Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08
ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-A, 80/10-ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B,
57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt-C) in 16. člena
Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06
in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na 9. dopisni seji, dne 22. 1. 2013
sprejel |
ODLOK |
o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za enoto urejanja prostora |
P13-01/1 Obrtna cona Novi Jork
(območje III) |
I UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: podrobni
načrt) za enoto urejanja prostora P13-O1/1 Obrtna cona Novi Jork, ki
vsebuje: |
- območje podrobnega
načrta, |
- arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
- načrt parcelacije, |
- pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
- rešitve in ukrepe za
celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
- rešitve in ukrepe za
varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, |
- rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
- etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
- vplive in povezave s
sosednjimi enotami urejanja prostora, |
- dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev, |
- druge pogoje in
zahteve za izvajanje podrobnega načrta, |
- usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta, |
- prehodne in končne
določbe. |
2. člen |
(prostorske ureditve, ki se urejajo
z podrobnim načrtom) |
Podrobni načrt določa
prostorsko ureditev območja, pogoje za gradnjo novih objektov, posege na
obstoječih objektih, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo
prometne, energetske in komunalne infrastrukture. |
3. člen
|
(sestava podrobnega načrta)
|
Podrobni načrt
sestavljajo: |
A. TEKSTUALNI DEL |
B. KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI |
1. Načrt
namenske rabe prostora: |
list 01 Izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
|
družbenega plana občine Markovci |
M 1:5000
|
list 02 Situacija - vplivi na povezave s sosednjimi enotami |
M 1:1000 |
urejanja prostora |
|
|
2. Načrt
območja z načrtom parcelacije: |
list 03 Katastrski načrt s prikazom območja |
M 1:1000 |
list 04 Geodetski načrt s prikazom območja |
M 1:1000 |
list 05 Katastrski načrt s prikazom parcelacije |
M 1:1000 |
list 06 Geodetski načrt s prikazom parcelacije |
M 1:1000 |
list 07 Katastrski načrt s prikazom javnih površin |
M 1:1000 |
|
3. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev
prostorskih ureditev: |
list 08 Ureditvena situacija |
M 1:1000 |
list 09 Vzdolžni prerezi |
M 1: 500 |
list 10 Zbirni načrt komunalne infrastrukture in okolja |
M 1: 500 |
list 11 Prometno tehnična situacija in požarna varnost |
M 1:1000 |
list 12 Količbena situacija |
M 1:1000 |
4. člen
|
(priloge podrobnega načrta)
|
Priloge podrobnega
načrta so: |
- izvleček iz
prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za
območje Občine Markovci (Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje
Občine Markovci - spremembe in dopolnitve 2007, Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 14/08), |
- prikaz stanja v
prostoru, |
- strokovne podlage na
katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, |
- smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
- obrazložitev in
utemeljitev podrobnega načrta, |
- povzetek za javnost.
|
5. člen |
(izdelovalec podrobnega načrta) |
Podrobni načrt je izdelal TMD Invest d.o.o., Prešernova ulica 30, Ptuj,
pod št. projekta 19066/12-OPPN/GK. |
II OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA |
6. člen |
(območje podrobnega načrta) |
(1) Območje podrobnega
načrta zajema enoto urejanja prostora P13-01/1 Obrtna cona Novi Jork
in se nahaja v k.o. Nova vas pri Markovcih. |
(2) Površina podrobnega
načrta znaša 29000,00 m². |
(3) Območje podrobnega
načrta obsega površine, ki jih tvorijo parcele ali deli parcel s
številkami: 263/6, 263/7, 266/4, 267/5, 270/3, 270/4, 289/8, 289/9,
289/10, 289/11, 298/12, 289/13, 289/14, 289/15, 289/16, 289/17, vse k.o.
Nova vas spri Markovcih. |
(4) Obodna parcelacija
območja obdelave P13-01/1 Novi Jork (območje III): |
Izhodišče obodne
parcelacije je na severozahodnem vogalu parcele št. 263/7, k.o. Markovci
pri Ptuju, na stičiščih parcel št. 263/7, 291/3 in 826/1 (lokalna cesta
Markovci - Borovci). Meja območja podrobnega načrta je podana v smeri
urinih kazalcev. |
Od izhodiščne točke
poteka meja območja v smeri proti vzhodu po severnih mejah parcel št.
