Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih območja ob letališču
Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/2005
Datum sprejema: 13.07.2005
Datum objave: 22.06.2005
Datum začetka veljavnosti: 30.06.2005
New Page 2

Na podlagi 27., 31., 33., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Ur.l. RS, št. 110/02, 08/03-popravek), 7. in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02 in 4/03) in sprejetega Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev Ob letališču (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02) in po pridobitvi pozitivnih mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 17 redni seji, dne 13. 07. 2005 sprejel
 

O D L O K

 

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH

OBMOČJA OB LETALIŠČU

I.

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji območja Ob letališču (v nadaljevanju PUP Ob letališču), ki skladno sprejetemu odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 za območje občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 za območje občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02 in popravek št. 3/03, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04), v nadaljevanju prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine, obravnavajo prostorske ureditvene pogoje osrednjega dela Urbanistične zasnove Letališča Brnik. PUP Ob letališču je izdelal UB, Urbanistični biro d.o.o. iz Kamnika pod številko projekta 4/2004 v maju 2004 in jih na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve, javne obravnave in seje OS Cerklje na Gorenjskem dopolnil v marcu 2005. Kot priloga PUP Ob letališču je izdelano okoljsko poročilo (IPSUM, okoljske investicije d.o.o., november 2004).

2. člen

(vsebina PUP Ob letališču)

PUP Ob letališču vsebuje:

 

1.         Tekstualni del:

1.1.      Odlok

1.2.      Obrazložitev

1.3.      Smernice (pogoje) in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora in

1.4.      Priloge prostorskega akta.

 

2.         Grafični del:

2.1.      Povzetek prostorskih sestavin planskega akta občine

2.2.      Prikaz ureditvenega območja PUP Ob letališču

2.3.      Prikaz meril in pogojev za oblikovanje posegov v merilu 1:2000

2.4.      Prikaz meril in pogojev za varstvo naravnega in ustvarjenega okolja v merilu

1:2000 in

2.5.      Prikaz meril in pogojev za prometno in komunalno urejanje v merilu 1:2000.

 

3. člen

(vsebina odloka o PUP Ob letališču)

Besedilo odloka sestavljajo:

I.                SPLOŠNE DOLOČBE

II.              SKUPNE DOLOČBE

1.     OBSEG OBMOČJA UREJANJA S PUP OB LETALIŠČU

2.     NAMENSKA RABA PROSTORA

3.     MERILA IN POGOJI ZA:

3.1. vrsto prostorskih ureditev in gradenj,

3.2. oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov,

3.3. določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč,

3.4. prometno urejanje,

3.5. komunalno urejanje,

3.6. ohranjanje narave in varstvo okolja,

3.7. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe.

4.         ETAPNOST IZVEDBE

5.         OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

III.   POSEBNE DOLOČBE

1.      SKUPNE POSEBNE DOLOČBE ZA CELOTNO OBMOČJE

2.      PODROBNEJŠE POSEBNE DOLOČBE

            1.      USMERITVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNIH ZAZIDAV

2.         USMERITVE GLEDE NA VRSTE POSEGOV

            3.      USMERITVE ZA OBLIKOVANJE OBMOČIJ

IV.   PREHODNE DOLOČBE

V.               KONČNE DOLOČBE

II.

 

SKUPNE DOLOČBE

 

1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA S PUP OB LETALIŠČU

 

4. člen

(obseg območja)

Območje urejanja s PUP Ob letališču obsega površine, ki so s severa omejene z območjem lokacijskega načrta L5/1 glavne ceste GII-104 Kranj – Moste (odsek ob letališču), z jugovzhoda z območjem L4 poslovno ekonomske cone Brnik, z jugozahoda in zahoda pa z manevrskimi površinami in površinami obstoječe vzletno-pristajalne steze z neposredno opredeljenimi spremljajočimi programi.

Površina območja obsega 86,59 hektarjev.

 

2. NAMENSKA RABA PROSTORA

 

5. člen

(namenska raba)

Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena s PUP Ob letališču v poglavju skupnih določb oziroma za specifične primere tudi v poglavju posebnih določb tega odloka in usklajena s programsko zasnovo Ob letališču.

Posebej so opredeljeni koridorji prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter zvez. Ti koridorji ponekod prekrivajo območja podrobnejše namenske rabe, pri čemer so v teh primerih posebej opredeljeni pogoji za izvedbo infrastrukture.

 

6. člen

(prevladujoča namenska raba)

Celotno območje urejanja s PUP Ob letališču je razdeljeno na posamezne morfološke (funkcionalne) celote, ki so označene z oznako prevladujoče namenske rabe ter zaporedno številko.

