasad, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd. ter
kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. |
(e) drugo: |
-
Dovoljena je postavitev ali
vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov. Na objektih
kulturne dediščine je za njihovo namestitev potrebno pridobiti pogoje in
soglasje zavoda, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
-
Klimatske naprave, satelitske
antene in podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno. |
(5) Gospodarski objekt
(A3): |
(5.1) Kot
gospodarski objekt (A3) se praviloma oblikujejo industrijske
stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe, garažne stavbe ter objekti
gospodarske javne infrastrukture, kot hala (A3/2) pa lahko tudi večje
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti ter športne in druge
dvorane. V okviru namenske rabe, ki to dopušča je dovoljena tudi
sprememba namembnosti opuščenih gospodarskih objektov za potrebe bivanja
in spremljajočih dejavnosti. |
(5.1.1) Gospodarski objekt (A3/1) |
(a) velikost:
|
-
Tlorisni gabarit stavb mora biti
podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5, tlorisni gabarit stavb za rejo
živali pa vsaj 1:1,8. Tloris je lahko tudi sestavljen pod pogojem, da je
eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih. Odstopanje od
predpisanih razmerij stranic je dovoljeno na območjih vaških jeder
(U1/1), kadar teh ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti
raščenega terena oziroma ni prostorskih možnosti. V takšnih primerih je
treba pri načrtovanju postavitve stavbe na parcelo ter določanju
tlorisnih gabaritov izdelati urbanistični vzorec za EUP oziroma podEUP,
s katerim bo prikazano, da se je pri načrtovanju novega posega v prostor
upoštevalo značilnosti obstoječe okoliške pozidave. |
-
Višinski gabarit stavbe (razen
dvojnega kozolca – toplarja) je lahko največ (K) + P z možnostjo izrabe
podstrešja. Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 7,0 metrov
nad koto urejenega terena. Kadar teren ni raven se ta višina meri od
aritmetične sredine najnižje in najvišje točke urejenega terena tik ob
objektu. Pri določanju višinskega gabarita dvojnega kozolca (toplarja)
je treba upoštevati lokalno značilne tovrstne stavbe, pri čemer višina
kapa ne sme presegati 5,5 metra nad raščenim terenom. |
(b) oblikovanje – splošno: |
-
Arhitektonsko oblikovanje naj
upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture,
značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata
upoštevati lokalne značilnosti. |
-
Oblikovanje osnovne stavbe ter
dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v
gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. |
-
Pri oblikovanju objektov, ki so v
celoti podrejeni tehnološkim procesom (tehnološki proces pogojuje
oblikovanje npr. silosi) so dopustna odstopanja od določil te točke, pri
čemer pa vertikalni gabarit ne sme presegati višine najvišjega objekta
na območju EUP oziroma podEUP oziroma okolici. |
(c) oblikovanje strešin: |
-
Strehe morajo biti dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi.
Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Naklon
streh je dovoljen v razponu od 20° do 45°, pri dvojnem kozolcu
(toplarju) pa v razponu med 38° do 45°. Strehe nadstreškov so lahko tudi
ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). |
-
Strešna kritina mora biti sive ali
opečne barve, za potrebe tehnologije in pri nadstreških pa je lahko tudi
iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih brezbarvnih materialov. S
strešniki je treba ustvariti videz drobne strukture. |
-
Odpiranje strešin je dovoljeno v
obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne
strehe. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine. V
primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh
horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s
frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. |
(d) oblikovanje fasad: |
-
Horizontalna in vertikalna členitev
fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih
elementov morajo biti enostavni. |
-
Stolpiči, večkotni in okrogli
(krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali
elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. |
-
Barve fasad, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd. ter
kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. |
(e) drugo: |
-
Določila so enaka določilom za
tradicionalno prostostoječo hišo (A1/1). |
(5.1.2) Hala (A3/2) |
(a) velikost:
|
-
Tlorisni gabarit stavb je poljuben,
tlorisni gabarit stavb za rejo živali pa mora biti podolgovat v razmerju
stranic vsaj 1:1,8 (tloris je lahko tudi sestavljen pod pogojem, da je
eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih). |
-
Višina stavbe je lahko največ 12
metrov nad koto urejenega terena. Kadar teren ni raven se ta višina meri
od aritmetične sredine najnižje in najvišje točke urejenega terena tik
ob objektu. Tehnični deli stavb so lahko tudi višji. |
(b) oblikovanje – splošno: |
-
Uporaba materialov in izbor barv
morata upoštevati lokalne značilnosti. |
-
Oblikovanje osnovne stavbe ter
dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v
gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi
osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke.
|
(c) oblikovanje strešin: |
-
Strehe stavb so lahko ravne ali
dvokapnice (oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru
sestavljenega tlorisa) v naklonu do 30º. |
-
Strešna kritina mora biti praviloma
v sivih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo
še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je
tudi ureditev zelenih streh. |
-
Odpiranje strešin je dovoljeno v
obliki strešnih oken in frčad na plašč. |
(d) oblikovanje fasad: |
-
Horizontalna in vertikalna členitev
fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih
elementov morajo biti enostavni. |
-
Barve fasad, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd. ter
kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. |
(e) drugo: |
-
Dovoljena je postavitev ali
vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov. |
-
Klimatske naprave, satelitske
antene in podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno. |
(6) Za
stavbe v okviru OPPN so podrobnejše usmeritve in pogoji podani v
poglavju III/4. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih
OPPN. |
58. člen |
(ureditev okolice objektov, oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter
način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin) |
(1) Pri urejanju
okolice objektov ter javnih in zelenih površin se upošteva oziroma
zagotovi: |
-
značilnosti terena, mikroklimo,
osončenost in rastiščne razmere, |
-
oblikovno skladnost in povezanost z
okolico (merilo, značilni pogledi ipd.), |
-
programsko ustreznost glede na
namensko rabo in predvidene dejavnosti ter vse uporabniške skupine,
vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s
posebnimi potrebami, |
-
trajnostne zahteve glede izbora
rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje padavinskih
voda. |
(2) Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico
– obvezni sta sanacija terena in ozelenitev. |
(3) Pri
ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena: |
(3.1) Višina zemljišča
na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. |
(3.2) Višinske razlike
na zemljišču morajo biti praviloma urejene z brežinami. Podporni zidovi
in škarpe so praviloma lahko visoki največ 1,5 metra. Gradnja višjih
podpornih zidov je dopustna kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in kadar zaradi terenskih
razmer ni možna drugačna izvedba. Priporoča se, da se višji podporni
zidovi uredijo v kaskadah in ozelenijo. |
(3.3) Dostopne poti in
manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu. |
(4) Pri ureditvi
javnih površin je potrebno upoštevati kakovostne principe
tradicionalnega oblikovanja (ureditev trgov z markantnim drevesom –
vaško lipo, kostanjem ipd.). |
(5) Ohranja naj se čim
več obstoječe lokalno značilne vegetacije, pri čemer se smiselno
upošteva tudi določila drugega odstavka 54. člena. Pri novih zasaditvah
naj se praviloma uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in
grmovne vrste, na parkovnih površinah in zelenicah ob javnih objektih
posebnega pomena pa je izjemoma dopustna tudi uporaba tujerodnih vrst.
Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za
zasaditev živic in živih mej. Na javnih površinah ni dopustna uporaba
strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Nove zasaditve ne smejo
ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. |
(6) Zasaditve javnih
površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. |
(7) Okolico
prostorninsko razsežnejših stavb na vizualno izpostavljenih lokacijah
(Komenda, Moste, Suhadole ipd.) je potrebno intenzivno ozeleniti. |
(8) Materiali in
oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem
okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami.
Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah.
Materiali morajo biti propustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je
možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda (čim večji delež
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin je potrebno ponikati
in v največji možni meri zmanjšati hipni odtok z urbanih površin).
Tlakovanje trgov, pešpoti in drugih podobnih javnih površin je
priporočljivo načrtovati in izvajati tako, da se ustvari izgled
členjenosti. |
(9) Tlorisna površina
otroškega igrišča mora biti najmanj 50 m², priporoča pa se ureditev
igrišč z minimalno tlorisno površino 200 m² za mlajše otroke oziroma 500
m² za druge otroke in mladostnike. Površine za igro otrok na prostem je
potrebno na gradbeni parceli urediti pri vsaki stavbi z več kot tremi
stanovanji, pri čemer je za vsako stanovanjsko enoto je potrebno
zagotoviti vsaj 10 m² igralne površine. Igrišča je na gradbeni parceli
treba locirati tako, da je njihov odmik od prometnic čim večji. Če
ustreznega odmika ni možno zagotoviti, morajo biti ustrezno zavarovana z
ograjo. |
59. člen |
(pogoji za oblikovanje,
dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet) |
(1) Pri gradnjah,
rekonstrukcijah in spremembah namembnosti stavb je treba na gradbeni
parceli (na parkiriščih in garažah) zagotoviti zadostno število
parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. |
(2) Kadar na gradbeni
parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen
parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih
ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba
– dokazila pa morajo biti priložena projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti
v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo. Vrednost
manjkajočega deleža parkirnih mest se lahko zagotovi tudi tako, da
investitor krije del stroškov za izgradnjo javnih parkirnih mest in
garaž. |
(3) Preglednica 8: Minimalno število parkirnih mest, ki ga je
poleg določil veljavnih predpisov, treba upoštevati pri izračunu
parkirnih mest na posamezni gradbeni parceli: |
Vrsta objekta |
Minimalno število parkirnih mest (PM) |
Enostanovanjske
stavbe |
3 PM |
Dvostanovanjske
stavbe |
6 PM |
Večstanovanjske
stavbe |
2 PM / stanovanje + 1
PM na 4 stanovanja |
Domovi za starejše
osebe |
1 PM / 5 postelj |
Stanovanjske stavbe z
oskrbovanimi stanovanji |
0,8 PM / stanovanje |
Vrtci, šole
|
2 PM / oddelek + 1 PM
/ 2 zaposlena |
Športne površine |
1 PM / 250 m2
površine igrišč |
Športne površine s
prostori za gledalce |
1 PM / 250 m2
površine igrišč + 1 PM / 10 sedežev za gledalce |
Stavbe za fitnes ipd. |
1 PM / 15 m2 |
Prireditveni
prostori, dvorane ipd. |
1 PM / 5 sedežev |
Cerkve |
1 PM / 20 sedežev |
Trgovine |
1 PM / 30 m2
koristne prodajne površine oziroma minimalno 2 PM + 1 PM / 2
zaposlena |
Gostilne |
1 PM / 4 sedeže + 1
PM / 2 zaposlena |
Hotelske in podobne
stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM / 2 sobi in 1 PM
/ 6 sedežev |
Obrtni in
industrijski obrati |
1 PM / 50 m2
neto površine + 1 PM / 2 zaposlena |
Skladišča |
1 PM / 100 m2
neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena |
Poslovni prostori s
strankami |
1 PM / 30 m2
neto površine |
Poslovni prostori
brez strank |
1 PM / 2 zaposlena |
Pokopališča |
1 PM / 30 grobov |
|
(4) V primeru skupnega
parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje
potrebe po istočasnem parkiranju. |
(5) V okviru parkirišč
in garaž je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane
osebe v skladu z veljavnimi predpisi. Pri objektih v javni rabi, ki
morajo biti brez ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5% parkirnih mest
rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički (v primeru, da je
parkirnih mest skupno manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj 1
parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički). |
(6) Med javno površino
in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in
ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih)
mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo
lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz.
Manipulacijske površine ob parkirnih mestih morajo biti dimenzionirane
in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na državne
in lokalne ceste. |
(7) Parkirišča se
oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki
zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka štiri
parkirna mesta je potrebno zasaditi vsaj eno funkcionalno drevo.