263/7, 263/6 in 267/5. Na vzhodnem vogalu parcele št. 267/5 se meja
obrne v smeri proti severovzhodu in poteka vzdolž severozahodnega roba
parcel št. 289/1, 289/13, 289/12, 289/11, 289/10 , 289/9 in 289/8, do
severnega vogala parcele št. 289/8. Tu se meja obrne proti jugovzhodu in
poteka po severovzhodnem robu parcele št. 289/8 do njenega konca
(stičišče parcel št. 289/8, 258/3 in 258/15), kjer se meja obrne najprej
proti zahodu in nato v približni smeri jugozahoda teče po severozahodni
meji parcel št. 258/15, 262/2 in 258/10, ki so v naravi cesta znotraj
območja proizvodnih dejavnosti P13/01. Na stičišču parcel št. 258/10,
826/1 in 289/17 se meja obrne v smeri severa in poteka po zahodnem robu
parcel št. 289/17 in 263/7, vse do izhodiščne točke, kjer se meja
sklene. |
(5) Meja območja
obdelave podrobnega načrta je razvidna iz grafičnega načrta, list 05,
Katastrski načrt s prikazom parcelacije. |
III ARHITEKTURNE KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
7. člen
|
(vplivi in povezave s sosednjimi
enotami urejanja prostora) |
Območje podrobnega
načrta leži v severnem delu k.o. Nova vas; severno od obstoječe obrtne
cone. Severno od načrtovane obrtne cone leži varovalni gozd, le na
skrajnem zahodnem delu so kmetijska zemljišča. Teren je prodnata ravnica
Ptujskega polja. Na območju podrobnega načrta se celotna komunalna
infrastruktura naveže na obstoječe omrežje, ki poteka po cestišču
Obrtniške ceste severno-zahodno od obstoječe obrtne cone Novi Jork.
Cesta bo služila tudi novemu delu obrtne cone P13-01/1. |
8. člen |
(dopustni posegi znotraj območja
podrobnega načrta) |
Dopustni so naslednji
posegi: |
- gradnja novih
objektov, |
- redna vzdrževalna
dela, |
- urejanje utrjenih
zunanjih površin, |
- gradnja prometne,
komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture. |
9. člen |
(namembnost znotraj območja
podrobnega načrta) |
Območje podrobnega načrta je namenjeno gradnji objektov za proizvodno in
storitveno obrt, raznovrstnim poslovnim dejavnostim, za trgovino z
gradbenim materialom in infrastrukturnim objektom. Objekti so
postavljeni pravokotno na cesto. Prostorski izvedbeni pogoji tako
podajajo osnovne usmeritve za organiziranost območja, dovoljene pa bodo
le ekološko sprejemljive dejavnosti. |
10. člen |
(rešitve načrtovanih objektov in
površin) |
(1) Namenska raba:
|
- vrsta gradnje:
proizvodni in poslovni objekti za potrebe proizvodnje in storitvene
obrti, trgovina z gradbenim materialom, infrastrukturni objekti, |
- osnovna namenska raba
prostora: proizvodne hale, poslovni prostori, skladišča, trgovina. |
(2) Velikost in
zmogljivost objektov: |
- različne velikosti
objektov (od 700,00 m² do 3700,00 m²), |
- objekti morajo biti
oddaljeni 2,00m ali več od sosednje posestne meje, |
- gradbene črte
objektov so natančno določene v kartografskem delu načrta (list 08,
Ureditvena situacija), |
- dovoljena etažnost je
(K) + P + M (povečava etažnosti ni dopustna). |
(3) Oblikovanje zunanje
podobe objektov: |
- podrejeno mora biti
krajevnim značilnostim oziroma usklajeno z obstoječo pozidavo, |
- strehe so dvokapne
ali ravne, |
- strešno sleme poteka
v smeri daljše stranice posameznega objekta, |
- naklon strehe mora
znašati med 10º- 25°, |
- velikost oziroma
izbrani proporci oken, uporabljena kritina, uporaba vizualno
izpostavljenih gradbenih materialov (les, kamen, železo, barve ipd.)