 

Združujejo istovrstne, podobne oz. kompatibilne programe. Določene so sledeče funkcionalne celote:

(1)        Funkcionalna celota potniških terminalov (FC – PT),

(2)        Funkcionalna celota terminalom pripadajočega dela letališke ploščadi (FC – VO)

(3)        Funkcionalni sklop enajstih funkcionalnih celot poslovno upravnih programov s parkirišči oz. parkirnimi hišami (FC – P, U, Pa – 1 do 11)

(4)        Funkcionalna celota osrednjega hotelskega kompleksa na severu območja (FC – H) z dvoje funkcionalnih enot

(5)        Funkcionalna celota nakupovalnega središča (FC – N) z dvema funkcionalnima enotama

(6)        Funkcionalna celota razvoja tovornega terminala letališča (FC – TT), ki vključuje šestnajst funkcionalnih enot, med njimi tudi območje za objekt kontrole letenja in skupni objekt državne uprave na letališču

(7)        Funkcionalna celota obstoječih in razvojnih površin tovornih terminalov, Adrie Airwais, splošnega letalstva in policije (FC – FVS)

(8)        Funkcionalna celota razvojnih programov Adrie Airwais (FC – AA) s osmimi funkcionalnimi enotami

(9)        Funkcionalna celota obletaliških poslovno proizvodnih programov (FC – PR – 1) s tremi funkcionalnimi enotami

(10)     Funkcionalna celota poslovno proizvodnih programov (FC – PR – 2) z dvema funkcionalnima enotama

(11)     Funkcionalna celota poslovno proizvodnih programov (FC – PR -3) z dvema funkcionalnima enotama

(12)     Funkcionalna celota energetike (FC – E) s tremi funkcionalnimi enotami

(13)     Funkcionalna celota skladiščenja goriva (FC – Go) s petimi funkcionalnimi enotami

(14)     Funkcionalna celota vzdrževanja letališča (FC – V) s troje funkcionalnih enot

(15)     Funkcionalna celota čistilne naprave letališča (FC – ČN) z štirimi funkcionalnimi enotami

(16)     Funkcionalna celota zelene cezure ob novonačrtovani glavni cesti GII-104 (FC – ZG) z desetimi funkcionalnimi enotami

(17)     Sklop devetih funkcionalnih celot (FC – I 1 – 9) prometne, cestne infrastrukture letališča, ki vključuje glavni priključek letališča na glavno cesto GII – 104 ter vzdolžne prometnice območja

(18)     Sklop osmih funkcionalnih celot (FC – I a – h) prometne, cestne infrastrukture letališča, ki vključuje prečne prometnice območja, vključno s sekundarno prometnico priključka na glavno cesto GII – 104

(19)     Sklop funkcionalnih enot, ki so sicer vključene v druge funkcionalne celote (pridodana oznaka Ž) a predstavljajo načrtovani koridor poteka bodoče železniške povezave letališča z Ljubljano.

 

Funkcionalne celote so glede na skupne in posebne značilnosti podrobneje opredeljene v poglavjih skupnih in posebnih določb.

7. člen

(podrobnejša namenska raba)

Območje Ob letališču je detajlneje opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo, ki je določena za vsako funkcionalno celoto posebej. Podrobnejša namenska raba označuje možne rabe znotraj posamezne funkcionalne enote in je uvodoma razdeljena na namensko rabo znotraj tistih delov funkcionalnih celot (funkcionalne enote), ki so namenjeni poselitvi in na namensko rabo v delih, ki so namenjeni gospodarski javni infrastrukturi.

 

(1)   Namenska raba znotraj tistih delov FC, ki so namenjeni poselitvi:

 

D

-

Območja stavb splošnega družbenega pomena

 

 

 

DUL

-

Območja namenjena upravnim službam letališča

DPD

-

Območja namenjena poslovni dejavnosti, vezani na letališče in širše

DPT

-

Območja namenjena potniškim terminalom letališča

DTT

-

Območja namenjena tovornim terminalom letališča

DPS

-

Območja namenjena posebnim službam na letališču

 

 

 

M

-

Mešana območja

 

 

 

MUP

-

Območja pretežno namenjena upravnim in poslovnim stavbam

MPP

-

Območja pretežno namenjena poslovno proizvodnim in skladiščnim stavbam ter storitveni dejavnosti s parkirišči

MTR

-

Območja pretežno namenjena turizmu z možnostjo nastanitve in rekreacije (hoteli, penzioni,...)

MPT

-

Območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, poslovnim stavbam, nakupovalnim središčem in objektom za šport in rekreacijo

MSV

-

Območja pretežno namenjena servisnim in vzdrževalnim stavbam in objekom letališča

MPG

-

Območja pretežno namenjena poslovnim in gostinskim stavbam

 

 

 

Z

-

Območja rekreacijskih in zelenih površin

 

-

 

ZPL

-

Območja pretežno namenjena obletališkim parkirnim programom

ZGC

-

Območja pretežno namenjena zeleni gozdni cezuri ob glavni cesti

 

 

(2)   Namenska raba delov, ki so namenjeni gospodarski javni infrastrukturi:

 

I

-

Območja prometne infrastrukture

 

 

 

IDC

-

Območja pretežno namenjena državnim cestam

ILC

-

Območja pretežno namenjena obletališkemu cestnemu omrežju

ILL

-

Območja prepleta terminalskih, servisnih programov in letalskega prometa

IŽP

-

Območja prepleta koridorja načrtovane železniške infrastrukture letališča z ostalo namensko rabo

IPA

-

Območja namenjena mirujočemu prometu (parkirišča, garažne hiše,...)

 

 

 

E

-

Območja energetske infrastrukture

 

 

 

ENE

-

Območje pretežno namenjeno energetski oskrbi letališča in obletaliških programov

 

 

 

Č

-

Območja za čiščenje voda

 

 

 

ČNL

-

Območje pretežno namenjeno čistilni napravi

 

 

 

K

-

Območja koridorjev podzemne komunalne infrastrukture

 

 

 

KPI

-

Območje prepleta koridorjev podzemne komunalne infrastrukture z ostalo namensko rabo (* - pogojno)

 

Preglednica (1): pregled funkcionalnih celot, funkcionalnih enot in podrobnejše namenske rabe

 

Zap. št.