Odstopanja od določil te točke so dovoljena pri urejanju parkirišč nad
garažnimi kletmi. |
(8) Na območju
ribnikov je za potrebe ribarjenja možno urediti sezonsko (občasno)
parkirišče tudi zunaj stavbnih zemljišč izvedeno v makadamu ali utrjeno
z rušniki. Spodnji ustroj mora biti izveden tako, da ne prepušča
škodljivih snovi in mora imeti urejene lovilce olj. Sezonska parkirišča
morajo biti urejena zunaj vodnih in priobalnih zemljišč. Za njihovo
gradnjo je potrebno na kmetijskih, gozdnih oz. varovanih območjih in
varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture pridobiti soglasje
pristojnih nosilcev prostora. |
60. člen |
(pogoji za oblikovanje urbane opreme in objektov za oglaševanje) |
(1) Pomožni objekti v
javni rabi morajo biti usklajeni z ostalimi elementi odprtega prostora
ter značilno kakovostno okoliško pozidavo. Postavljeni morajo biti tako,
da ne ovirajo rabe javnih površin in drugih objektov, da ne zastirajo
značilnih pogledov in ne ovirajo vzdrževanja gospodarske javne
infrastrukture. Pomožni objekti v javni rabi, ki so stavbe, so lahko
pritlični v enoetažni izvedbi. |
(2) Pri oblikovanju
objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati Odlok o oglaševanju v
Občini Komenda. |
61. člen |
(pogoji za oblikovanje objektov za lastne potrebe – majhnih stavb in
majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave) |
(1) Objekti za lastne
potrebe morajo biti praviloma (kadar za območje oziroma okolico ni
značilno drugačno oblikovanje oziroma gre za objekte, katerih
oblikovanje je podrejeno tehnoloških procesom) oblikovani skladno z
oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Ute oziroma senčnice je
dovoljeno oblikovati tudi kot oblikovne posebnosti. |
(2) V primeru, da objekti za lastne potrebe predstavljajo dozidavo k
osnovnemu objektu, jih je potrebno oblikovati skladno z določili, ki
veljajo za slednjega. |
(3) Pri oblikovanju objektov, ki so v celoti podrejeni tehnološkim
procesom (standardizirani) so dopustna odstopanja od določil tega člena. |
|
(4) Objekti za lastne
potrebe so lahko zgrajeni le gradbenih parcelah stavbe, h kateri se
gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja, pri čemer je potrebno
upoštevati dovoljeno stopnjo izkoriščenosti zemljišč določeno za
posamezno EUP oziroma podEUP, kar je razvidno iz
Preglednice 5. |
62. člen |
(pogoji za oblikovanje ograj
in podpornih zidov) |
(1) Pri ograjevanju parcel je
potrebno upoštevati tip, material in višino ograj, ki je značilna za
naselje. Praviloma se uporabljajo žive meje ter preproste žične ali
lesene ograje, lahko v kombinaciji z masivnim parapetom do maksimalne
višine 80 cm nad terenom. |
(2) V stanovanjskih območjih (SS –
stanovanjske površine, SK – površine podeželskega naselja) višine ograj
(razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo biti višje od 1,2
metra nad terenom. Masivne (polne) ograje nad višino 80 cm niso
dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne
dediščine. |
(3) Vstopna in uvozna vrata se ne
smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati
preglednega trikotnika. |
(4) Podporni zidovi morajo biti
arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali oziroma
ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje
in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje. |
63. člen |
(pogoji
za oblikovanje objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko – gozdarskih
objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, kot
nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Oblikovanje objektov mora
izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata
upoštevati lokalne značilnosti. |
(2) V primeru, da objekti za rejo
živali, pomožni kmetijsko – gozdarski objekti in objekti za
kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost predstavljajo dozidavo k
osnovnemu objektu, jih je potrebno oblikovati skladno z določili, ki
veljajo za slednjega. |
(3) Pri oblikovanju
objektov, ki so v celoti podrejeni tehnološkim procesom so dopustna
odstopanja od določil tega člena, pri čemer pa vertikalni gabarit ne sme
presegati višine najvišjega objekta na območju EUP oziroma podEUP. |
(4) Pri oblikovanju objektov za
rejo živali (razen ribogojnic), kmečkih lop, pastirskih stanov,
skednjev, senikov, kašč, koruznjakov, pokritih skladišč za lesna goriva,
krmišč, grajenih molzišč ter objektov za kmetijske proizvode in
dopolnilno dejavnost kot prostostoječih stavb in je potrebno upoštevati
še naslednje pogoje (če ni z drugimi členi odloka določeno drugače): |
-
tlorisni gabarit stavb površine do
40 m² mora biti podolgovat, med 40 m² in 80 m² podolgovat v razmerju
stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,5, |
-
višinski gabarit je lahko največ
pritličen z izkoriščenim podstrešjem, |
-
strehe morajo biti dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice; lahko so zaključene s čopi; štiri in
večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene; naklon streh je
dovoljen v razponu od 30° do 45°; strešna kritina mora biti sive ali
opečne barve, streha mora biti izvedena z majhnimi strešniki, |
-
v grajenem območju kmetije je
dovoljena tudi postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in
sončnih sprejemnikov pod pogoji, ki veljajo za stavbni tip
tradicionalna prostostoječa hiša (A1/1). |
(5) Tloris dvojnega kozolca
(toplarja) mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:1,5.
Streha mora biti dvokapna, z naklonom med 38° do 45°, sive ali opečne
barve, in izvedena z majhnimi strešniki. Kozolci so lahko opaženi le v
zatrepih, sicer pa ne smejo imeti zaprtih stranic in zaprtih prostorov. |
64. člen |
(gradnja in oblikovanje gospodarske javne infrastrukture ter javnega
dobra) |
(1) Omrežja
gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih
površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi tehničnih in drugih
razlogov potek po javnih površinah ni možen. |
(2) Potek različnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture naj bo medsebojno usklajen.
Praviloma se mora posamezne vode združevati v skupne koridorje, pri
čemer je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike, kote križanja
in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi. Ob gradnji novih
ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture je
praviloma treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. |
(3) Vodi in objekti
gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da
je možno (v pretežni meri) priključevanje vseh porabnikov znotraj
posameznega območja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in
vzdrževanje. |
|
(4) Infrastrukturne
sisteme je treba praviloma načrtovati tako, da so čim manj vidno
izpostavljeni. Pri posegih v prostor, kjer je vidna izpostavljenost
neizogibna, je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje (barva in
oblika stebrov ipd.), ki mora upoštevati prevladujočo urbano in
krajinsko tipiko ter naravne danosti prostora. |
(5) Nadzemne objekte
okoljske, komunikacijske in energetske infrastrukture v naseljih se
praviloma priključuje k obstoječim objektom, razen če taka postavitev ni
možna zaradi varnostnih, tehnoloških ali prostorskih razlogov. Umešča in
oblikuje se jih tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora
(odmaknjeno od osrednjih javnih prostorov, nevpadljivo oblikovanje
ipd.). |
(6) Trase linijskih
infrastrukturnih sistemov naj čim manj posegajo v območja sklenjenih
kvalitetnih kmetijskih površin oziroma naj se z njimi ne razdrobi
posestne strukture. Podzemne vode gospodarske javne infrastrukture na
kmetijskih zemljiščih se mora izvesti na taki globini, da je omogočena
nemotena raba teh zemljišč. Po izvedeni gradnji je potrebno na
kmetijskih zemljiščih vzpostaviti prvotno stanje. |
(7) Gradnja omrežij
gospodarske javne infrastrukture v območju vodotokov mora biti takšna,
da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka, pri čemer pa mora
biti zagotovljena varnost objektov pred visokimi vodami. Pri načrtovanju
potekov gospodarske javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše
število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z
vodotokom, naj ta ne posega v pretočni profil vodotoka in naj se izvaja
na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežine vodotoka.
|
(8) Zemljišča, na
katera posegajo trase podzemnih vodov je potrebno po končani gradnji
sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma
zasadi z lokalno značilnimi vrstami grmovnic. Podzemne vode je treba po
možnosti načrtovati in graditi v oddaljenosti vsaj dveh metrov od roba
projekcije krošnje drevesa na tla, pri izkopu pa ravnati na način, da se
v najmanjši možni meri poškoduje korenine. |
65. člen |
(gradnja prometnega omrežja) |
(1) Omrežje javnih
komunikacij mora biti enostavno in čitljivo ter dobro označeno. |
(2) Minimalna širina
cestišča občinskih cest je 4,0 metre. Po potrebi se lahko zgradijo tudi
izogibališča. Tehnični elementi novih cest morajo biti v skladu s
področnimi predpisi in normativi. Širina cestišča občinske ceste je ob
soglasju upravljavca lahko tudi manjša. |
(3) Nove ceste je
potrebno graditi v krožnih povezavah oziroma izvesti obračališča. Za več
gradbenih parcel se praviloma zagotavljajo skupni dostopi do javne
ceste, novi priključki na javno cesto pa se praviloma izvedejo nasproti
obstoječih. Dovozi in priključki na prometno omrežje morajo biti
izvedeni tako, da ne ovirajo prometa, ter omogočajo varno vključevanje
na javno cesto. |
(4) Trase prometnic se
morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je potrebno v
največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine (gozdni rob,
živice, posamezna drevesa, obvodna vegetacija) ob trasi. Izogibati se je
potrebno prekomernim izravnavam terena in odstranjevanju vegetacije v
večjem obsegu. |
(5) Pri urejanju
obcestne krajine je potrebno zagotoviti primerno oblikovanje brežin
(neenakomeren naklon) in rastja (zakrivanje in odkrivanje pogledov,
označevanje posebnih okoliščin). Uporabljati je potrebno lokalno
značilne rastlinske vrste. |
(6) Ob pomembnejših
javnih cestah je v naseljih (razen kadar ni možno zagotoviti zadostnih
površin, zaradi ohranjanja značilnih kakovostnih vzorcev pozidave)
potrebno izvesti hodnike za pešce, ob prometnejših cestah pa tudi
kolesarske steze oziroma poti. Če so prostorske možnosti naj se
kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles. |
(7) Z javnih cest
morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
66. člen |
(zračni promet) |
(1) Za postavitev nove
ali povečanje oziroma povišanje obstoječe ovire za zračni promet je
potrebno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za promet (ovire v
coni civilnega letališča) ali ministrstva pristojnega za obrambo (ovire
v coni vojaškega letališča). |
(2) Ovire za zračni
promet v občini Komenda: |
(2.1) Zunaj cone
letališč se med ovire za zračni promet štejejo: |
-
objekti, instalacije in naprave, ki
so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah,
če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov, |
-
vsi objekti, instalacije in
naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in
podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več
kot 75 metrov, |
-
objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo
znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih vodov in
podobno. |
|
(2.2) Med ovire pod
zračnimi potmi se štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so
višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
(2.3) Ovire je
potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
67. člen |
(gradnja vodovodnega omrežja) |
(1) Na območju občine
se posamezna naselja oskrbuje s pitno vodo iz javnih sistemov v skladu s
predpisom o oskrbi s pitno vodo. |
(2)
Ob gradnji in rekonstrukcijah vodovodnega omrežja je potrebno poleg
oskrbe s pitno vodo praviloma zagotavljati tudi vodo za tehnološke
potrebe in požarno varnost objektov s sistemom hidrantov. Kjer ni možno
zagotoviti zadostnih količin požarne vode, je potrebno urediti ustrezne
požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji,
ki jih določi pristojni organ. Hidrante je praviloma potrebno locirati
izven javnih pohodnih ali povoznih površin. |
(3)
Pri pripravi projektov za vodovodno omrežje je potrebno upoštevati tudi
hišne priključke z izvedbo priključnega mesta praviloma izven utrjenih
površin. |
(4)
Do vodohranov je potrebno zagotoviti dostopno pot. Priporočljivo je, da
so vodohrani zaradi manjše vidne izpostavljenosti vsaj delno vkopani. |
(5)
Vodovod naj praviloma poteka okrog 1,2 metra pod nivojem terena. |
68. člen |
(gradnja kanalizacijskega omrežja) |
(1) Javno kanalizacijsko omrežje
mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih kjer je že
izveden mešani sistem. Zagotoviti je potrebno ustrezno čiščenje odpadnih
voda. |
(2) Pri pripravi projektov za
kanalizacijsko omrežje je potrebno upoštevati tudi hišne priključke z
izvedbo priključnega mesta praviloma izven utrjenih površin. |
69. člen |
(gradnja plinovodnega omrežja) |
Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri
prečkanju cest in vodotokov je dovoljena tudi nadzemna izvedba. |
70. člen |
(gradnja elektroenergetskega omrežja) |
(1) Nizko in
srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje ter omrežje javne
razsvetljave je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni izvedbi.