morajo upoštevati krajevne značilnosti in tipologijo obstoječe obrtne
cone, |
- garaža ali zunanjo
nadkrito parkirno mesto, dostopno iz smeri uličnega dovoza; njen odmik
od ceste ali pločnika je enak odmiku proizvodnih ali poslovnih objektov;
streha nad garažo ali nadstrešnica je praviloma ravna ali izvedena v
minimalnem naklonu, |
- izvedba kleti v
objektu je možna pod pogojem, da takšno izvedbo dopušča nivo podtalnice
in da se pri izvedbi uporabljajo ustrezne tehnične rešitve. |
(4) Lega objektov na
območju podrobnega načrta: |
- lega objektov na
območju podrobnega načrta je prikazana v kartografskem delu podrobnega
načrta (list 08, Ureditvena situacija), |
- objekti morajo biti z
eno daljšo stranico na severovzhodni in severozahodni meji oddaljeni
10,00 m od gozdne meje, od ostalih negozdnih mej pa vsaj 2,00 m, razen
objektov, ki jim lego določa prometna površina (garaža in nadstrešek), |
- objekti morajo biti
oddaljeni od gozdne meje najmanj deset metrov. |
(5) Dostopi: |
- do vseh objektov so
zagotovljeni dostopi s predvidenega cestnega omrežja, kot je določeno v
kartografskem delu načrta, |
- pri ureditvi dostopov
je potrebno upoštevati prometno varnostne razmere ter dostopnost za
kolesarje in funkcionalno ovirane osebe. |
(6) Odmiki objektov: |
- predpisani odmiki
objektov od gozdne meje so 10,00 m od ostalih negozdnih parcelnih mej pa
najmanj 2,00 m in so prikazani v kartografskem delu podrobnega načrta
(list 08, Ureditvena situacija). |
(7) Zunanja ureditev: |
- urbanistične ureditve
za vzpostavitev zelenih površin znotraj območja podrobnega načrta so
prikazane v kartografskem delu podrobnega načrta (list 08, Ureditvena
situacija). |
(8) Zelenice: |
- nahajajo se v okviru
predvidenih gradbenih parcel na lastnih zemljiščih in predstavljajo
zunanjo ureditev okoli predvidenih objektov, |
- za zasaditev zelenih
površin se morajo uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in
drevesne vrste. Vzdrževanje le teh se predvidi tako, da je ugodno za
ohranitev biodiverzitete. Izbor rastlin za ozelenitev mora upoštevati
higienske in oblikovalske funkcije drevesnih in grmovnih vrst, ki so
odporne na klimatske in specifične rastne razmere. |
(9) Ograje: |
- lahko so polne,
lesene, žičnate, obsajene z vzpenjalkami in najvišje višine 2,20 m, |
- ne smejo posegati v
območju javnih prometnih površin v polje preglednosti. |
(10) Javna
razsvetljava: |
-je zgrajena izven
obdelave območja podrobnega načrta. |
(11) Ulična oprema: |
- ulična oprema
(napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki in drugo) mora biti postavljeno
tako, da ne zastira preglednosti prometnih površin, ne ovira gibanja
funkcionalno oviranih oseb, ne ovira dostopov interventnim, komunalnim
in drugim vozilom za vzdrževanje objektov javne gospodarske
infrastrukture, |
- postavitev ulične
opreme ne sme zmanjševati predpisanega uličnega profila prometnic;
dovoljene izjeme morajo biti dodatno usklajene z veljavnimi prometno
varnostnimi predpisi, |
- napisi, nadstrešnice
in izveski morajo biti na višini najmanj 2,50m nad pločniki, |
- napisi in reklame ne
smejo biti postavljeni nad slemeni hiš, |
- utripajoče svetlobne
reklame, izveski, napisi in reklamne table so nedopustne. |
11. člen |
(pogoji za izgradnjo enostavnih in
nezahtevnih objektov) |
V območju podrobnega
načrta je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih
objektov: |
- objekti za lastne
potrebe (pritlična garaža za osebna motorna vozila, nadstrešek pred
vhodom v objekt ali za zaščito osebnih motornih vozil in koles),
|
- medsosedska ograja, |
- urbana oprema. |
|
IV NAČRT PARCELACIJE |
12. člen |
(načrt parcelacije) |
(1) Velikost gradbenih
parcel mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov,
zagotovljene morajo biti vse običajno potrebne površine za poslovno in
proizvodno dejavnost. |
(2) Velikost gradbenih
parcel za objekte se giblje med 1802,00 m² in 14920,00 m². |
(3) Javne površine so
razvidne iz podrobnega načrta (list 07, Katastrski načrt s prikazom
javnih površin) in ne posegajo na obravnavano območje OPPN. |
(4) Gradbena parcela
oziroma funkcionalno zemljišče k objektom je določeno z načrtom
gradbenih parcel (list št. 06, geodetski načrt s prikazom parcelacije).