Oznaka funkcionalne celote (FC)

Oznaka funkcionalne enote (FE)

Podrobnejša namenska raba

1.

FC – PT

FEPT – 1/1

DPT, MUP, DUL

FEPT - 1/2

DPT, MUP, DUL, ILC

FEPT – 2/1

DPT, MUP, DUL

FEPT – 2/2

DPT, MUP, DUL, ILC

FEPT – 3/1

DPT, MUP, DUL

FEPT – 3/2

DPT, MUP, DUL, ILC

FEPT – 4/1

DPT, DUL, MUP

FEPT – 4/2

DPT, DUL, MUP, ILC

FEPT – 5/1

DPT, DUL, MUP

FEPT – 5/2

DPT, DUL, MUP, ILC

FEPT – 6/1

DPT, DUL, MUP

FEPT – 6/2

DPT, DUL, MUP, ILC, ILL

FEPT – 7/1

DPT, DUL, MUP, ILL

FEPT – 7/2

DPT, DUL, MUP, ILL

 

 

2.

FC – VO

FEVO – 1/1

ILL

 

 

3.1.

FC – P, U, Pa – 1

FEPUPa – 1/1

DUL, IPA, DPD, MUP

FEPUPa – 1/2

ILC, IPA, KPI*

FEPUPa – 1/3

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 1/4

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 1/5ž

ILC, IPA, ZPL, KPI*, IŽP

 

 

3.2.

FC – P, U, Pa – 2

FEPUPa – 2/1

DUL, IPA, DPD, MUP

FEPUPa – 2/2

ILC, IPA, KPI*

FEPUPa – 2/3

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 2/4

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 2/5ž

ILC, IPA, ZPL, KPI*, IŽP

 

 

3.3.

FC – P, U, Pa – 3

FEPUPa – 3/1

DUL, IPA, DPD, MUP

FEPUPa – 3/2

ILC, IPA, ZPL, KPI*

 

 

3.4.

FC – P, U, Pa – 4

FEPUPa – 4/1

DUL, IPA, DPD, MUP

FEPUPa – 4/2

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 4/3

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 4/4ž

ILC, IPA, ZPL, KPI*, IŽP

 

 

3.5.

FC – P, U, Pa – 5

FEPUPa – 5/1

DUL, IPA, DPD, MUP

FEPUPa – 5/2

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 5/3

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 5/4ž

ILC, IPA, ZPL, KPI*, IŽP

 

 

3.6.

FC – P, U, Pa – 6

FEPUPa – 6/1

DUL, IPA, DPD, MUP

FEPUPa – 6/2

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 6/3ž

ILC, IPA, ZPL, KPI*, IŽP

 

 

3.7.

FC – P, U, Pa – 7

FEPUPa – 7/1

DUL, IPA, DPD, MUP

FEPUPa – 7/2

ILC, IPA, ZPL, KPI*

FEPUPa – 7/3ž

ILC, IPA, ZPL, KPI*, IŽP

 

 

3.8.

FC – P, U, Pa – 8

FEPUPa – 8/1

MUP, DPD, IPA

FEPUPa – 8/2

ILC, ZPL, KPI*

FEPUPa – 8/3

ILC, ZPL, KPI*

 

 

3.9.

FC – P, U, Pa – 9

FEPUPa – 9/1

MUP, DPD, IPA

FEPUPa – 9/2

ILC, ZPL, KPI*

 

 

4.

FC - H

FEH - 1

MTR, IPA, ZPL

FEH - 2

ILC, ZPL, KPI*

 

 

5.

FC - N

FEN – 1/1

MPT, IPA, ZPL

FEN – 1/2

IPA, ZPL, KPI*

 

7.

FC – TT

FETT – 1/1

DTT, IPA, MSV

FETT – 1/2

DTT, IPA, MSV

FETT – 2

IPA, ZPL, KPI*

FETT – 3,ž

IPA, ZPL, KPI*;IŽP

FETT – 4

IPA, ZPL, KPI*

FETT – 5

IPA, ZPL, KPI*

FETT – 6

IPA, ZPL, KPI*

FETT – 7

ILC, ZPL, KPI*

FETT – 8

ILC, ZPL, KPI*

FETT – 9,ž

ILC, ZPL, KPI*, IŽP

FETT – 10,ž

ILC, KPI, KPI*,  IŽP

FETT – 11,ž

ILC, KPI,I KPI*, ŽP

FETT – P,U,Pa - 1

DPS, DUL, DPD,MUP,IPA

FETT – P,U,Pa - 2

DPS, DUL, DPD,MUP,IPA

FETT – P,U,Pa - 3

DPS, DUL, DPD,MUP,IPA

FETT – P,U,Pa - 4

DPS, DUL, DPD,MUP,IPA

 

 

8.

FC - FVS

FEFVS - 1

MSV, DPS, KPI, ILL, ILC, IPA

 

DTT, DPD

9.