Praviloma se omenjena omrežja izvajajo podzemno tudi na območjih
kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine ter območjih kulturne
dediščine. Na teh območjih je možna tudi nadzemna izvedba z lesenimi
nosilnimi drogovi. |
(2) Vse površine v
naseljih, ki so v javni rabi, morajo biti skladno s funkcijo in pomenom
posamezne površine in okoliških objektov opremljene z enotnim sistemom
javne razsvetljave. Dopolnilna gradnja javne razsvetljave naj se izvaja
v skladu z obstoječim konceptom občine Komenda. Ulične svetilke morajo
biti usklajene z normativi glede svetlobnega onesnaževanja. |
71. člen |
(gradnja komunikacijskih omrežij) |
(1) Komunikacijska
omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti v naseljih,
praviloma pa tudi na območjih kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine
ter območjih kulturne dediščine, zgrajena v podzemni izvedbi. |
(2) Pri izgradnji objektov mobilne telefonije je potrebno upoštevati
veljavne mednarodne standarde s področja mobilne telefonije. |
72. člen |
(odlaganje odpadkov) |
(1) Zbiranje nenevarnih (posebnih) in nevarnih odpadkov mora biti
ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga
predpisujejo veljavni predpisi. |
(2) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za odpadke na
zbirnem mestu. Zbirno mesto mora biti praviloma v objektu ali na
pripadajoči gradbeni parceli umeščeno tako, da je dostopno vozilom za
odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno službo za
gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini (vendar
izven prometnih površin). |
(3) Ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij) se praviloma umeščajo
na utrjene površine javnega značaja. Oblikovanje in umestitev v prostor
naj bosta taka, da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši. |
(4) Za gradbene odpadke se prvenstveno predvideva predelava za ponovno
uporabo oziroma se jih odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih
odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko zagotavlja tudi
povezano s sanacijo nelegalnih kopov mineralnih surovin v skladu z
dovoljenji izdanimi na podlagi predpisov iz varstva okolja. |
(5) Odvečne količine
neonesnaženega materiala, izkopanega med gradbenimi deli se lahko
uporabi za ureditev visokih pregrad suhih zadrževalnikov. |
III/3.3. Prostorski izvedbeni
pogoji in merila za parcelacijo |
73. člen |
(velikost in oblika gradbene parcele) |
(1) Pri določanju velikosti in
oblike gradbene parcele je treba upoštevati: |
-
tip oblikovanja grajene strukture –
urbanistični tip in stavbne tipe, ki so določeni za EUP oziroma podEUP, |
-
predpisano stopnjo izkoriščenosti
zemljišč, |
-
namen, velikost in zmogljivost
načrtovanih objektov, |
-
prostorske potrebe osnovne
dejavnosti (pomožni objekti, manipulativne površine, dovozi in dostopi,
ustrezno število parkirnih mest), |
-
možnost vzdrževanja načrtovanih
objektov, |
-
možnost priključitve na omrežja
gospodarske javne infrastrukture, |
-
lastniško in parcelno strukturo
zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih
zemljišč, |
-
zdravstvene in tehnične zahteve,
kot so odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje in
intervencijske poti, |
-
da je treba ob obstoječem cestnem
telesu zagotoviti do 2,0 metra širok pas z omejeno lastniško pravico, ki
je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Gradbena parcela lahko v okviru stavbnih zemljišč sega na območja
več EUP oziroma podEUP. V takšnih primerih je treba določiti deleže
površin znotraj posameznih EUP oziroma podEUP. Za posamezno gradnjo je v
takšnih primerih treba praviloma upoštevati namensko rabo ter prostorske
izvedbene pogoje (vključno s posebnimi določbami), ki veljajo za EUP
oziroma podEUP kamor sega največji delež površin parcele, namenjene
gradnji. |
74. člen |
(parcelacije) |
(1) Delitev ali združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih
gradbenih parcel se dovoli pod pogojem, da se nove gradbene parcele
oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse zagotovljen
dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju nove gradbene parcele, ni
možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po obliki, legi in
velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele kot so
določeni v tem odloku. |
(2) Delitev ali združevanje zemljiških parcel sta vedno dovoljena za
potrebe gradnje javne infrastrukture in za potrebe določitve javnega
dobra. |
III/3.4. Prostorski izvedbeni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro |
75. člen |
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture
ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih
priključkov) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov
dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se
sočasno z njo zagotavlja tudi komunalno opremljanje teh zemljišč. |
(3) Stavbno zemljišče za gradnjo je komunalno opremljeno, če ima
zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z
električno energijo, odvoz smeti ter dostop do javne ceste. |
(4) Za nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse
gospodarske javne infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena, se
komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
76. člen |
(obveznost priključevanja na omrežja in objekte gospodarske javne
infrastrukture) |
(1) Obstoječe in načrtovane objekte je potrebno priključiti na zgrajeno
prometno, vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko
omrežje v skladu z določili tega odloka, pogoji upravljavcev posameznih
omrežij in veljavnimi predpisi. |
(2) Vsi objekti (razen izjem iz prejšnjega člena) morajo imeti
zagotovljen varen dovoz na javno cesto. Priključki posameznih objektov
in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo
na državno cesto. |
(3) Oskrba z vodo |
|
(3.1) Vsi objekti (razen izjem iz prejšnjega člena) morajo biti
priključeni na javno vodovodno omrežje. Pod pogoji predpisov o oskrbi s
pitno vodo in graditvi objektov je izjemoma dovoljena tudi lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo. |
(3.2) Po izgradnji in začetku obratovanja javnega vodovodnega omrežja
se morajo vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni
in je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih mesecev. |
(3.3) Uporabniki industrijske vode morajo imeti zaprte sisteme. |
(4) Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode |
(4.1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah na območju, ki je
skladno predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode, opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati neposredno v
javno kanalizacijo (razen izjemoma, kadar to dopušča predpis o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode). V javno kanalizacijo
se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v
stavbi izven območja, ki je skladno predpisu o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode opremljeno z javno kanalizacijo,
kadar to določa predpisu o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode. |
(4.2) Na območjih, kjer ni predvidene gradnja javne kanalizacije, morajo
lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v
mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav, njen upravljavec pa mora zagotoviti
prevzem blata z uporabo storitev javne službe. Iz nestanovanjskih stavb
se lahko komunalna odpadna voda odvaja tudi v malo komunalno čistilno
napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne
kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov
nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen
upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne
službe. Izjemoma se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi
ali stavbah, zbira v nepretočni greznici, če je skupna obremenitev
zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb manjša od 50 PE in so izpolnjeni
pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav in predpisa o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode, njen upravljavec pa mora
zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo
storitev javne službe. Lastniki obstoječih stavb (na območjih iz te
točke) morajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode urediti
skladno določilom prejšnjih stavkov te točke najpozneje do 31. decembra
2017, na občutljivih območjih pa najpozneje do 31. decembra 2015. |
(4.3) Na območjih, kjer sistem javne kanalizacije še ni zgrajen, je pa
predvidena njegova izgradnja, se odpadne komunalne vode odvaja v skladu
z določili (4.2) točke tega člena. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja
in začetku njegovega obratovanja na teh območjih se komunalne odpadne
vode odvaja v skladu z določili (4.1) točke tega člena. Lastniki
obstoječih stavb se morajo na zgrajeno kanalizacijsko omrežje (razen
izjemoma, kadar to dopušča predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode) priključiti v roku šestih mesecev od začetka
obratovanja kanala. Po priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje je
treba obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave v mesecu dni
odstraniti ali očistiti in zasuti oziroma preurediti v druge namene pod
nadzorom izvajalca gospodarske javne službe. |
(4.4) Nepretočne greznice morajo
biti izvedene podzemno, male čistilne naprave pa v kolikor to dopušča
tehnologija. Dopustna je tudi gradnja rastlinskih čistilnih naprav. |
(4.5) Na območju, ki je opremljeno
z javno kanalizacijo, mora upravljavec naprave industrijsko odpadno vodo
odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje
industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne
čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo oziroma je dovoljen
tudi drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode,
kadar se to dovoli z okoljevarstvenim dovoljenjem. Industrijsko odpadno
vodo je prepovedano odvajati v greznico. |
(4.6) Padavinsko odpadno vodo, ki
odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali
posredno v vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo
uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti
kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila
ali zalivanje. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih
ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z
usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko
obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Izjemoma je dovoljeno
razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode, kadar to dopušča predpis o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
(4.7) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na
vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadne vode. |
(5) Oskrba z energijo |
(5.1) Vsi objekti (razen izjem iz
prejšnjega člena) morajo biti priključeni na zgrajeno elektroomrežje. |
|
(5.2) Pri gradnji plinovodnega
omrežja je hišne priključke obvezno zgraditi do gradbenih parcel in
izven cestnega telesa. Energijo za delovanje sistemov v stavbah je
dovoljeno zagotavljati ali kombinirati z uporabo obnovljivih virov
energije tudi v večjem obsegu od minimalnih zahtev, ki jih določa
predpis o učinkoviti rabi energije v stavbah. Na območjih, kjer
plinovodno omrežje še ni zgrajeno, je pa predvidena njegova izgradnja,
se priporoča, da se po njegovi izgradnji in začetku obratovanja nanj
(razen izjem iz prejšnjega člena) priključijo vsi objekti (ob menjavi
peči ipd.). |
III/2.5. Prostorski izvedbeni
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
77. člen |
(splošno) |
Gradnje in druge prostorske
ureditve so možne v vseh območjih, ki jih določa ta odlok, če v okolju
ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Vsak poseg v
okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše
obremenjevanje okolja. |
78. člen |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Na objektih in območjih
kulturne dediščine, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine
(v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine), veljajo pri
gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za
celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih
določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine. |
(2) Kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje za posege (ki jih izda organ pristojen za
varstvo kulturne dediščine po predpisih za varstvo kulturne dediščine)
je potrebno pridobiti za posege v: |
-
kulturni spomenik, |
-
vplivno območje kulturnega
spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi, |
-
varstveno območje dediščine (glej
(7.) odstavek tega člena), |
-
registrirano nepremično dediščino
ali EUP oz. podEUP, če je ta obveznost določena v poglavjih III/4.
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov oziroma III/5. Posebne določbe, |
-
vplivno območje dediščine,
opredeljene v strokovnih zasnovah in ostale registrirane dediščine, če
je ta obveznost določena v poglavjih III/4. Prostorski izvedbeni pogoji
na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov oziroma
III/5. Posebne določbe. |
(3) Za poseg v registrirano
arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in
odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine ali kulturne krajine, je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za
varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega
soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri
pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
(v nadaljevanju: zavoda) treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(4) Za poseg v objekt ali območje
kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki
vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj
zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela,
premeščanje dediščine ali njenih delov, postavitev ali vgradnja
fotovoltaičnih celic in sončnih zbiralnikov ter drugo kot določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine). |
(5) Nadomestna gradnja (gradnja
novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta) objekta kulturne
dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje,
določene v soglasju za odstranitev dediščine. |
(6) Za kulturne spomenike in
njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. |
(7) Za varstvena območja dediščine
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
akta o določitvi varstvenih območij dediščine. Do uveljavitve varstvenih
območij dediščine se obstoječi varstveni režimi ter druga merila in
pogoji za izvedbo posegov v prostor upoštevajo za enote dediščine,
vključene v strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil zavod za
območje obravnave prostorskega akta na podlagi Zakona o varstvu kulturne
dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) – v nadaljevanju strokovne zasnove.
|
(7.1) Na objektih in območjih
kulturne dediščine, vključenih v strokovne zasnove, pravni režim
predpisuje: |
-
prepovedana je odstranitev
(rušenje) kulturne dediščine, |
-
prepovedani so posegi v prostor ali
načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote območja
ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot, |
-
v okolici objektov in območij
kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi
utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno
območje dediščine). |
(7.2) Na objektih in območjih
kulturne dediščine, vključenih v strokovne zasnove, so dovoljeni posegi
v prostor in prostorske rešitve, ki: |
-
prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti, |
-
dediščino varujejo in ohranjajo na
mestu samem (in situ). |
(7.3.) Izjemoma je dovoljeno na
podlagi soglasja ministra kulturno dediščino, vključeno v strokovne
zasnove, odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
-
če se ugotovi njena dotrajanost ali
poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi, ali če
dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje, |
-
če je bila pred tem opravljena
raziskava objekta in |
-
če raziskavo in odstranitev
nadzoruje pristojna organizacija. |
(7.4.) Za posamezne vrste kulturne
dediščine, vključene v strokovne zasnove, veljajo še naslednji
prostorski izvedbeni pogoji: |
(7.4.1) Pri posegih na stavbni dediščini, vključeni v strokovne zasnove,
se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
-
tlorisna in višinska zasnova
(gabariti), |
-
gradivo (gradbeni materiali) in
konstrukcijska zasnova, |
-
oblikovanost zunanjščine (členitev
objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo,
barve fasad, fasadni detajli), |
-
funkcionalna zasnova notranjosti
objektov in pripadajočega zunanjega prostora, |
-
komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico, |
-
pojavnost in vedute (predvsem pri
prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
-
celovitost dediščine v prostoru
(prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine). |
(7.4.2) Pri posegih v naselbinsko dediščino, vključeno v strokovne
zasnove, se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
-
naselbinska zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), |
-
odnosi med posameznimi stavbami ter
odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov,
razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije,
značilne funkcionalne celote), |
-
prostorsko pomembnejše naravne
prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), |
-
prepoznavna lega v prostoru oziroma
krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), |
-
naravne in druge meje rasti ter
robovi naselja, |
-
podoba naselja v prostoru (stavbne
mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
-
odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega), |
-
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni
tip, javna oprema, ulične fasade itd.). |
(7.4.3) Pri posegih na memorialni dediščini, vključeni v strokovne
zasnove, se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
-
avtentičnost lokacije, |
-
materialna substanca in fizična
pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, |
-
vsebinski in prostorski kontekst
objekta z okolico objekta ter vedute. |
(7.4.4) Pri posegih v
vplivnih območjih kulturne dediščine, vključene v strokovne zasnove, se
ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost,
vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki
bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno
substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj
in ponovno uporabo kulturne dediščine. Obveznost pridobitve
kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja za posege je
razvidna iz (2) odstavka tega člena. |
(8) Za posege na/v objekte in
območja kulturne dediščine, ki niso vključeni v strokovne zasnove, se
zaradi zavedanja pomembnosti trajnega ohranjanja kulturne dediščine
priporoča upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev predpisanih za
objekte in območja kulturne dediščine, vključene v strokovne zasnove.