|
(5) Površine gradbenih
parcel smejo po končni izmeri odstopati do 5%. |
(6) Površine gradbenih parcel so: |
1. Gradbena parcela 1 -
montaža konstrukcij: |
(parcele št.: 289/15, 289/16, 289/17, 263/6, 263/7, 289/14, 266/4,
267/5, vse k.o. Nova vas pri Markovcih). |
- površina: 14920,00 m² |
- površina upravne stavbe A: 389,00m² |
- površina trakta A: 2000,00m² |
- površina trakta B: 1152,00m² |
- višina objektov: 11,50m |
- streha: ravna |
2. Gradbena parcela 2 -
transformatorska postaja, antena - GSM: |
(parceli št.: 289/14, 270/4, obe k.o. Nova vas pri Markovcih) |
- tipska transformatorska postaja z močjo 1000 kW |
- površina objekta - antena: 63,00 m² |
- višina objekta - antena: 40,00 m |
3. Gradbena parcela 3 -
ključavničarstvo: |
(parceli št.: 289/13, 270/3, obe k.o. Nova vas pri Markovcih) |
- površina: 1999,00 m² |
- površina objekta: 700,00 m² |
- tlorisne mere: 35,00 m x 20,00 m |
- višina objekta:7,50 m |
- streha: ravna |
4. Gradbena parcela 4 -
kovinostrugarstvo: |
(parcela št.: 289/12, k.o. Nova vas pri Markovcih) |
- površina: 2604,00 m² |
- površina objekta: 605,00 m² |
- tlorisne mere: 32,8 m x 18,50 m |
- površina poslovnega objekta: 78,00 m² |
- tlorisne mere: 8,90 m x 8,75 m |
- višina objekta; 7,50 m |
- streha: dvokapnica |
5. Gradbena parcela 5 -
avtomehanična delavnica: |
(parcela št.: 289/11, k.o. Nova vas pri Markovcih) |
- površina parcele: 2003,00 m² |
- površina objekta: 700,00 m² |
- tlorisne mere: 35,00 m x 20,00 m |
- višina objekta: 7,50 m |
- streha: ravna |
6. Gradbena parcela 6 -
trgovina z gradbenim materialom: |
(parcela št.: 289/10 k.o. Nova vas pri Markovcih) |
- površina parcele: 1998,00 m² |
- površina objekta: 700,00 m² |
- tlorisne mere: 35,00 m x 20,00 m |
- višina objekta: 7,50 m |
- streha: ravna |
7. Gradbena parcela 7 -
izdelava jeklenih konstrukcij: |
(parceli št.: 289/8 in 289/9; obe k.o. Nova vas pri Markovcih) |
- površina parcele: 6000,00 m² |
- površina objekta: 2126,00 m² |
- tlorisne mere: 60,00 m x 35,00 m; 2,56 m x10,00 m |
- površina nadstrešnice: 138,00 m² |
- višina objekta: 10,40 m |
- streha: ravna |
V POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
13. člen |
(pogoji za prometno urejanje) |
(1) Splošni pogoji za prometno urejanje: |
- vse prometne površine
so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska (obstoječe
ulice so izven podrobnega načrta), |
- površine vozišč so
protiprašno utrjene, |
- na cestnem omrežju se
izvede ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, v
skladu z veljavnimi predpisi, |
- glavni dostopi do
objektov, površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in
objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane
ljudi. |
(2) Motorni promet:
|
- motorni promet poteka po industrijski cesti v območju obstoječe obrtne
cone. |
(3)
Kolesarji: kolesarski promet poteka po vozišču. |
(4)
Pešci: peš promet poteka po cestišču. |
(5)
Cestni priključki na industrijsko cesto so pod kotom 90º na os ceste.
|
14. člen |
(splošni pogoji) |
Splošni pogoji za potek
in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so: |
- območje urejanja mora
biti opremljeno s komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za
oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo,
omrežje in naprave za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in meteornih
voda, urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov in omrežje
ter naprave za telekomunikacijo; |
- vsi primarni in
sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma
površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje.
Upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih komunalnih in
energetskih vodov ter naprav; |
- kjer bo javno omrežje
potekalo po površinah v zasebni lasti, bo moral lastnik zemljišča
omogočiti izvedbo in vzdrževanje javne komunalne in energetske
infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa bo moral od
lastnika pridobiti služnostno pravico; |
- gradnja komunalnih in
energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno; |
- dopustne so delne in
začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in
morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo
ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelani
idejni rešitvi za ureditveno območje; |
- obstoječe komunalno
in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in
povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;
|
- objekti morajo biti
priključeni na obstoječe in na novo izvedeno komunalno in energetsko
infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih upravljavcev; |
- stavbe morajo biti
odmaknjene vaj 10,00 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju
zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob
ureditvenega območja predlaganega podrobnega načrta vsaj 1,00 m;. |
- investitor oziroma
lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z
gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot
doslej; |
- kakršni koli posegi v
gozd izven območja predmetnega podrobnega načrta niso dovoljeni, |
- štore ter odvečen
odkopni material, ki bo nastal pri gradnji se ne sme odlagati v gozd
(prvi odstavek 18. člena ZG), ampak le na urejeno deponijo odpadnega
gradbenega materiala, oziroma ga je potrebno vkopati v zasip;
|
- pri poseku in
spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje,
ravnanju s sečnimi ostanki, spravilo in zlaganju gozdnih lesnih
sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbo o varstvu pred
požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93); |
- drevje se lahko
poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo; |
- krčenje ni dovoljeno
izvajati v času gnezdenja ptic in polaganja mladičev med 1. marcem in 1.