FC - AA

FEAA – 1

DPD, MUP, MPP, IPA

FEAA – 2/1

IPA, ZPL, KPI*

FEAA – 2/2ž

IPA, ZPL, KPI*, IŽP

FEAA – 2/3

IPA, ZPL, KPI*

FEAA – 3

ILC, KPI

FEAA – 4ž

ILC, KPI*, IŽP, ZPL

FEAA – 5

ILC, KPI*, ZPL

FEAA – 6ž

ILC, KPI*, ZPL, IŽP

 

 

10.

FC – PR1

FEPR – 1/1a

MPP, IPA, DPD

FEPR – 1/1b

IPA, ZPL, KPI*

FEPR – 1/2

DPS, ZPL, IPA, MPP

 

 

11.

FC – PR2

FEPR – 2/1

MPP, IPA, DPD

FEPR – 2/2

ILC, ZPL, KPI*

 

 

12.

FC – PR3

FEPR – 3/1

MPP, IPA, DPD

FEPR – 3/2

ILC, ZPL, KPI*

 

 

13.

FC - E

FE E - 1/1

ENE, KPI, ILC

FE E - 1/2

ZPL, KPI

FE E - 1/3

ILC, ZPL, KPI

 

 

14.

FC - Go

FEGo – 1/1

MSV, DPS, KPI

FEGo – 1/2

ILC, ZPL, KPI

FEGo – 2/1

MSV, DPS, KPI

FEGo – 2/1

ILC, ZPL, KPI

FEGo – 3

MSV, DPS, KPI

 

 

15.

FC – V

FEV – 1

MSV, DPS, IPA

FEV – 2

ILC, ZPL, KPI*

FEV – 3

ILC, ZPL, KPI

 

 

16.

FC – ČN

FEČN – 1/1

ČNL, KPI, MSV

FEČN – 1/2

ILC, KPI, ZPL

FEČN – 2/1

ČNL, KPI, MSV

FEČN – 2/2

ILC, KPI, ZPL

 

 

18.

FC – Z, G

FEZG – 1

ZGC, ZPL, KPI

FEZG – 2ž

ZGC, ZPL, IŽP, KPI

FEZG – 3

ZGC, ZPL, KPI

FEZG – 4

ZGC, ZPL, KPI

FEZG – 5

ZGC, ZPL, KPI

FEZG – 6

ZGC, ZPL, KPI

FEZG – 7i

ZGC, ILC, ZPL, KPI

FEZG – 8i

ZGC, ILC, ZPL, KPI

FEZG – 9i

ZGC, ILC, ZPL, KPI

FEZG – 10i

ZGC, ILC, ZPL, KPI

 

 

19.1.

FC – I1

FE I1 - 1

IDC, ILC, KPI, ZPL

FE I1 – 2ž

ILC, IŽP, KPI, ZPL

FE I1 – 3ž

ILC, IŽP, KPI, ZPL

FE I1 – 4

ILC, KPI, ZPL

FE I1 – 5

ILC, KPI, ZPL

 

 

19.2.

FC – I2

FE I2 – 1

ILC, IPA, KPI, ZPL

FE I2 – 2ž

ILC, KPI, ZPL, IŽP

FE I2 – 3

ILC, IPA, KPI, ZPL

FE I2 – 4ž

ILC, KPI, ZPL, IŽP

FE I2 – 5

ILC, IPA, KPI, ZPL

 

 

19.3.

FC – I3

FE I3 – 1

ILC, ZPL, KPI

FE I3 – 2

ILC, ZPL, KPI

FE I3 – 3

ILC, ZPL, KPI

FE I3 – 4

ILC, ZPL, KPI

FE I3 – 5

ILC, ZPL, KPI

FE I3 – 6

ILC, ZPL, KPI

FE I3 – Z

ZPL, KPI

 

 

19.4.

FC – I4

FE I4 – 1ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I4 – 2ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I4 – 3ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I4 – 4ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I4 – 5ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I4 – 6ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

 

 

19.5.

FC – I5

FE I5 – 1

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 2

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 3

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 4

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 5

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 6

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 7

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 8

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 9

ILC, KPI, ZPL

FE I5 – 10ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 11ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 12ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 13ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 14ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 15ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 16ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 17ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 18ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 19ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

FE I5 – 20ž

ILC, KPI, IŽP, ZPL

 

 

19.6.

FC – I6

FE I6 – 1

ILC, KPI, ZPL

FE I6 – 2

ILC, KPI, ZPL

FE I6 – 3

ILC, KPI, ZPL

FE I6 – 4

ILC, KPI, ZPL

FE I6 – 5

ILC, KPI, ZPL

FE I6 – 6

ILC, KPI, ZPL

FE I6 – 7

ILC, KPI, ZPL

FE I6 – 8

ILC, KPI, ZPL

FE I6 – 9

ILC, KPI, ZPL

 

 

19.7.

FC – I7

FE I7 – 1

ILC, KPI, ZPL

FE I7 – 2

ILC, KPI, ZPL

FE I7 – 3

ILC, KPI, ZPL

FE I7 – 4

ILC, KPI, ZPL

FE I7 – 5

ILC, KPI, ZPL

FE I7 – 6

ILC, KPI, ZPL

FE I7 – 7

ILC, KPI, ZPL

FE I7 – 8

ILC, KPI, ZPL

 

 

19.8.

FC – I8

FE I8 – 1

ZPL, ILC, KPI

FE I8 – 2

ZPL, ILC, KPI

 

 

19.9.