Obveznost pridobitve kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega
soglasja za posege je razvidna iz (2)odstavka tega člena. |
(9) Na območju registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati
na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. |
(9.1) Prepovedano je predvsem: |
-
odkopavati in zasipavati teren,
globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne
vlake, |
-
poglabljati dna vodotokov ter
jezer, |
-
ribariti z globinsko vlečno mrežo
in se sidrati, |
-
gospodarsko izkoriščati rudnine
oziroma kamnine, |
-
postavljati in graditi trajne ali
začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujno za učinkovito
ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
(9.2) Izjemoma so v posamezna najdišča dovoljeni posegi, kot jih dopušča
ta odlok, ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
-
če ni možno najti drugih rešitev,
in |
-
če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
mogoče sprostiti za gradnjo. |
(10) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti. |
(11) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča, v
primeru gradnje pa tudi investitorja ali odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda, ki situacijo
dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(12) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
zavoda omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska
dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
(13) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine praviloma ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo
biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
79. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Ohranjati in
varovati je potrebno strukturo kmetijskih površin, pasove vegetacije,
gozdne robove, travniške sadovnjake, živice, drevesa, skupine dreves,
omejke in grmišča ter druge značilne elemente naravne in kulturne
krajine tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v
prostoru. |
(2) Pri urejanju
kmetijskih zemljišč naj se v največji možni meri ohranja pasove
vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. V največji
možni meri se ohranja prvotni potek vodotokov in vegetacijo ob njem; če
jo je zaradi posegov v prostor treba odstraniti, se po končanem
izvajanju del na območju posega po možnosti in kjer je to smiselno
ponovno zasadi avtohtone drevesne vrste in grmovnice. Prav tako se
ohranja gozdni rob, ali pa se ga ponovno zasadi ali okrepi z avtohtonimi
drevesnimi vrstami in grmovnicami. |
(3) Z gradnjo objektov
izven območij naselij naj se ne drobi ekosistemov, omogočati je potrebno
prehod prostoživečih vrst. Ob gradnjah, rekonstrukcijah in vzdrževanju
prometne infrastrukture naj se zagotavlja ustrezne prehode za
prostoživeče vrste. |
80. člen |
(tla) |
(1) Pri posegih v prostor je
potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe
za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del. |
(2) Pri gradnji objektov je
potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo
ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na
kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna
služba. |
(3) Evidentirati in sanirati je
potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter
izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe. |
81. člen |
(vode) |
(1) Pri urejanju prostora in
izvajanju posegov v obvodnem prostoru voda je treba upoštevati omejitev
posegov v vodna in priobalna zemljišča v naseljih in izven njih kot jih
določa veljavna zakonodaja s področja urejanja voda. |
(2) Pri ureditvah in gradnjah se
praviloma ohranjata naraven potek vodotoka in obstoječa vegetacija na
priobalnih zemljiščih (po potrebi se jo ponovno zasadi). Pri tem je
potrebno zagotoviti ustrezne dostope za potrebe vzdrževanja in javne
rabe. Na ogroženih območjih se urejanje voda izvaja z ustreznimi
tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti. Ureditve vodotokov in
hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma
tako, da je čim manj vidnega betona. Urejanje vodotokov naj upošteva
naravno dinamiko porečja ter naj se v največji možni meri izvaja s
sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne
rečne dinamike. Enako ravnanje se priporoča tudi za sanacijske posege ob
ujmah ali drugih nepredvidenih dogodkih in naravnih nesrečah. |
(3) Rekreacijski rabi voda se
namenja območja, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja
morfoloških značilnosti voda in kjer taka raba nima vpliva na druge
kakovosti krajine. |
(4) Posegi v vodovarstvena območja
so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih
predpisov o zavarovanju vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih so
prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno
stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje
količina ali kakovost vodnih virov. |
(5) Odstranjevanje gnojevke naj se
odvaja urejeno v gnojnično jamo z ustrezno prostornino. Gnojnična jama
naj bo betonska, zaprta in znotraj premazana z za vodo neprepustnim
premazom, s čimer bo preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje
gnojevke v okolje. V kolikor tehnologija reje domačih živali ne povzroča
nastajanja gnojnice, gnojničnih jam ni potrebno zagotoviti. |
82. člen |
(zrak) |
(1) Novogradnje se priključi na
ekološko čiste vire energije. Postopno se preide na način ogrevanja
obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi. Zagotovi se
racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. |
(2) Pri vseh novogradnjah in
rekonstrukcijah, se mora upoštevati energetske standarde, ki jih
določajo predpisi s področja učinkovite rabe energije v stavbah. |
(3) Pri zasnovi nove pozidave je
potrebno upoštevati prevetrenost in lokalno cirkulacijo zraka. |
83. člen |
(območja
kmetijskih zemljišč in gozdov) |
(1) V največji možni
meri je potrebno ohranjati sklenjene kakovostne kmetijske površine. Z
novimi posegi naj se ne razdrobi posestne strukture. |
(2) Na večjih
kmetijskih površinah je potrebno v največji možni meri ohranjati ali po
možnosti ponovno vzpostavljati omejke, živice, gozdne otoke ali vodna
telesa ter posamezna večja drevesa. Prav tako je potrebno v največji
možni meri ohranjati travišča s prednostnimi habitatnimi tipi. V
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana
ali ogrožena biotska raznovrstnost je treba po možnosti in kjer je to
smiselno načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. |
(3) Pri posegih v gozd in gozdni
prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter
zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve
gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. V
primeru poseganja v gozdni rob je potrebna sanacija novo nastalega
gozdnega roba, razgaljenih tal, novo nastalih brežin z utrditvijo in
zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. |
(4) Negozdna zemljišča
v gozdu je prepovedano pogozdovati. |
(5) V varovalnih
gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z
veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z varstvenimi režimi
in zagotavljajo ohranitev in krepitev varovalne, hidrološke, biotopske
ali klimatske funkcije gozda. Praviloma so dovoljene le sanitarne sečnje
in sanacijski ukrepi. Za poseg v varovalne gozdove je treba pridobiti
dovoljenje ministrstva, pristojnega za gozdove. |
84. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč
ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. |
(2) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja se določi v
občinskem načrtu zaščite in reševanja. |
(3) Za posege na ogroženih (poplavnih, erozijskih, plazljivih in
plazovitih) območjih je potrebno upoštevati področne predpise. |
(4) Območja
pomembnejšega vpliva poplav in z njimi povezane erozije z razredi
poplavne nevarnosti so opredeljena v poplavni študiji za območje občine.
Razredi poplavne nevarnosti (velika, srednja, majhna, preostala) so
razvidni iz prikaza stanja prostora. Kadar se poseg v prostor nahaja na
območju pomembnejšega vpliva poplav in z njimi povezane erozije oziroma
območju določenega razreda poplavne nevarnosti, je treba za njegovo
izvajanje poleg določil tega odloka upoštevati pogoje in omejitve
predpisa o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja. |
(5) Na erozijskih in
na pogojno stabilnih zemljiščih je treba za vsako gradnjo oziroma poseg,
ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno
pridobiti geološko - geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal
ter pogojih temeljenja, kadar strokovnjak s tega področja v skladu s
predpisi in na osnovi značilnosti terena ugotovi, da je treba tako
poročilo izdelati. Na območjih, kjer se nivo podzemne vode lahko dvigne
do kote, ki ogroža varnost stavb, je potrebno v primeru načrtovanja
kletne etaže z geomehanskim poročilom v projektu za pridobitev
gradbenega določiti nivo podzemne vode in opredeliti ustrezne ukrepe
oziroma rešitve. |
III/2.6. Prostorski izvedbeni
pogoji glede varovanja zdravja |
85. člen |
(zahteve glede seizmološke in hidrološke značilnosti zemljišč) |
Po podatkih Agencije RS je na območju Občine Komenda vrednost
projektnega pospeška tal 0,225 (potresna nevarnost). Pri graditvi
objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti
in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda. |
86. člen |
(zahteve glede
osončenja in osvetlitve) |
(1)
Zahteve glede osončenja in osvetlitve prostorov za bivanje in delo |
(1.1) Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti
minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev skladno z veljavnimi
predpisi. |
(1.2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam (SS) in površinam
razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As) mora biti praviloma
zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje
tisti prostor, v katerem sončni žarki 17. januarja vsaj eno uro
osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot
ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe. |
(2)
Zahteve glede zunanjega osvetljevanja |
(2.1)
Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje
emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi s področja
svetlobnega onesnaževanja okolja. V drugem delu noči (med 00.00 in
05.00) naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih
razlogov to dopustno. |
(2.2) Nestanovanjske stavbe, prometna infrastruktura in sprehajalne poti
izven naselij praviloma ne smejo biti osvetljeni. V kolikor je to nujno
potrebno zaradi varnosti, mora biti osvetljevanje urejeno v skladu z
veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
Uporabljajo naj se svetlobna tipala. |
87. člen |
(pogoji
za varstvo pred hrupom) |
(1)
II. stopnja varstva pred hrupom |
(1.1) II. stopnja varstva pred hrupom se določa na stanovanjskih
površinah (SS), stanovanjskih površinah za posebne namene (SB) ter
površinah za turizem (BT). |
(2)
III. stopnja varstva pred hrupom |
(2.1) III. stopnja varstva pred hrupom se določa na površinah
podeželskega naselja (SK), osrednjih območjih centralnih dejavnosti
(CU), drugih območjih centralnih dejavnosti (CD), površinah za
izobraževanje (CDi), površinah za opravljanje verskih obredov (CDv),
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), drugih urejenih zelenih
površinah (ZD), območjih pokopališč (ZK), površinah razpršene poselitve,
namenjenih bivanju (As) in površinah razpršene poselitve, namenjenih
pretežno kmetijstvu (Ak). |
(2.2) III. stopnja varstva pred hrupom se določa tudi na območjih
celinskih voda (VC), ki niso razvrščena med mirna območja na prostem v
skladu s predpisi. |
(3)
IV. stopnja varstva pred hrupom |
(3.1) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na območjih gospodarskih
con (IG), površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), površinah
cest (PC), območjih okoljske infrastrukture (O) in območjih energetske
infrastrukture (E). |
(3.2) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa tudi na območjih
kmetijskih (K1 in K2) in gozdnih zemljišč (G), ki niso razvrščena med
mirna območja na prostem v skladu s predpisi. |
(4) Ne glede na določbe točk od (1) do (3) tega člena mora biti na meji
med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV.
območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva in
na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva
pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV.
območje varstva pred hrupom se določi v skladu s predpisi s področja
varstva pred hrupom. |
(5) Območja s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom, mirna območja na
prostem ter mirna območja poselitve se določijo v skladu s predpisi s
področja varstva pred hrupom. |
(6) Pri projektiranju novogradenj in rekonstrukciji obstoječih objektov
je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječega vira hrupa (avtoceste
in drugi infrastrukturni objekti) in objekte že v osnovi zasnovati tako,
da so varovani prostori kot jih določajo predpisi s področja varstva
pred hrupom čim manj izpostavljeni emisiji hrupa. |
(7) Med gradbenimi deli lahko pride do preseganja mejnih ravni hrupa ob
bližnjih stanovanjskih objektih zaradi obratovanja gradbišča v dnevnem
času. V skladu s predpisi lahko ministrstvo, pristojno za okolje
izjemoma izda povzročitelju obremenitve dovoljenje za začasno ali
občasno čezmerno obremenitev okolja, o čemer mora pridobiti soglasje
prizadete občine. Z objavo v svetovnem spletu in v enem od časopisov, ki
pokrivajo območje prizadete občine, pa se obvesti tudi javnost. Izdano
dovoljenje mora vsebovati tudi pogoje za odpravo morebitnih škodljivih
posledic na okolje. Dovoljenja ni mogoče izdati, če bi začasna ali
občasna čezmerna obremenitev okolja lahko povzročila kritično
obremenitev okolja. |
(8) Pri gradnji naj izvajalec uporablja le delovne naprave in gradbene
stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih
strojev. Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7h-18h.