avgustom - 32. in 33. člen Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS,
št. 16/04, 17/08); |
- drevje za krčitev
označi in poseg evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove
Slovenija, KE Ptuj (46. člen Pravilnika o gozdno gospodarskih in gozdno
gojitvenih načrtih, Uradni list RS, št. 5/98). |
15. člen |
(odpadne vode) |
(1) Sistem mora biti
zasnovan kot ločen sistem odvodnje komunalnih odpadnih vod od
padavinskih vod. |
(2) V okviru projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja se mora izdelati načrt zunanje
ureditve z vrisanimi priključki za komunalne odpadne vode na sistem
javne kanalizacije, z vsemi detajli. |
(3) Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti
usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12), z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 64/12). |
(4) V javno
kanalizacijo, katera se izteka v ČN v Markovcih, je možno navezati
izključno komunalne odpadne vode. Priključek se izvede v revizijski
jašek. Navezavo izvede upravljavec ali pod njegovim nadzorom usposobljen
izvajalec. |
(5) Gravitacijskega
priključka komunalnih odpadnih vod se na javno kanalizacijo ne sme
izvesti iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena. V kleti se izvede
interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na
cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak
iz kanalizacijskega priključka v črpališče. |
(6) Ob izgradnji
objekta se ne sme poškodovati javnega kanalizacijskega omrežja in
obstoječih kanalizacijskih priključkov. |
(7)
Padavinske vode z vozišč ulic se speljejo razpršeno v teren na vsako
stran ceste, kjer so robniki ter pločnik odvodnjavani preko asfaltne
mulde v požiralnike z LTŽ mrežo, od tod pa v ponikanje. |
|
|
|
16. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Na podlagi Odloka
o oskrbi s pitno vodo v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 31/10) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v Občini
Markovci (Uradni list RS, št. 101/04) je
potrebno upoštevati sledeče: |
- ob navedenem območju
poteka obstoječi vodovodni cevovod PE 110/10, |
- pri izvedbi
vodovodnega cevovoda in ostalih komunalnih ter energetskih vodov je
potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike v skladu s Tehničnim
pravilnikom o javnem vodovodu občine Markovci. Projektant se mora
povezati z upravljavcem vodovodnega omrežja, |
- za potrebe posameznih
objektov se izvedejo dovodni priključki in vodomerni jaški v skladu z
zahtevami upravljavca vodovoda. |
(2) Hidrantno omrežje
je izvedeno na obstoječem vodovodu na nasprotni strani Obrtniške ceste. |
(3) Na območju OPPN bo
zgrajen novi cevovod kot podaljšek obstoječega; za traso si bo potrebno
pridobiti služnostno pravico lastnikov. |
17. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Za potrebe napajanja nove TP postaje je predvidena kabelska
kanalizacija z mesta obstoječe transformatorske postaje (obstoječa
obrtna cona) do nove predvidene TP na parceli št. 298/14, k.o. Nova vas
pri Markovcih. |
(2) Za napajanje
bodočih porabnikov je izveden cevni razvod za kasnejše uvlačenje kablov.
Preseki kablov bodo določeni, ko bodo znane priključne moči porabnikov
na posamezni parceli. Predvideni cevni razvod omogoča ali lasten dovod
iz TP ali izvedbo dovoda v »šivani« izvedbi pri manjših porabnikih.
|
(3) Bodoči porabniki
bodo napajani iz nove TP moči 1 MVA, 20/0,4 kV. |
(4) Povprečne moči porabnikov cca. 60 kW na enoto bo znašala obremenitev
TP cca. 600 kW. V TP bo na razpolago zadostna rezerva. |
(5) Izvodi iz TP bodo
zaključeni na posamezni parceli v prostostoječi priključni omarici.