FC – I9

FE I9 – 1

ZPL, ILC, KPI

FE I9 – 2

ZPL, ILC, KPI

 

 

20.1.

FC - Ia

FE Ia – 1

ILC, KPI, ZPL

FE Ia – 2

ILC, KPI, ZPL

 

 

20.2.

FC – Ib

FE Ib – 1ž

ILC, IŽP, KPI, ZPL

FE Ib – 2

ILC, KPI, ZPL

FE Ib – 3

ILC, KPI, ZPL

 

 

20.3.

FC - Ic

FE Ic – 1

ILC, KPI, ZPL

FE Ic – 2ž

ILC, IŽP, KPI, ZPL

FE Ic – 3

ILC, KPI, ZPL

FE Ic – 4

ILC, KPI, ZPL

 

 

20.4.

FC – Id

FE Id – 1

ILC, KPI, ZPL

FE Id – 2ž

ILC, IŽP, KPI, ZPL

FE Id – 3

ILC, KPI, ZPL

FE Id – 4

ILC, KPI, ZPL

FE Id – 5

ILC, KPI, ZPL

 

 

20.5.

FC – Ie

FE Ie – 1

ILC, KPI, ZPL

FE Ie – 2

ILC, KPI, ZPL

FE Ie – 3

ILC, KPI, ZPL

FE Ie – 4

ILC, KPI, ZPL

 

 

20.6.

FC – If

FE If – 1

ILC, KPI, ZPL

FE If – 2

ILC, KPI, ZPL

 

 

20.7.

FC - Ig

FE Ig – 1

ILC, KPI, ZPL

FE Ig – 2

ILC, KPI, ZPL

 

 

20.8.

FC - Ih

FE Ih – 1

ILC, KPI, ZPL

 

 

 

V preglednici 1 so določene prevladujoče podrobnejše namenske rabe, ki jih je možno nadgrajevati s kompatibilnimi dejavnosti, ob pogoju, da te ne presegajo 30 % obsega prevladujočih namenskih rab funkcionalne enote.

3. MERILA IN POGOJI

 

3.1.     MERILA IN POGOJI ZA VRSTO PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ

 

8. člen

Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja na stavbnih zemljiščih, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače.

Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov na celotnem območju urejanja Ob letališču.

 

9. člen

(vrste ureditev in gradenj)

V območju PUP Ob letališču so možne naslednje vrste ureditev in gradenj:

 

(1.)

gradnja novih objektov,

(1.1.)

dozidave obstoječih stavb,

(1.2.)

nadzidave obstoječih stavb,

(2.)

rekonstrukcije obstoječih objektov,

(3.)

vzdrževanje obstoječih objektov,

(4.)

nadomestne gradnje objektov,

(5.)

odstranitev objektov,

(6.)

spremembe namembnosti objektov (stavb),

(7.)

spremembe rabe stavb,

(8.)

gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,

(9.)

gradnja inženirskih objektov,

(10.)

gradnje in postavitve enostavnih objektov:

(10.a)

gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so:

-        objekti za lastne potrebe;

-        ograje;

-        pomožni infrastrukturni objekti;

-        pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;

(10.b)

postavitve začasnih objektov,

(10.c)

gradnja vadbenih objektov,

(10.d)

postavitev spominskih obeležij,

(10.e)

postavitev urbane opreme.

 

Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte kadar ne izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

10. člen

(pomen izrazov)

PUP Ob letališču uporablja za določanje meril in pogojev številne izraze, ki jim je v nadaljevanju opredeljen pomen:

(1)        objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;

(2)        stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;

(3)        gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;

(4)        prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;

(5)        gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;

(6)        rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;

(7)        vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist;

(8)        nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;

(9)        odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;

(10)     sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;

(11)     sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;

(12)     zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967;

(13)     gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi;

(14)     objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;

(15)     pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, znotraj gradbene parcele, ki pripada stavbi, oz. objektu zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja in služi izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje;

(16)     začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;

(17)     vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;

(18)     spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev;

(19)     urbana oprema so enostavno premakljvi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;

(20)     sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti napadanega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;

(21)     faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča;

(22)     faktor izrabe gradbene parcele je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe;

(23)     funkcionalna celota je skupek gradbenih parcel, ki načeloma združujejo istovrstne programe oziroma dejavnosti na smiselno zaokroženi prostorski celoti;

(24)     funkcionalna enota je del funkcionalne celote s specifično namembnostjo oziroma podrobnejšo namensko rabo, ki je deloma ali popolnoma drugačna od sosednjih oziroma je zanjo določen drugačen režim ali možnost etapnosti realizacije.

 

11. člen

(merila in pogoji)

PUP Ob letališču določa merila in pogoje za vrsto prostorskih ureditev in gradenj, ki izhajajo iz zasnove ureditve celotnega območja in je podrobneje opredeljeno v točki 3.2. tega odloka. Glede na podrobnejšo namensko rabo so v posameznih istovrstnih funkcionalnih enotah dovoljene naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:

 

(1)   V funkcionalnih enotah namenjenim potniškim terminalom letališča (DPT), upravnim službam letališča (DUL), poslovni dejavnosti vezani na letališče in širše (DPD) in mešanih območij pretežno namenjenih upravnim in poslovnim stavbam (MUP) so dovoljene:

(a)  gradnje potniških terminalov z vsemi spremljajočimi stavbami in objekti, ki omogočajo normalno in učinkovito funkcioniranje terminalov;

(b)  gradnje novih upravnih in poslovnih stavb za potrebe letališča in širše v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje ter dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele;

(c)   gradnje novih stavb in spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;

(d)  dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele (FI);

(e)  nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja, višinskim gabaritom dovoljenim za to območje, za večstanovanjske objekte tudi v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele (FI);

(f)    spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

(g)  gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih objektov in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI), vendar pa mora biti takšna gradnja organizirana.