Ureditev gradbišč mora biti taka, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje
objektov in transporta materiala ne bo prekomerno obremenjevala
izpostavljenih stanovanjskih objektov v okolici. |
(9) Dars d.d. oziroma upravljavec glavne ceste ne bo zagotavljal
dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma
za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja glavne ceste,
glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le te. |
88. člen |
(zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji) |
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira
sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja
in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja,
ki so določene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju, niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo
tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. |
(2)
I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem |
(2.1) I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem se določa na
stanovanjskih površinah (SS), stanovanjskih površinah za posebne namene
(SB), površinah podeželskega naselja (SK), osrednjih območjih centralnih
dejavnosti (CU), drugih območjih centralnih dejavnosti (CD), površinah
za izobraževanje (CDi), površinah za opravljanje verskih obredov (CDv),
površinah za turizem (BT), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
drugih urejenih zelenih površinah (ZD), območjih pokopališč (ZK),
površinah razpršene poselitve, namenjenih bivanju (As) in površinah
razpršene poselitve, namenjenih pretežno kmetijstvu (Ak). |
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem |
(3.1) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa na območjih
gospodarskih con (IG), površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(IK), površinah cest (PC), območjih okoljske infrastrukture (O) in
območjih energetske infrastrukture (E). |
(3.2) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa tudi na vseh drugih
območjih, ki niso v točki (2) tega člena določena kot območja, na
katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem. |
(4) Gradnja novih stanovanjskih stavb, gostinskih stavb, poslovnih in
upravnih stavb, trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti, stavb
splošnega družbenega pomena ter obrednih stavb v varovalnih pasovih
elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 35 kV ali več ni
dovoljena. |
(5) Za nadzidave in dozidave obstoječih stavb iz prejšnje točke tega
člena ter za spremembe namembnosti obstoječih stavb za namene iz
prejšnje točke tega člena v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov
z nazivno napetostjo več kot 35 kV je treba predložiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da v območju načrtovanega posega niso
prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v
predpisu o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
89. člen |
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
Pri
graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja
zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni
rabi ter večstanovanjskih stavb. |
90. člen |
(zahteve
glede varovanja pred požari) |
(1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja
varnosti pred požari. |
(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z
upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na
sosednje objekte. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje
objekte morajo biti upoštevane tudi protipožarne ločitve (v kolikor ni
možno zagotoviti ustreznih odmikov med objekti in od parcelne meje). |
(3) Zagotoviti je potrebno vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
|
(4) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen
dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov,
postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu
s predpisi s področja varnosti pred požari in veljavnim standardom. |
(5) Za objekte, ki so določeni s predpisom o študiji požarne varnosti,
je treba izdelati študijo požarne varnosti. Kadar izdelava študije
požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne
varnosti izhajati iz dokumenta »zasnova požarne varnosti«. Študija
oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
III/4.
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA
OBMOČJIH PREDVIDENIH OBČINSKIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV |
III/4.1. Vrste gradenj, ki so
dovoljene do sprejetja predvidenega OPPN |
91. člen |
(1) Na območjih EUP
oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, so do njihovega
sprejetja dovoljene naslednje vrste gradenj in ukrepov, pod pogojem, da
ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območja: |
-
nujne gradnje,
rekonstrukcije, odstranitve ter vzdrževanje objektov in omrežij
gospodarske javne infrastrukture, |
-
rekonstrukcije in
vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov, |
-
odstranitve stavb
(določilo ne velja za objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se
za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine), |
-
spremembe
namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu z namensko
rabo, določeno za EUP oziroma podEUP, |
-
gradnja objektov za
lastne potrebe - majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe
pozidave, postavitev ograj in gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih
objektov za potrebe kmetijske dejavnosti na gradbenih parcelah
obstoječih objektov, |
-
postavitve sončnih
elektrarn do nazivne moči 50 kW, ki jih morajo lastniki odstraniti na
lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z
načrtovanimi posegi v OPPN, |
-
gradnja objektov za
varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih, |
-
gradnja objektov za
zaščito rečnih bregov, |
-
gradnja hudourniških
pregrad, nasipov in podobnih objektov za zaščito pred poplavami, |
-
izvedba objektov in
ukrepov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih
nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, |
-
izvedba objektov in
ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, |
-
gradnja vojaških
inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med
izrednim ali vojnim stanjem, |
-
izvedba ukrepov, ki
se nanašajo na ohranjanje narave, |
-
izvedba ukrepov ki
se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda (vključno z renaturacijo vodotokov), |
-
izvedba objektov in
ukrepov, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
-
izvedba objektov in
ukrepov, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih |
(2) Pri gradnjah in drugih ureditvah iz prejšnje točke je potrebno
upoštevati določila tega odloka. |
III/4.2. Usmeritve za izdelavo OPPN |
92. člen |
(1) Če podrobne usmeritve za posamezne EUP oziroma podEUP v nadaljevanju
tega odloka ne določajo drugače, je pri pripravi OPPN potrebno
upoštevati naslednje skupne usmeritve: |
-
zasnova pozidave naj
upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) in geomorfološke
značilnosti lokacije, |
-
zasnova parcelacije
mora omogočiti smotrno prometno, komunalno in energetsko oskrbo, |
-
v območju se
zagotavljajo zdravi bivalni pogoji, osončenje, prezračevanje, dostopnost
zelenih in rekreacijskih površin, |
-
upoštevati je
potrebno potek obstoječih prometnic in v primeru drugačne prometne
ureditve ponovno vzpostaviti obstoječe povezave med posameznimi območji, |
-
OPPN se lahko izvaja
etapno, pod pogojem, da je posamezna etapa prostorsko in funkcionalno
zaključena enota, ki vključuje predvidene zelene površine in gospodarsko
javno infrastrukturo iz prejšnje alineje, |
-
pri posegih na
registrirana arheološka najdišča je treba praviloma že v postopku
priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne
določitve vsebine in sestave najdišča, |
-
območja se mora
obravnavati celovito z naravovarstvenega, kulturnovarstvenega,
okoljskega prostorskega, infrastrukturnega in drugih vidikov, |
-
upoštevati je treba tudi določila
(6.) odstavka 50. člena odloka. |
(2) Po posameznih EUP oziroma podEUP, za katere je predvidena izdelava
OPPN, je potrebno upoštevati tudi podrobnejše usmeritve določene v
nadaljevanju tega odloka. |
93. člen |
Območje EUP z oznako GM 5 (KO13 –
Gmajnica): |
-
del območja se namenja
dopolnjevanju družbenih (vrtec), socialnih (dom za starejše osebe,
varovana stanovanja) in spremljajočih vsebin za potrebe občine. |
94. člen |
Območje EUP z oznako MO 12: |
-
območje se namenja centralnim
dejavnostim. |
95. člen |
Območja EUP z oznakami KŠP 11, KŠP
13 in KŠP 16: |
(1) Območja se namenjajo ureditvi suhih zadrževalnikov, ki so namenjeni
zadrževanju visokih voda vodotokov Tunjščica, Knežji potok in Pšata
(voda se bo na območju suhih zadrževalnikov predvidoma razlila le ob
visokih vodah z več kot desetletno povratno dobo; v primeru vod s
stoletno povratno dobo, bo voda za pregrado predvidoma dosegla 3 do 4
metre višine in se bo na območju suhega zadrževalnika zadržala za največ
dva dni). |
(2) V okviru suhih zadrževalnikov na Tunjščici, Knežjem potoku in Pšati
je treba upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe: |
-
pregrade na vodotoku morajo biti
urejene tako, da bodo omogočale zveznost toka, |
-
nasipi morajo biti locirani tako,
da po možnosti ne bodo posegali v obstoječe kanale in mejice, |
-
nasipi so lahko utrjeni s kamnito
zložbo v betonu, pokrito z zemeljskim materialom, |
-
dolžina betonskega prepusta (z
zapornico) mora biti čim krajša; urejen mora biti na tak način, da bo
tok skozenj neenakomeren, mestoma umirjen (makro-hrapavost); v ustreznih
razmakih po njegovi dolžini je treba urediti svetlobne jaške; v zvezi
določili te alineje se v okviru OPPN za posamezni zadrževalnik določi
podrobnejše tehnične rešitve. |
(3) V okviru rešitev in ukrepov za varstvo okolja in naravnih virov ter
ohranjanja narave je treba v okviru postopka priprave OPPN evidentirati
eventualna divja odlagališča odpadkov ter predpisati način njihove
eventualno potrebe sanacije. |
(4) V OPPN je treba določiti način eventualno potrebne sanacije občasno
poplavljenih površin. |
III/5. POSEBNE DOLOČBE
|
96. člen |
Območja EUP oziroma podEUP z
oznakami GM 4/1, KO 10/3, MO 1/9, MO 2/9, PB 1/7, SU 3/4, SU 4/4: |
Na območjih EUP oziroma podEUP se posebno pozornost namenja ureditvi
osrednje poteze zelenega sistema naselja (Komenda in Moste) z
umestitvijo sprehajalnih in kolesarskih poti (kjer to dopuščajo
prostorske možnosti in varstveni režimi). |
97. člen |
Območja podEUP z oznakami GM 4/2,
GM 4/3, GM 4/4, GM 4/5, GM 4/6, GM 4/7, KO 10/2, PB 1/4: |
(1) Ne glede na določila
51. člena tega odloka je na območjih podEUP (glede na namensko rabo
določeno za posamezno podEUP) dovoljena le ureditev igrišč za šport in
rekreacijo na prostem, umestitev sprehajalnih in kolesarskih poti v
okviru osrednje poteze zelenega sistema naselja (Komenda in Moste), od
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen pa so dovoljeni:
ograje, in podporni zidovi, pomožni objekti v javni rabi in
športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in druga motorna
vozila. |
(2) Obvodno vegetacijo
je treba ohranjati v največjem možnem obsegu. Urejanje brežin naj se
praviloma izvaja sonaravno. |
98. člen |
Območje EUP z oznako GM 6: |
Območje EUP je treba
ohranjati nepozidano, ker se namenja ureditvi razbremenilnika za
ohranjanje obstoječih visokovodnih koridorjev in eventualno povečanje
njegove pretočne sposobnosti. Razbremenilnik bo odvečno vodo vodil na
kmetijske površine jugovzhodno od območja hipodroma. |
99. člen |
Območje EUP z oznako GO 6: |
(1) Ne glede na
določila 51. člena tega odloka so območju EUP (glede na namensko rabo
določeno za EUP) dovoljene le dejavnosti za potrebe zimskih športov na
prostem (obstoječa skakalnica), od nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen pa so dovoljeni: ograje in podporni zidovi, pomožni
objekti v javni rabi in športna igrišča na prostem razen poligoni za
motorje in druga motorna vozila. |
(2) Dostop do
skakalnice je potrebno urediti iz smeri naselja Gora pri Komendi.
|
(3) Dovoljen je posek
posameznih dreves za potrebe zagotovitve varnosti. Večje krčitve z
namenom ohranjanja habitatnega tipa niso dopustne. |
|
(4) Ne glede na
določila (1) odstavka tega člena se na območju podEUP z oznako GO 6/2
dovoli le oblikovanje terena za potrebe skakalnice, saj sega območje
podEUP na območje predvidenega suhega zadrževalnika. Morebitne pomožne
objekte naj se umešča na območje podEUP z oznako GO 6/1. |
(5) S posegi na območju
EUP se ne sme ovirati gozdarskih dejavnosti v okoliških gozdovih.