Meritve bodo za vsakega uporabnika izvedene v času izgradnje objektov. |
(6) Cevna kanalizacija
je izvedena tako, da bo možno napajanje vsakega porabnika z ločenim
izvodom iz TP. Za razvode bodo uporabljeni kabli tipa NYY-A. Preseki
kablov bodo 35 mm², 70 mm² in 150 mm². |
(6) Predvidna je cevna
kanalizacija za možnost naknadne izvedbe ustreznega kabliranja. Le-to,
vključno s postavitvijo prosto stoječih oziroma fasadnih omaric, bo
predmet posebnih projektov za vsak objekt posebej, ko bodo znane točne
priključne moči le teh, kakor tudi pripadajoča soglasja za priključitev. |
(7) Kabelska
kanalizacija za vsako fazo se zaključi na parcelni meji v jašku ali v
instalacijski cevi. Zaključki se naj ustrezno označijo ali vrišejo v
kataster. |
18. člen |
(zunanja razsvetljava) |
(1) Zunanja
razsvetljava je izvedena na obstoječi Obrtniški cesti , in bo služila
tudi območju obravnavanega OPPN. |
(2) Obstoječa cestna
razsvetljava na Obrtniški cesti ustreza osvetlitvi novih dovozov na
obravnavanem OPPN. |
19. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1) Telekom Slovenije
bo gradil sodobno širokopasovno telekomunikacijsko omrežje in temu je
potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih
priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi
projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. |
(2) Za vsako posamezno
zazidalno območje se pripravi projektna dokumentacija, kjer se upošteva,
da se do posameznih objektov v zazidavi zgradi ustrezna kabelska
kanalizacija. |
(3) Obstoječe TK
instalacije, ki bodo tangirane na območju izgradnje, je potrebno
zaščititi na podlagi projektne zaščite. |
(4) Na območju
podrobnega načrta je načrtovana bazna postaja z anteno do višine 40 m
(antena mora biti razsvetljena). Pri gradnji bazne postaje je potrebno
upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Investitor bo pri gradnji
bazne postaje v skladu z veljavno zakonodajo naročil meritve
elektromagnetne izpostavljenosti. |
20. člen |
(komunalni odpadki) |
Komunalni odpadki se
bodo zbirali v mobilnih kesonih na individualnih parcelah. Na območju bo
uvedeno ločeno zbiranje odpadkov. Njihov odvoz se zagotovi v skladu z
veljavnim občinskim odlokom. |
|
|
VI REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
21. člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
1. Na obravnavanem območju ni registrirane kulturne dediščine. |
2. Stroške predhodnih arheoloških raziskav znotraj območja registrirane
arheološke dediščine je dolžan kriti investitor zemeljsko-gradbenega
posega, zaradi katerih so arheološke raziskave potrebne. |
3. V primeru, da bodo med arheološkimi raziskavami odkrite arheološke
ostaline, ki bi jih bilo potrebno ohraniti na mestu najdbe („in situ“),
je potrebno temu prilagoditi projektno dokumentacijo in izvedbo del na
način, ki ne bo ogrozil arheoloških ostalin. |
VII REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE |
22. člen |
(varstvo okolja in naravnih virov) |
(1) Splošno: |
- V času gradnje je
treba upoštevati vse predpisane okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje
negativnih vplivov. |
(2) Varstvo vode in podtalnice (talna ureditev): |
- za obravnavano območje je načrtovan ločen sistem odvajanja za
padavinske in komunalne vode iz objektov, |
- padavinske vode s strehe in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi
škodljivimi snovmi, se naj speljejo direktno v tla s ponikanjem;
odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin pa
je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj, |
- prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih
odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo, |
- v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje
okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je potrebno
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke,
|
- z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba
med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst mora
biti odstranjena tako, da bo ohranjena njena plodnost in količina.
Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice. |
(3) Varstvo zraka: |
- posamezni objekti se
ogrevajo na kurilno olje (lahko sicer tudi na elektriko ali na druge
alternativne vire), |
- prezračevanje vseh
delov posameznega objekta se lahko izvede naravno ali prisilno,
|
- zagotoviti je
potrebno odvajanje dimnih plinov nad strehe ali terase objektov. |
(4) Varstvo pred hrupom: |
- v območju podrobnega
načrta je dovoljena mejna raven hrupa določena z veljavnimi predpisi.
|
(5) Osončenje:
|
- pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to
področje. Električna energija se lahko pridobiva s pomočjo sončnih
kolektorjev.