 

(2)   V funkcionalnih enotah namenjenih tovornim terminalom letališča (DTT), poslovno proizvodnim in skladiščnim stavbam ter storitveni dejavnosti s parkirišči (MPP) so dovoljene:

(a)  gradnje tovornih terminalov letališča z vsemi spremljajočimi stavbami in objekti, ki omogočajo normalno in učinkovito funkcioniranje terminala;

(b)  gradnje poslovno proizvodnih in skladiščnih stavb ter storitvenih dejavnosti s parkirišči v skladu z merili za pozidanost in oblikovanje ter dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele;

(c)   dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

(d)  nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;

(e)  spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja oziroma predstavlja dopolnilno dejavnost kmetije;

(f)    gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, začasnih in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

 

(3)   V funkcionalnih enotah pretežno namenjenih turzimu z možnostjo nastanitve in rekreacije (MTR) so dovoljene:

(a)  gradnje hotelov, penzionov in apartmajske ponudbe s spremljajočimi objekti in stavbami, ki služijo osnovni dejavnosti;

(b)  gradnje rekreacijskih in športnih objektov, ki so namenjeni primarni turistični ponudbi;

(c)   gradnje, dozidave in nadzidave v času veljavnosti tega odloka zgrajenih stavb namenjenih turizmu in nastanitvi v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

(d)  spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

(e)  gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

 

(4)   V funkcionalnih enotah pretežno namenjenih trgovskim, gostinskim, poslovnim stavbam,  nakupovalnim središčem in objektom za šport in rekreacijo (MPT) so dovoljene:

(a)  gradnje, dozidave in nadzidave nakupovalnih središč, trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb ter objektov za šport in rekreacijo v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

(b)  spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

(c)   gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

 

(5)   V funkcionalnih enotah pretežno namenjenih poslovnim in gostinskim stavbam (MPG) so dovoljene:

(a)  gradnje, dozidave in nadzidave gostinskih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

(b)  spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

(c)   gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme.

 

(6)   V funkcionalnih enotah namenjenih servisnim in vzdrževalnim stavbam in objektom letališča (MSV) in posebnim službam na letališču (DPS) so dovoljene:

(a)  gradnje, dozidave in nadzidave objektov namenjenih servisiranju in vzdrževanju, skladiščenju, parkiriščem in spremljajočim objektom, ki služijo tej dejavnosti;

(b)  spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

(c)   gradnje in ureditve objektov namenjenih za razmestitev in delo policije oziroma za izvajanje aktivnosti zaščite in reševanja;

(d)  postavitve vadbenih objektov;

(e)  gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov in urbane opreme.

 

(7)   V funkcionalnih enotah namenjenih cestni infrastrukturi (IDC, ILC) so dovoljene:

(a)  gradnje in rekonstrukcije ter vzdrževanje državne, letališke in lokalne cestne in obcestne infrastrukture v koridorjih, kot so načrtovani v grafičnem delu PUP Ob letališču s potrebno spremljajočo vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo;

(b)  gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje, nadomestne gradnje in odstranitve gospodarske javne in ostale infrastrukture, ki je potrebna bodisi za funkcioniranje neposredno sosednje funkcionalne enote, funkcionalne celote, bodisi predstavlja tranzitno infrastrukturo širšega območja;

(c)   gradnja, vzdrževanje in urejanje načrtovanih zelenic, manjših parkovnih ureditev ter drevesne in grmovne vegetacije.

 

(8)     V funkcionalnih enotah, ki vključujejo koridor načrtovane železniške infrastrukture letališča (IŽP) do dovoljene:

(a)  gradnje, dozidave in nadzidave stavb in objektov ter gospodarske javne infrastrukture tako, da je omogočena kasnejša gradnja načrtovane železniške infrastrukture, oziroma tako, da je omogočena odstranitev tako zgrajenih objektov pred oziroma sočasno z gradnjo načrtovane železniške infrastrukture;

(b)  spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja in, da je možna kasnejša odstranitev stavbe ali objekta;

(c)   gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.

 

(9)   V funkcionalnih enotah prepleta terminalskih, servisnih programov in letalskega prometa (ILL) se določa:

(a)  gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje letališke infrastrukture in elementov terminalov (potniških in tovornih) in hangarjev, ki so potrebni za nemoteno dejavnost letališča.

 

(10)         V funkcionalnih enotah namenjenih mirujočemu prometu (IPA) se določa:

(a)  gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje stavb in objektov namenjenih parternemu, kletnemu ali večetažnemu parkiranju vozil;

(b)  gradnja ploskovnih parkirišč za osebna in tovorna vozila, avtobuse ter rent a car vozila.