Prometnice, ki se uporabljajo za potrebe dostopa in gospodarjenja z
gozdovi morajo tudi v bodoče ostati neovirane za prehod gozdarske
mehanizacije. V nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti nadomestne
prometnice in prostore za začasno skladiščenje lesa. |
100. člen |
Območje podEUP z oznako KO 1/1: |
(1) Poleg posegov v
prostor, ki so v skladu s 51. členom tega odloka dovoljeni na območju
podEUP (glede na namensko rabo določeno za podEUP), je na območju podEUP
dovoljena tudi dejavnost verskih organizacij od vrst objektov glede na
namen pa tudi obredne stavbe. |
(2) Ne glede na
določila 57. člena tega odloka glede na stavbni tip določen za podEUP je
treba na območju podEUP upoštevati še naslednja merila in pogoje za
oblikovanje: |
(2.1) Višinski gabarit
stavb ne sme presegati višine župnišča. |
(2.2) Strehe stavb so
dvo, lahko pa tudi štiri in večkapne s slemenom v smeri daljše stranice,
oziroma sestavljene dvo in večkapnice istega naklona v primeru
sestavljenega tlorisa. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35º do 45º.
Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve. Pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih
oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na
posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. V primeru
osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih
pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja
vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. |
101. člen |
Območji podEUP z oznakama KO 1/2 in KO 1/3: |
(1) Ne glede na
določila 57. člena tega odloka glede na stavbni tip določen za posamezno
podEUP je treba na območju posamezne podEUP upoštevati še naslednja
merila in pogoje za oblikovanje: |
(1.1) Tlorisna zasnova
mora biti podolgovata. |
(1.2) Višinski gabarit
stavbe je lahko največ (K) + P + 1 + M. |
(2.3) Strehe stavb so
dvo, lahko pa tudi štiri in večkapne s slemenom v smeri daljše stranice,
oziroma sestavljene dvo in večkapnice istega naklona v primeru
sestavljenega tlorisa. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35º do 45º.
Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve. Pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih
oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na
posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. V primeru
osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih
pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja
vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. |
102. člen |
Območje podEUP z oznako KO 1/6: |
(1) Na območju podEUP je
treba izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve
vsebine in sestave najdišča ter rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih
aktivnostih. |
(2) Ob južnem in zahodnem
robu območja podEUP je treba zasaditi drevored visokodebelnih sadnih
dreves. |
103. člen |
Območji podEUP z oznakama KO 3/1 in KO 3/5: |
(1) Ne glede na
določila 57. člena tega odloka glede na stavbni tip določen za posamezno
podEUP je treba na posameznem območju podEUP upoštevati še naslednja
merila in pogoje za oblikovanje: |
(1.1) Tlorisna zasnova
mora biti podolgovata. |
(1.2) Višinski gabarit
stavbe ne sme presegati višine najvišje stavbe na območju podEUP. |
(1.3) Strehe stavb so
dvo, lahko pa tudi štiri in večkapne s slemenom v smeri daljše stranice,
oziroma sestavljene dvo in večkapnice istega naklona v primeru
sestavljenega tlorisa. Naklon streh je dovoljen v razponu od 30º do 45º.
Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve. Pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih
oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na
posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. V primeru
osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih
pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja
vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. |
104. člen |
Območje podEUP z oznako KO 3/4 (v povezavi z območjem KO 3/8 –
prestavitev vodotoka): |
(1) Poleg posegov v
prostor, ki so v skladu s 51. členom tega odloka dovoljeni na območju
podEUP (glede na namensko rabo določeno za podEUP), so na območju od
vrst objektov glede na namen dovoljeni tudi sejemske dvorane in
razstavišča. |
|
(2) Ne glede na
določila 57. člena tega odloka glede na stavbni tip določen za podEUP je
treba na območju podEUP upoštevati še naslednja merila in pogoje za
oblikovanje: |
(2.1) Višinski gabarit
stavb ne sme presegati najvišje stavbe v okolici. Pri določanju višine
stavb je potrebno upoštevati tudi obstoječe dominante in izdelati
grafični prikaz, iz katerega bo razvidno, da se obstoječe dominante v
prostoru ohranjajo. |
(2.2) Oblika streh je
poljubna vendar mora biti praviloma enotna za celotno območje podEUP. |
(3) V grafičnem
prikazu je potek vodotoka (KO 3/8) povzet po načrtovani
prestavitvi, za katero je že pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Prestavitev vodotoka je lahko tudi drugačna vendar v skladu z veljavno
zakonodajo. |
(4) Pri konkretizaciji
posegov na območju podEUP je potrebno upoštevati programsko zasnovo kot
jo opredeljuje Urbanistični načrt Komende in Most (izdelovalec: ATELJE
ARKUS oblikovanje, arhitektura, d.o.o. Kamnik, št. proj.: 04/2008,
obdobje izdelave: 2008, dopolnitev 2013). |
105. člen |
Območje podEUP z oznako KO 3/6: |
Nepregledno križišče
Glavarjeve in Zajčeve ceste v središču Komende se rekonstruira z
ureditvijo krožnega križišča. |
106. člen |
Območje podEUP z oznako KO 7/4: |
Ne glede na določila
51. člena tega odloka (glede na namensko rabo določeno za podEUP) je na
območju podEUP dovoljeno tudi kmetijstvo v obsegu večjem od 40 GVŽ,
omejitve glede reje perutnine in prašičev pitancev pa ni potrebno
upoštevati. |
107. člen |
Območja podEUP z oznakami KO 7/5, KO 7/6 in KO 7/8:
|
(1) Do izvedbe
ustreznih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti, na območjih podEUP
ni dovoljeno umeščanje objektov in dejavnosti, za katere je treba
izvesti nasutje, saj bi s tem odvzeli Pšati še dodaten volumen, kar bi
negativno vplivalo na sosednja območja. Dovoljeno je zgolj umeščanje
objektov z nizko stopnjo ranljivosti (zelene površine, parkirišča), ki
ne vplivajo na vodni režim. |
(2) Prometna zasnova,
ki jo je treba načrtovati za območji z oznakama KO 7/5 in KO 7/6, je
obvezna sestavina vseh projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za
celotno območje posamezne podEUP. Prometno zasnovo sme izdelati
projektant, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen
imenik, in ima pridobljeno licenco za samostojno izdelavo urbanističnega
načrta, občinskih prostorskih načrtov, občinskih podrobnih prostorskih
načrtov, regionalnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih
načrtov. Izdelati je potrebno dva dodatna izvoda prometne zasnove, ki ju
je potrebno posredovati Občini Komenda in Upravni enoti Kamnik. |
(3) Izjemoma je na teh podEUP možna gradnja tudi objektov in
dejavnosti, za katere je (samo na lokaciji stavb) potrebno nasutje na
koto G100 + 0,5m. V tem primeru mora investitor s predhodno hiodrološko
hidravlično študijo definirati omilitvene ukrepe (nadomestni volumni in
dodatni ukrepi v primeru oviranja poplavnih tokov), ki bodo
zagotovili, da se poplavne razmere ne bodo poslabšale. Omilitveni ukrepi
morajo biti prikazani v projektu za gradbeno dovoljenje in izvedeni pred
izvedbo nasutja. |
108. člen |
Območje podEUP z oznako KO 8/1: |
V okviru urejanja okolice objektov na območju podEUP naj se načrtuje in
zasadi visokodebelna drevesa (po možnosti avtohtone vrste). |
109. člen |
Območje podEUP z oznako KO 10/1: |
Ne glede na določila
57. člena tega odloka (glede na stavbni tip določen za podEUP) so
posamezne stavbe na območju podEUP lahko visoke do (K) + P + 3 + M. |
110. člen |
Območje podEUP z oznako KO 10/4: |
Poleg posegov, ki jih
je glede na namensko rabo določeno za podEUP (52. člen tega odloka)
dovoljeno umeščati na območju podEUP, je na območju podEUP za potrebe
rekreacije uporabnikov načrtovanega medgeneracijskega centra in/ali
vrtca dovoljeno umestiti še sprehajalne in trimske poti oziroma druge
ureditve za rekreacijske dejavnosti, ki ne zahtevajo posebnih ureditev
območja in pri katerih se gozd oziroma naravna vegetacija ohranja. |
111. člen |
Območje EUP z oznako ML 4: |
Ne glede na določila
51. člena tega odloka (glede na namensko rabo določeno za EUP) je na
območju EUP dovoljeno: |
-
od vrst osnovnih dejavnosti:
bivanje z enim stanovanjem na stavbo, |
-
od vrst dopolnilnih dejavnosti:
dejavnost gospodinjstev in dejavnost članskih organizacij, |
-
od vrst objektov glede na namen:
stanovanjske stavbe, garaže in parkirišča, otroška in druga javna
igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene
površine, |
-
od vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, ograje in podporni zidovi, pomožni objekti v javni
rabi in športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in druga
motorna vozila. |
112. člen |
Območja podEUP z oznakami MO 1/6, MO 1/7, MO 1/8 in SU 1/8: |
(1) S poseganjem v
prostor na območjih podEUP je treba ohranjati in po potrebi ustrezno
urejati trg pred cerkvijo (v Mostah in Suhadolah). |
(2) Na območju podEUP
z oznako MO 1/6 je treba posege v okviru cerkve in njene okolice
prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Pred pričetkom del naj se
izvajalci obrnejo na strokovnjaka za netopirje. Morebitno urejanje
okolice cerkve (v okviru podEUP z oznako MO 1/6) naj se prilagodi tako,
da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
113. člen |
Območje podEUP z oznako MO 2/3: |
Na zemljišču s parc. št. 486/1, k.o. Kaplja vas se kot omilitveni ukrep
svetuje izvedbo nasutja G100 + 0,5, ki pa naj bo vezano samo na območje
stavb, ostali del parcele naj ohrani obstoječo višino. S tem bomo vodi
odvzeli minimalen volumen, katerega vpliv bo močno lokalen (minimalen). |
Na območju naj se po možnosti ohranja obstoječa visokodebelna
vegetacija. |
114. člen |
Območje podEUP z oznako MO 3/2: |
Na območju podEUP mora
biti tlorisni gabarit stavb (ne glede na določila 57. člena tega odloka
glede na stavbni tip določen za podEUP) podolgovat v razmerju stranic
vsaj 1:1,3. |
115. člen |
Območje podEUP z oznako MO 4/4: |
Poleg posegov v