|
(6) Ravnanje z odpadki: |
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu s predpisom o
ravnanju z odpadki in predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo.
|
(7) Po končani gradnji je investitor dolžan odstraniti vse za potrebe
gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih
deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno
urediti. |
(8) V skladu z zakonodajo 49. b člena ZGO - 1 si mora investitor
pridobiti po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na
obravnavanem območju vodno soglasje. |
(9) Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti
izdelana v skladu Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih
pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za
izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) |
(10) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za
predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti,
kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije. |
23. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na področju
podrobnega načrta ali v območju daljinskega vpliva ni naravnih vrednot,
zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na
podlagi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni
list RS, št. 96/04-UPB2, 61/06 ZDru-1 in 32/08 Odl. US, 8/10; v
nadaljevanju ZON) za območje podrobnega načrta nista potrebni izdelava
naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja. Na osnovi
105. člena ZON v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt na
tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega
soglasja ni potrebna. Pri pripravi prostorskega akta na območjih
strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava naravovarstvenih
smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določilo 36. člena ZON. |
(2) V času gradnje mora
investitor vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element obstoječega
krajinskega urejanja, istočasno pa ima tudi vizualno ločevalno vlogo med
različnimi objekti ali pozidavami. |
(3) Vse komunalne
odpadne vode morejo biti obvezno priključene na kanalizacijski sistem
(do izgradnje le-te pa začasno na vodotesno greznico). |
(4) Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti
usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11, 88/12), Uredbo o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list
RS, št. 64/12). |
(5) Čiste padavinske
vode s strehe je treba ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno
ponikovalnice pa mora biti vsaj 1,00m nad najvišjo gladino podzemne
vode. |
(6) Odvajanje
padavinskih odpadnih vod s parkirišč, cest in manipulativnih površin
mora biti v skladu s predpisi. Odvodnjavanje se načrtuje preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in po potrebi lovilce v olj v skladu z
Uredbo iz 4. odstavka tega člena, s ponikanjem. |
VIII REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
|
24. člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo) |
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo. |
25. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Območje podrobnega
načrta leži na ravnini in ni nevarnosti poplav, visoke podtalnice,
erozije ali plazovitosti terena. Zato ni potrebno predvideti posebnih
tehničnih rešitev gradnje in izvesti posebnih hidroloških in geoloških
raziskav. |
(2) Ptujsko polje, kjer
leži obravnavano območje podrobnega načrta, spada v potresno območje 7.
stopnje MSK (projektni pospešek tal 0,125g). Potresno ogroženost je
potrebno upoštevati pri gradnji objektov (karta maksimalnih intenzitet
potresov - http://www. arso.gov.si). |
(3) Na območju
podrobnega načrta ni večje požarne ogroženosti. |
(4) Razlitje nevarnih
snovi je manj verjetno, vendar nevarno zaradi prodnatih tal, zato je
potrebno prilagoditi način gradnje. |
26. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Podrobni načrt
zajema sedem gradbenih parcel, do katerih so speljane požarne poti in je
predvideno hidrantno omrežje. |
(2) Zagotoviti je
treba varstvo pred požarom v skladu z 22. in 23. členom Zakona o varstvu
pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 - UBP, 9/11, 83/12). |
(3) Upoštevati je
potrebno Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št.
31/04, 10/05, 83/05 in 14/07), s poudarkom na 3., 5., 6. in 7. členu.
|
(4) Upoštevati je
potrebno 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list
RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) in zahteve od 3. do 12. člena II.
poglavja in III. Poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno
omrežje za gašenje požarov ( Uradni list SFRJ, št. 30/1991, Uradni list
RS 83/05). |
(5) Upoštevani so
odmiki stavb od mej in med objekti na podlagi 3. in 6. člena Pravilnika
o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in
14/07). |
(6) Za gradnjo požarno
manj zahtevnih objektov se izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo
požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Zasnova požarne
varnosti oziroma študija požarne varnosti je elaborat, s katerim se
dokazuje izpolnjevanje bistvene zahteve varnosti pred požarom. Za
nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so
požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne
izdelujeta. Objekti, za katere je obvezna izdelava zasnove ali študije
požarne varnosti, so določeni v izvršilnem predpisu, ki ureja izdelavo
študije požarne varnosti. |
IX ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
27. člen |
(etapnost izvedbe) |
(1) Načrtovana
ureditev zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče
komunalno energetske infrastrukture se izvede etapno. Posamezna etapa
mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto, ki lahko služi
svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve.