 

(11)         V funkcionalni enoti energetske infrastrukture (ENE) se določa:

(a)  gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava stavb in objektov gospodarske javne infrastrukture, ki je neposredno namenjena izvajanju dejavnosti (služb) s področja energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in ostalih gospodarskih služb širšega območja;

(b)  gradnji omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture.

 

Objekti in stavbe gospodarske javne infrastrukture je poleg osrednjega območja funkcionalne enote ENE dovoljeno locirati tudi v ostale funkcionalne enote, pri čemer se lega, oblikovanje in gabariti podrejajo pretežni funkciji enote, v katero so (bodo) umeščeni.

 

(12)         V funkcionalni enoti pretežno namenjeni čistilni napravi (ČNL) se določa:

(a)  gradnja, rekonstrukcija, dozidave, nadgradnje in vzdrževanje objektov in naprav za čiščenje odpadnih voda z namenom odvodnje s končno dispozicijo v CČN izven območja;

(b)  gradnja zbirnega omrežja gospodarske javne infrastrukture, manipulativnih površin ter skladišč.

 

(13)         V funkcionalnih enotah robnih polj posameznih stavbnih krajev, kjer so opredeljeni, poleg ostale podrobnejše namenske rabe, tudi pogojno koridorji podzemne komunalne infrastrukture (KPI*) se določa možnost gradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture v obsegu, ki je potreben za funkcioniranje posameznega stavbnega kareja, izjemoma širše.

 

V vseh ostalih funkcionalnih enotah, kjer je poleg ostale podrobnejše namenske rabe določena tudi gradnja podzemne komunalne infrastrukture (KPI), se določa gradnja, rekonstrukcije, vzdrževanje, nadomestne gradnje in odstranitve gospodarske javne in ostale infrastrukture, ki je potrebna za funkcioniranje celotne funkcionalne celote oziroma predstavlja tranzitno infrastrukturo širšega območja.

 

(14)         V funkcionalnih enotah pretežno namenjenim parkovnim programom (ZPL) se določa:

(a)  gradnja, vzdrževanje in urejanje zelenic in parkov;

(b)  gradnja igrišč in drugih površin za razvedrilo in rekreacijo na prostem;

(c)   gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje pešpoti, kolesarskih stez in sprehajalnih poti ter postavitev urbane opreme, spominskih obeležij, ograj in vadbenih objektov;

(d)  izjemoma tudi gradnja in vzdrževanje prometnic za potrebe funkcioniranja sosednjih funkcionalnih enot oziroma zagotavljanje nemotenega funkcioniranja obstoječih poljskih in gozdnih poti.

 

(15)         V funkcionalnih enotah pretežno namenjenih zeleni gozdni cezuri ob glavni cesti (ZGC) se določa:

(a)  ohranjanje avtohtone drevesne vegetacije z kvalitativnim nadomeščanjem gozdnega roba z avtohtono vegetacijo;

(b)  nadomeščanje parkovnega drevja ter sanitarna sečnja ter sečnja za potrebe izvedbe prečkanj gospodarske javne infrastrukture;

(c)   izjemoma gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje pešpoti, ter tranzitnih prometnic za potrebe dostopa do sicer prometno nedostopnih funkcionalnih enot;

(d)  gradnja in vzdrževanje z načrtovanjem prekinjenih gozdnih in poljskih poti.

 

3.2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADNJO OBJEKTOV

 

12. člen

(merila in pogoji za urbanistično oblikovanje)

Ureditveno območje z oznako Ob letališču je namenjeno razvoju letališča, obletaliških in spremljajočih programov. Zasnovano je tako, da omogoča zaokroževanje programov, ki so neposredno vezani na osnovno dejavnost letališča, to je prevoz potnikov in blaga ter izvedbo storitev, ki so vezane na osnovno dejavnost, ter zaokroževanje obletaliških in spremljajočih programov. Temu primerno je oblikovan koncept urbanističnega rastra s primarno cestno mrežo, ki se navezuje na dvoje krožnih križišč glavne ceste GII 104 ter sistemom prečnih povezav, ki določajo posamezne stavbne kareje oziroma funkcionalne celote. Funkcionalne celote stavbnih karejev so deljene na funkcionalne enote; osrednja načeloma predstavlja gradbeno parcelo znotraj katere se oblikujejo stavbne mase v obsegu, ki je različen glede na podrobnejšo namensko rabo, robna pa zeleno cezuro, kot vizualno bariero do funkcionalnih enot prometnic. Ta robna polja (funkcionalne enote) so namenjene zelenim ureditvam, ki jih smiselno prekinjajo dovozi do osrednjih funkcionalnih enot, hkrati pa so selektivno namenjena tudi povezavam gospodarske javne infrastrukture.

 

PUP Ob letališču določa usklajeno, načeloma enotno, oblikovanje stavbnih mas, parternih ureditev, robnih polj in prometnic. Gre za urbanistično občutljivo področje, ki je izpostavljeno predvsem s svojo peto fasado pogledom iz zraka ter s svojo lego ob glavni cesti GII 104 tudi pogledom z nje. Vedutno izpostavljeno območje narekuje varovanje robnih obcestnih zelenih drevesnih barier, ki v območjih obeh prometnih navezav na glavno cesto omilijo, drugod pa v celoti preprečijo poglede na območja intenzivnih prostorskih ureditev.