prostor, ki so v skladu s 51. členom tega odloka dovoljeni na območju
podEUP (glede na namensko rabo določeno za podEUP), je na območju podEUP
od vrst dejavnosti dovoljena tudi trgovina s kmetijskimi stroji,
priključki in opremo ipd., od vrst objektov glede na namen pa tudi
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen bencinski
servisi). |
116. člen |
Območja podEUP z oznakami MO 6/2, MO 6/3, MO 6/4 in MO 6/5: |
(1) Do izboljšanja
poplavnega stanja z izvedbo suhih zadrževalnikov, na območjih podEUP z
oznakama MO 6/3 in MO 6/4 ni dovoljeno umeščanje objektov in dejavnosti,
za katere je treba izvesti nasutje, saj bi s tem odvzeli dodaten volumen
za razlivanje poplavnih vod, kar bi negativno vplivalo na sosednja
območja. Dovoljeno je zgolj umeščanje objektov z nizko stopnjo
ranljivosti. |
(2) Na območjih podEUP
z oznakama MO 6/2 in MO 6/5 se za zagotavljanje poplavne varnosti za
stavbe načrtuje nasutje na koto G100 + 0.5 m, vendar samo na lokaciji
stavb. Ker območje predstavlja pomembno poplavno območje Pšate se (do
izboljšanja poplavnega stanja na območju z izvedbo suhih zadrževalnikov)
z načrtovanimi posegi ne sme zavzeti večjega volumna. V kolikor se kljub
vsemu želi izvesti gradnja stavb večjega obsega, je treba v okviru
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja analizirati vpliv
načrtovanih stavb na razlivanje poplavnih vod in z izvedenimi
omilitvenimi ukrepi zagotoviti minimalen vpliv le-teh (nadomestilo za
odvzete volumne - širitev berme, izgradnja manjših zadrževalnikov); pri
načrtovanju je treba biti pozoren tudi na usmeritev gradnje objektov, da
ne bi prihajalo do blokade poplavnih tokov, ki v tem primeru potekajo v
smeri S-J. |
(3) Ne glede na
določila 51. člena tega odloka (glede na namensko rabo določeno za
podEUP) je na območju podEUP z oznako MO 6/2 dovoljeno tudi kmetijstvo v
obsegu večjem od 40 GVŽ, omejitve glede reje perutnine in prašičev
pitancev pa ni potrebno upoštevati. |
(4) Pri urbanistični in
arhitekturni zasnovi območja je treba v največji možni meri upoštevati
vedute (s severozahodne smeri) na cerkev sv. Boštjana. Upoštevanje
določila je treba obrazložiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(5) Obstoječa
vegetacija ob kanalu naj se ohranja. |
117. člen |
Območja EUP oziroma podEUP z oznakama MO 7/1 in PB 3: |
Ne glede na določila
57. člena tega odloka glede na stavbni tip določen za posamezno EUP
oziroma podEUP je treba za območje posamezne EUP oziroma podEUP za
načrtovanje postavitve stavbe na parcelo ter določitev tlorisnih
gabaritov izdelati urbanistični vzorec za EUP oziroma podEUP, s katerim
bo prikazano, da se je pri načrtovanju novega posega v prostor
upoštevalo značilnosti obstoječe okoliške pozidave. |
118. člen |
Območje EUP z oznako MO 11: |
(1) Za zagotavljanje poplavne varnosti naj se za stavbe načrtuje nasutje
na koto G100 + 0.5 m oziroma nad koto G500 in sicer samo na lokaciji
stavb. Na lokacijo naj se prvenstveno umešča manjše število posameznih
manjših stavb, v kolikor bi se umeščalo večje stavbe ali sklope stavb je
treba v okviru postopka priprave projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja izdelati dodatno hidrološko-hidravlično študijo (analiza
vplivov načrtovanih stavb na poplavne tokove ter po potrebi zagotoviti
nadomestne razlivne površine zaradi odvzetih volumnov in ohranjati
možnost razbremenjevanja poplavnih voda). |
(2) Investitorji
načrtovanih ureditev morajo predvideti in zagotoviti ustrezne
protihrupne ukrepe za območje objektov in pripadajočih funkcionalnih
površin. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in funkcionalnih
površin je obveznost investitorjev objektov. Pri načrtovanju protihrupne
zaščite (aktivne, pasivne) je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom
zaradi načrtovane GC in pri tem upoštevati obremenitve okolja zaradi
predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem 20-letnem planskem
obdobju. Vsi potrebni protihrupni ukrepi za zaščito objektov in območja
morajo biti izvedeni najkasneje ob izgradnji načrtovanih ureditev. |
119. člen |
Območja podEUP z oznakami MO 16/1,
MO 16/2 in MO 16/3: |
(1) Območje se namenja umestitvi obvozne ceste, ki bo razbremenila
prometno zelo obremenjeno središče Most. |
(2) Na območju podEUP z oznako MO 16/3 naj se cesta (praviloma) načrtuje
in izvede na nivoju terena, tako da se z njo ne bo oviralo poplavnih
tokov, ki potekajo v smeri S – J. |
(3) Na območju podEUP z oznako MO 16/3 naj se v čim večjem obsegu
ohranja obstoječa obvodna vegetacija. |
(4) S premostitvijo Tunjščice naj se praviloma ne posega neposredno v
strugo. |
(5) Morebitna dela na območju se izvajajo izven drstitvene sezone rib
(sezona drstitve je med februarjem in junijem). O predvidenih delih ob
vodotoku se 14 dni prej obvesti pristojno ribiško družino za morebiten
nadzor. |
(6) V času gradnje naj se zagotovi naravovarstveni nadzor. |
120. člen |
Območje EUP z oznako MO 19: |
Poleg posegov, ki jih
je glede na namensko rabo določeno za EUP (52. člen tega odloka)
dovoljeno umeščati na območju EUP, je na območju EUP dovoljena tudi
ureditev objektov (protihrupnega nasipa) v skladu z veljavnim podrobnim
prostorskim načrtom za območje MO4 – Sloga Moste (MO 8). |
121. člen |
Območje EUP z oznako MO 17: |
Ureditev pristopov do
objektov in zemljišč je treba načrtovati in izvesti tako, da se
obstoječa obvodna vegetacija ohranja v največjem možnem obsegu. |
122. člen |
Območje podEUP z oznako PB 1/2: |
Del območja se nahaja
znotraj majhnega razreda poplavne nevarnosti. Znotraj slednjega je treba
za posamezne stavbe izvesti nasutje na koto G100 + 0.5 m in sicer samo
na območju (lokaciji) njene gradnje. V kolikor bi se načrtovala gradnja
večjega števila stavb, bi bilo treba v okviru projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja analizirati vpliv novih stavb na poplavno stanje
sosednjih območij. |
123. člen |
Območje podEUP z oznako SU 5/2: |
(1) Območje podEUP se
nahaja znotraj srednjega razreda poplavne nevarnosti. Za posamezne
stavbe je treba izvesti nasutje na koto G100 + 0.5 m oziroma nad koto
G500 in sicer samo na območju (lokaciji) njene gradnje. V prostor naj se
umešča manjše število posameznih stavb na način, da se v čim manjši meri
reducira obstoječe volumne poplavne ravnice. Izvedbo kleti se odsvetuje. |
(2) Pri izvajanju
posegov v prostor na območju podEUP je potrebno ohranjati bližnje gozdne
površine zahodno od območja podEUP. |
124. člen |
Območje EUP z oznako SU 6: |
Pri zasnovi objektov je
potrebno upoštevati velikostna razmerja vaškega jedra Suhadol in izgled
naselja v krajini. S posegi naj se vzpostavi kvaliteten prehod med
grajeno strukturo in odprtim prostorom. Upoštevanje navedenih določil
mora biti obrazloženo in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
125. člen |
Območji podEUP z oznakama ŽE 1/2 in ŽE 3/2: |
(1) Na območju majhnega
razreda poplavne nevarnosti se priporoča izvedba pritličja stavb nad
koto G100 + 0.5 m oziroma nad koto G500 (nasutje naj se izvede samo na
območju stavbe). Eventualne kleti stavb naj se izvede na način, da se
prepreči vdor vode. Če je le mogoče (priporočilno), naj se z gradnjami
posega na dele parcel, ki so izven poplavnega območja oziroma znotraj
preostalega razreda nevarnosti. |
(2) Investitorji
načrtovanih ureditev morajo predvideti in zagotoviti ustrezne
protihrupne ukrepe za območje objektov in pripadajočih funkcionalnih
površin. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in funkcionalnih
površin je obveznost investitorjev objektov. Pri načrtovanju protihrupne
zaščite (aktivne, pasivne) je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom
zaradi načrtovane GC in pri tem upoštevati obremenitve okolja zaradi
predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem 20-letnem planskem
obdobju. Vsi potrebni protihrupni ukrepi za zaščito objektov in območja
morajo biti izvedeni najkasneje ob izgradnji načrtovanih ureditev. |
(3) Obstoječa drevesa
na območju podEUP z oznako ŽE 1/2 naj se ohranja. |
126. člen |
Območja EUP z oznakama ŽE 11 in ŽE
12: |
(1) Območje se namenja umestitvi dodatnega dovoza do Poslovne cone Žeje
pri Komendi. |
(2) Priključevanje na državno cesto naj se izvede s krožnim križiščem. |
(3) Preko dodatnega dovoza do Poslovne cone Žeje pri Komendi naj se
uredi tudi priključek Žeje, »zahodni priključek Žeje«, ki je načrtovan z
DPA pa se opusti. |
(4) Na podlagi prometne
preveritve je potrebno zagotoviti ustrezno dimenzioniranje projektnih
rešitev novega križišča. Vse rešitve v območju DPA (DLN) za GC je
potrebno uskladiti z investitorjem oz. upravljavcem GC in pridobiti
soglasje DARS d.d. in Direkcije RS za ceste. Investitor vseh ukrepov oz.
ureditev, ki se razlikujejo od DLN za GC oz. projektne dokumentacije PZI
za GC je Občina Komenda. |
(5) Prometnice, ki se
uporabljajo za potrebe dostopa in gospodarjenja z gozdovi morajo tudi v
bodoče ostati neovirane za prehod gozdarske mehanizacije. V nasprotnem
primeru je potrebno zagotoviti nadomestne prometnice in prostore za
začasno skladiščenje lesa. |
127. člen |
Območje podEUP z oznako PO 2/2: |
Poleg posegov v
prostor, ki so v skladu s 51. členom tega odloka dovoljeni na območju
podEUP (glede na določeno namensko rabo), je na območju podEUP izjemoma
dovoljena tudi gradnja stanovanj pod naslednjimi pogoji: |
-
stavbe s pretežno stanovanjsko
namembnostjo niso dovoljene, |
-
ureditev stanovanj je dovoljena le
v okviru stavb s poslovno namembnostjo in po načelu eno stanovanje na
eno poslovno dejavnost. |
-
po možnosti naj se na vizualno
izpostavljenih robovih podEUP načrtuje in zasadi drevje. |
128. člen |
Območje podEUP z oznako PO 3/1: |
(1) Poleg posegov v
prostor, ki so v skladu s 51. členom tega odloka dovoljeni na območju
podEUP (glede na namensko rabo določeno za podEUP), so na območju podEUP
od vrst objektov glede na namen dovoljeni tudi objekti za potrebe
kmetijske zadruge. Obratovalni čas morebitne gostinske dejavnosti mora
biti enak obratovalnemu času trgovine. |
(2) Ne glede na
določila (6) odstavka 53. člena tega odloka morajo biti stavbe na
območju podEUP od gozdnega roba odmaknjene vsaj za višino odraslih
dreves gozda v neposredni bližini lokacije (približno 25 metrov). Nov
gozdni rob je treba ustrezno urediti. |
(3) Poleg določil 57.