|
(2) Pri objektih
predstavlja etapo gradnja posameznega objekta z vso potrebno zunanjo
ureditvijo. Izvaja se postopno. Vendar proizvodnih ali poslovnih stavb
ni možno pričeti uporabljati, dokler javna gospodarska infrastruktura ni
zgrajena. |
(3) Namembnost zemljišč
do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Do tedaj so možne
le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega
dovoljenja. |
X VPLIVNO OBMOČJE STRANK V POSTOPKU OPPN IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI |
ENOTAMI UREJANJA PROSTORA |
28. člen |
(opis območij in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
(1) Vplivno območje
strank v postopku je obravnavano ureditveno območje in tiste ureditve
izven podrobnega načrta, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske
infrastrukture. |
(2) Vplivno območje
strank v postopku v času gradnje in času običajne uporabe objekta
obsega: |
- vse nove gradbene
parcele znotraj podrobnega načrta, |
- vse posege v zvezi s
predvidenimi dostopi s ceste na posamezno gradbeno parcelo, |
- vse posege izven
območja podrobnega načrta v zvezi z izvedbo javne gospodarske
infrastrukture. |
(3) Vplivno območje
strank v postopku podrobnega načrta vsakega posameznega novega objekta
ne sega preko meje območja podrobnega načrta. |
XI DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
29. člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih
rešitev) |
(1) Podrobni načrt v
odloku in kartografskem delu prikazuje tlorisne in višinske gabarite
objektov, ki upoštevajo odmike od prometnic in med samimi objekti.
|
(2) Za
objekte in naprave, ki bodo grajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, so
dopustna naslednja odstopanja od načrtovanih rešitev: |
-
kapacitete: število gradbenih parcel je 7 (ni odstopanj), |
-
tlorisni gabariti objekta: dolžina in širina teh objektov lahko odstopa
do največjega prikazanega možnega tlorisnega obsega do 20%, vendar le ob
sočasni zagotovitvi vse predpisanih pogojev, |
- višinska regulacija
terena (odkopavanje in nasipavanje zemljišč): odstopanja so lahko do +/-
0,50 m. |
(3) Na podlagi
projektne dokumentacije so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih
vodov, objektov in naprav ter priključkov, če to pogojujejo primernejši
obratovalni parametri, racionalnejša raba prostora ali bolj ekonomična
investicijska vlaganja, v kolikor te ne spreminjajo vsebinskega koncepta
podrobnega načrta in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena pisne
privolitve vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev).
|
(4) Spremembe,
dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije podrobnega načrta
in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor
in varovanje okolja. Odstopanja se lahko izvajajo na podlagi predhodne
prostorske preveritve. |
30. člen |
(posegi izven območja podrobnega
načrta) |
(1) Ne glede na
določbe 6. člena odloka ureja podrobni načrt izgradnjo potrebne javne
gospodarske infrastrukture izven območja urejanja, v skladu z določbami
tega člena. |
(2) Za izvedbo
ustreznega cestnega priključka s parcele na občinsko cesto bodo
predvidoma potrebni posegi tudi v območje občinske ceste, ki se nahaja
izven območja podrobnega načrta. Sanirati oziroma povrniti v prvotno
stanje bo potrebno tudi poti, ki bodo zaradi nesorazmerne uporabe v času
gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
(3) Območje
prestavitev, novogradenj, rekonstrukcije komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja novogradenj,
obsega vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega
načrta, ki so minimalno potrebne za nove navezave. |
XII DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PROSTORSKEGA NAČRTA |
31. člen |
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev v času gradnje) |
(1) V času gradnje je
potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor. |
(2) Vsi ukrepi se
morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje in projektnimi
pogoji, ki so jih podali pristojni nosilci urejanja prostora, na podlagi
gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
(3)
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale
v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za
pridobitev uporabnega dovoljenja. |
XIII USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA |
32. člen |
(merila in pogoji po prenehanju
veljavnosti podrobnega načrta) |
Po izvedbi s podrobnim
načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna investicijska
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. Glede postavitve
enostavnih in nezahtevnih objektov se upoštevajo pogoji iz 11. člena
tega odloka. |
XIV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
33. člen |
(vpogled v podrobni načrt) |
Podrobni načrt s
prilogami je v času uradnih ur na vpogled v prostorih Skupne občinske
uprave občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj in na sedežu
Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. |
34. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
določil tega podrobnega načrta opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in
prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor. |
35. člen |
(pričetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
Številka: 3505-0002/2012 |
Datum: 22. 1. 2013 |
Župan Občine Markovci
|
Milan GABROVEC |