člena tega odloka glede na stavbni tip določen za podEUP na območju
podEUP velja, da je treba oblikovanje stavb prilagoditi izgledu
obstoječe Obrtne cone Potok (PO 2). |
(4) V okviru parkirnih
in manipulativnih površin, naj se čim večji možni meri ohranjajo drevesa
(še posebej na jugovzhodnem robu.) |
129. člen |
Območje podEUP z oznako KR 2/4:
|
Prometna zasnova, ki jo
je treba načrtovati za celotno območje podEUP naenkrat, je obvezna
sestavina vseh projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju
podEUP, razen za posege na zemljišču s parc. št. 156/2, k.o. Križ (za
katere tudi ni potreba izdelava prometne zasnove). Prometno zasnovo sme
izdelati projektant, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v
ustrezen imenik, in ima pridobljeno licenco za samostojno izdelavo
urbanističnega načrta, občinskih prostorskih načrtov, občinskih
podrobnih prostorskih načrtov, regionalnih prostorskih načrtov ter
državnih prostorskih načrtov. Izdelati je potrebno dva dodatna izvoda
prometne zasnove, ki ju je potrebno posredovati Občini Komenda in
Upravni enoti Kamnik. |
130. člen |
Območje podEUP z oznako KR 5/2:
|
Ne glede na določila
57. člena tega odloka (glede na stavbne tipe določene za podEUP) so
posamezne stavbe na območju podEUP lahko visoke do K + P + M. |
131. člen |
Območje EUP z oznako KR 7:
|
Na vizualno
izpostavljenem robu območja EUP (na južni in zahodni strani) je treba
načrtovati in zasaditi drevje (npr. travniški sadovnjak). |
132. člen |
Območje EUP z oznako KR 8: |
Na območju EUP mora
biti vsaj 50% bruto tlorisnih površin vseh stavb namenjenih opravljanju
kmetijske dejavnosti (sem se ne šteje bivanje v okviru opravljanja
kmetijske dejavnosti). |
133. člen |
Območji EUP oziroma podEUP z oznakama KR 12/1 in ML 7: |
(1) Ne glede na
določila 57. člena tega odloka glede na stavbni tip določen za posamezno
EUP oziroma podEUP je treba na območju posamezne EUP oziroma podEUP
upoštevati še naslednja merila in pogoje za oblikovanje: |
-
tlorisni gabarit stavbe mora biti
podolgovat, tloris je lahko tudi sestavljen, |
-
višinski gabarit stavbe je lahko
največ P + M, |
-
strehe morajo biti dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona v primeru sestavljenega tlorisa, naklon streh je dovoljen v
razponu od 35° do 45°, strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali
enokapne v minimalnem naklonu (do 8°), |
-
strešna kritina mora biti sive ali
opečne barve, s strešniki je treba ustvariti videz drobne strukture, pri
zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in
steklu podobni brezbarvni materiali, |
-
odpiranje strešin je dovoljeno v
obliki strešnih oken in frčad, frčade ne smejo biti višje od osnovne
strehe, na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. |
(2) Pred pričetkom del
na območju EUP z oznako ML 7 (ki se nahaja na območju OPNV Tunjiško
gričevje) naj se o tem teden dni prej obvesti pristojni zavod za varstvo
narave. |
134. člen |
Območji podEUP z oznakama KR 12/2 in KR 12/3: |
Ne glede na določila
51. člena tega odloka je na območjih podEUP (glede na namensko rabo
določeno za posamezno podEUP) dovoljena le ureditev igrišč za šport in
rekreacijo na prostem, piknik prostorov ipd., umestitev sprehajalnih
poti, od nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen pa so
dovoljeni: ograje in podporni zidovi, pomožni objekti v
javni rabi in športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila. |
135. člen |
Območje podEUP z oznako BR 2/3: |
Do izboljšanja
poplavnega stanja (npr. z izvedbo suhih zadrževalnikov ali
razbremenilnikov), na območju ni dovoljeno umeščanje objektov in
dejavnosti, za katere je treba izvesti nasutje, saj bi s tem odvzeli
dodaten volumen za razlivanje poplavnih vod, kar bi lahko negativno
vplivalo na sosednja območja. Dovoljeno je zgolj umeščanje objektov z
nizko stopnjo ranljivosti. V kolikor se kljub vsemu želi izvesti gradnja
stavb, je treba v okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
analizirati vpliv načrtovanih stavb in njihovo skladnost z zakonodajo na
področju umeščanja objektov na območja poplavne nevarnosti. |
136. člen |
Območje podEUP z oznako KL 1/4: |
Na območju podEUP je
največja dovoljena zazidana površina 60 m². Tlorisni gabarit stavbe mora
biti (ne glede na določila 57. člena tega odloka glede na stavbni tip
določen za podEUP) podolgovat. Tloris je lahko tudi sestavljen. |
137. člen |
Območje EUP z oznako NA 5: |
Do izboljšanja
poplavnega stanja (npr. z izvedbo suhih zadrževalnikov ali
razbremenilnikov), na območju ni dovoljeno umeščanje objektov in
dejavnosti, za katere je treba izvesti nasutje, saj bi s tem odvzeli
dodaten volumen za razlivanje poplavnih vod, kar bi lahko negativno
vplivalo na sosednja območja. Dovoljeno je zgolj umeščanje objektov z
nizko stopnjo ranljivosti. V kolikor se kljub vsemu želi izvesti gradnja
stavb, je treba v okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
analizirati vpliv načrtovanih stavb in njihovo skladnost z zakonodajo na
področju umeščanja objektov na območja poplavne nevarnosti. |
138. člen |
Območje EUP z oznako BR 4: |
Na vizualno
izpostavljenem južnem robu območja EUP je treba načrtovati in zasaditi
drevje (npr. travniški sadovnjak). |
139. člen |
Območje podEUP z oznako PB 5/2: |
Ne glede na določila
57. člena tega odloka glede na stavbni tip določen za podEUP je treba na
območju podEUP upoštevati še naslednja merila in pogoje za oblikovanje: |
-
višinski gabarit stavbe je lahko
največ P + M, |
-
strehe morajo biti oblikovno
usklajene z oblikovanjem na območju podEUP z oznako PB 5/1. |
140. člen |
Območje EUP z oznako SU 13: |
(1) Območje EUP se
nahaja znotraj srednjega, majhnega in preostalega razreda poplavne
nevarnosti. Stavbe naj se praviloma umešča na območje majhnega in
preostalega razreda poplavne nevarnosti z izvedbo nasutja na koto G100 +
0,5 m, na območja srednjega razreda poplavne nevarnosti pa se
prvenstveno umešča manj ranljive dejavnosti in objekte, za katere ni
potrebno izvesti nasutja in bodo v času poplav poplavljeni. |
(2) Na vizualno
izpostavljenih robovih EUP naj se zasadi visokodebelna drevesa.
|
141. člen |
Območje EUP z oznako ŽE 10: |
Ne glede na določila
57. člena tega odloka glede na stavbne tipe določene za EUP so za
potrebe posebnosti tehnologije dejavnosti tlorisni gabariti, višine
objektov in strešni nakloni lahko tudi drugačni, pri čemer maksimalna
višina ne sme bistveno odstopati od najvišjih objektov v okolici.
Vizualno izpostavljeni robovi EUP morajo biti intenzivno zazelenjeni z
visoko vegetacijo. |
142. člen
|
Območje EUP z oznako KŠP 8: |
Na kmetijskih
zemljiščih južno od regionalne ceste RII 413 (odsek Moste (Žeje) –
Duplica) in vzhodno od načrtovane glavne cestne povezave Želodnik –
Mengeš – Vodice se poleg posegov v prostor, ki so v skladu z 52. členom
tega odloka dovoljeni na območju kmetijskih zemljišč, dovoljeni tudi
posegi za izboljšanje lastnosti tal – agromelioracije (vnos umetno
pripravljene zemljine ali zemeljskega izkopa, ki ne izhaja iz območja
predlagane agromelioracije, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki). |
143. člen |
Območje EUP z oznako KŠP 9: |
Poleg posegov, ki jih
je glede na namensko rabo določeno za EUP (52. člen tega odloka)
dovoljeno umeščati na območju EUP, je na območju EUP dovoljena tudi
ureditev vzletišča, realizacija je odvisna od realizacije tega projekta
v Občini Kamnik. |
144. člen |
Območje EUP z oznako KŠP 10: |
Znotraj obstoječih
stavb je za potrebe lovcev dovoljeno urediti okrepčevalnico z možnostjo
nastanitve, pri čemer spremembe ne smejo ovirati gozdarskih dejavnosti.
Na območju obstoječih utrjenih površin ob obstoječih stavbah je
dovoljeno urediti tudi parkirne in manipulativne površine, pri čemer je
treba ohranjati obstoječi gozdni rob in posamezna drevesa na območju
EUP. |
145. člen |
Območje EUP z oznako KŠP 14: |
(1) Pri vseh posegih na
lokalni cesti Cerklje – Zalog – Klanec – Komenda – Moste (039120), na
odseku med naseljema Klanec in Zalog pri Cerkljah (do meje med občinama
Cerklje na Gorenjskem in Komenda), kjer se nahajajo evidentirani
prednostni odseki, naj se načrtujejo prehodi in zaščitne ograje za
neovirano prehajanje dvoživk. |
(2) Ne glede na
določila 50. (celotno območje OPN, razen območja kmetijskih zemljišč in
območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN) in 52. (kmetijska in gozdna
zemljišča ter območja voda, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)
člena tega odloka je na območju EUP v zahodnem delu parcele št. 455/1,
k.o. Kaplja vas dovoljena tudi postavitev spominskega obeležja vojne za
Slovenijo. |
146. člen |
Območja EUP z oznakami KŠP 17, KŠP 18, KŠP 19 in KŠP 20: |
Območja EUP
predstavljajo naravni retenzijski prostor, zato naj se ohranja obstoječo
rabo in omeji nasuvanje območij. |
147. člen |
Območji podEUP z oznakama KD 1/1 in KD 1/2: |
(1) Poleg posegov v
prostor, ki so v skladu s 51. členom tega odloka dovoljeni na območju
posamezne podEUP (glede na namensko rabo določeno za posamezno podEUP),
so na območju posamezne podEUP dovoljene tudi gradnje novih stavb za
rejo živali. |
(2) Pred pričetkom del
na območju podEUP z oznako KD 1/1 (ki se nahaja na območju OPNV Tunjiško
gričevje) naj se o tem teden dni prej obvesti pristojni zavod za varstvo
narave. |
148. člen |
Območje EUP z oznako GO 7: |
(1) Ne glede na
določila 51. člena tega odloka (glede na namensko rabo določeno za EUP)
je na območju EUP dovoljeno: |
-
od vrst osnovnih dejavnosti:
športnorekreacijske dejavnosti, |
-
od vrst dopolnilnih dejavnosti:
gostinstvo in dejavnost članskih organizacij, |
-
od vrst objektov glede na namen:
igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, tenis, košarka,
adrenalinski parki, kampi, piknik prostori, pomožne stavbe na športnih
igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite, uprava
ipd.), gostilne, restavracije in točilnice za potrebe EUP oziroma
podEUP, parkirišča, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki,
trgi, zelenice in druge urejene zelene površine, |
-
vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: ograje in podporni zidovi, pomožni objekti v
javni rabi in športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje in
druga motorna vozila. |
(2) Na celotnem območju EUP je dovoljeno pozidati največ 1500 m²
površin. |
(3) Pred pričetkom posameznih del na območju EUP (ki se nahaja na
območju OPNV Tunjiško gričevje) naj se o tem teden dni prej obvesti
pristojni zavod za varstvo narave. |
(5) S posegi na
območju EUP se ne sme ovirati gozdarskih dejavnosti v okoliških
gozdovih. Prometnice, ki se uporabljajo za potrebe dostopa in
gospodarjenja z gozdovi in gozdne vlake morajo tudi v bodoče ostati
neovirane za prehod gozdarske mehanizacije. V nasprotnem primeru je
potrebno zagotoviti nadomestne prometnice in prostore za začasno
skladiščenje lesa. |
149. člen |
Območje EUP z oznako TGR 2: |
Poleg posegov, ki jih
je glede na namensko rabo določeno za EUP (52. člen tega odloka)
dovoljeno umeščati na območju EUP, so na območju EUP dovoljeni še posegi
v skladu s pogoji upravnih dovoljenj za gradnje, ki so bila izdana za to
območje. |
150. člen |
Območje EUP z oznako
TGR 3: |
Kot izravnalni ukrep uničenja naravne vrednote na območju podrobnega
prostorskega načrta KO 13 Gmajnica (GM 5) je potrebno območje EUP
ohraniti v obstoječem naravnem stanju, za kar se vpiše zaznamek v
zemljiško knjigo. |
IV. PREHODNE DOLOČBE |
151. člen |
(dokončanje postopkov priprave OPPN) |
Vsi postopki priprave
OPPN, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po
določbah prostorskih aktov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega
odloka. |
152. člen |
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) |
Vsi postopki za izdajo
gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka,
se nadaljujejo in končajo po določbah prostorskih aktov, ki so na
obravnavanem območju veljali pred uveljavitvijo tega odloka, razen v
primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in
priloži ustrezno dokumentacijo. |
153. člen |
(upoštevanje drugih predpisov) |
Poleg določb tega
odloka je potrebno upoštevati tudi druge akte in predpise, ki določajo
pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je potrebno za pridobitev
gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter za gradnjo
enostavnih objektov pridobiti pogoje in soglasja pristojnih organov.
Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to
ni posebej navedeno v tem odloku. |
V. KONČNE DOLOČBE |
154.
člen |
(veljavnost prostorskih aktov) |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki: |
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje
1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje
1986-1990 in odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega
družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 – dopolnitev v letu
2003, za območje občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda,
št. 12/03, 4/04), |
-
Odlok o dopolnitvi odloka o
spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Kamnik za obdobje 1986 - 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine
Kamnik za obdobje 1986 - 1990, za območje Občine Komenda (za II. fazo
poslovno proizvodne cone Komenda) (Uradne objave Glasila občine Komenda,
št. 6/04), |
-
Odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 2/05,
6/06, 9/07, 2/10), |
-
Odlok o sprejetju ureditvenega
načrta območja MO – 2 Moste (Ur.l. RS, št. 38/90, 70/97, 83/99, Uradne
objave Glasila občine Komenda, št. 3/05), |
-
Odlok o ureditvenem načrtu območja
Križ – vzhodni del (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 11/03,
07/10) za območje podEUP z oznako KR 5/2. |
155. člen |
(vpogled) |
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Komenda je na vpogled
zainteresirani javnosti na oddelku za okolje in prostor občine Komenda
in na njihovih spletnih straneh. Arhivski izvod (v digitalni in analogni
obliki) se hrani tudi na pristojni upravni enoti in ministrstvu,
pristojnem za prostor. |
156. člen |
(nadzorstvo) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
157. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok
začne veljati dan po objavi v Uradnih objavah Glasila občine Komenda. |
|
Številka:
3500-0001/2005 |
Datum: 25. 7.
2013 |
|
|
ŽUPAN
Občine Komenda
Tomaž Drolec,
l. r. |
|
Priloga
1: Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Komenda - grafični prikaz |
|