 

Funkcionalne celote, ki predstavljajo zaokrožene sklope, so deljene na funkcionalne enote, ki predstavljajo gradbene parcele. Gradbene parcele se ločijo glede na tipologijo funkcionalne celote, ki ji pripadajo umeščene pa so v osnovni urbanistični raster, ki ga določajo prometnice, in sicer:

(1)   v prečni smerni predstavlja izhodišče zahodnega dela urbanističnega rastra dvoje glavnih vpadnic iz glavne ceste (zahodni in osrednji priključek), ki z dvoje dodatnih prečnih prometnic delijo ta segment območja na troje rastrov;

 

(2)   v prečni smeri vzhodnega dela urbanističnega rastra predstavlja izhodišče interpolacija troje prečnih prometnic med dvoje vpadnic iz glavne ceste (osrednji priključek ter vzhodni priključek, ki vstopi v območje iz vzhoda preko poslovno proizvodne cone Brnik), ki deli ta segment na štiri rastre; dodatno je na skrajnem jugu dodan še en raster;

 

(3)   v vzdolžni smeri, vzporedno z lokacijami terminalov območje deli troje prometnic pri čemer je glavna, vstopna zahodna, glavna notranja zbirna cesta pa vzhodna; med njima se nahaja pomožna, srednja, ki je v osrednjem delu območja, glede na obstoječe ter razvojne površine ključnih nosilcev razvoja območja, prekinjena;

Funkcionalne enote (gradbene parcele) so načeloma, z izjemo robnih, na severozahodu ortogonalnih tlorisnih dimenzij; znotraj njih je določen robni varstveni (zeleni) pas, ki se ne pozida, ohranja zeleno funkcijo z možnostjo izrabe v smislu infrastrukturnega koridorja; posamezna gradbena parcela ima sredinsko, z gradbenimi linijami določen zazidljivi del parcele, znotraj katerega se določa maksimalna možna izraba za potrebe gradnje stavb; obvezno je upoštevanje vsaj dveh gradbenih linij, pri čemer je ena obvezno cestna.

 

V FC-H, FC-PUPa2 in FC-PUPa3 so gradbene parcele oblikovane v urbanističnem rastru, ki se prilagajo razpoložljivi površini zazidljivega dela trikotno oblikovane funkcionalne celote; v okviru vsake gradbene parcele je ob meji določen večinoma enakomerno širok varstveni zeleni pas, ki se ne pozida in ga je možno izrabiti za infrastrukturni koridor, oziroma v vogalnih delih ob napajalni prometnici, v primeru potrebe, nameniti dodatnemu energetskemu ali ekološkemu otoku; posamezne gradbene parcele imajo sredinsko, z gradbenimi linijami določen zazidljivi del, za katerega urbanistično oblikovanja veljajo enaka določila kot za zazidljive dele v ostalih funkcionalnih celotah; izjema je načrtovan energetski otok FC-E in FC-Go, v katerem je urbanistično oblikovanje podrejeno specifiki podrobnejše namenske rabe.

 

Tlorisni gabariti stavb so z gradbenimi linijami razvidni iz grafičnega dela PUP Ob letališču – ureditvena situacija v merilu 1:2000; vertikalni gabariti stavb so z etažnostjo vezani na posamezne dejavnosti in so določeni v razponu od (K)+P do (K)+P+2, pri čemer stavbe v najvišjem delu ne smejo presegati višine 12, 00 m nad urejeno koto terena, z izjemo terminalov, hangarjev, hotela ter kontrolnega stolpa letališča.

 

Ograje načeloma omejujejo le zunanji obod območja; so enotne, tipske iz žičnega pletiva v zeleni ali sivi barvi na nosilcih enake barve; višina ograj je do 2,44 m. Ob ograjah in ob mejah funkcionalnih enot so dovoljene strižene živice, razen v delih, kjer je določena intenzivna zelena bariera iz visokorasle, avtohtone drevesne vegetacije; lokacija zelene bariere je razvidna iz 30. člena odloka in grafičnega dela.

13. člen

(merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje)

Odlok določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za stavbe veljajo naslednja skupna določila oblikovanja:

 

(1)   stavbe v posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti;

 

(2)   nakloni strešin so načeloma ravni, v razponu od 5° do maksimalno 12°; izbor kritin in barva kritin mora biti načeloma enotna;

 

(3)   stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;

 

(4)   v funkcionalnih enotah je izjemoma dovoljena gradnja in postavitev pomožnih objektov, kar se podrobneje opredeli v pravilniku o obratovanju območja Ob letališču;

 

(5)   posamezne gradnje je izjemoma možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih in v središčnih lokacijah. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega, pred pridobitvijo lokacijske informacije, strokovno utemelji odgovorni projektant.

14. člen

(merila in pogoji za krajinsko oblikovanje)

Območje PUP Ob letališču se nahaja v delu občine, ki ga večinoma obdaja gozd s poudarjeno higiensko zdravstveno, estetsko, rekreacijsko, zaščitno in obrambno funkcijo, zato se drevesno vegetacijo ohranja v obsežnem pasu ob regionalni cesti. V primeru ugotovitve nekvalitetne drevesne vegetacije oz. v primeru nujnih posegov v varovalni gozdni pas ob cesti se ta po zaključku del sanira z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Posebej se določa sledeče:

 

(1)   Vzdolž vseh pomembnejših prometnic se določa obojestransko zasaditev visokorasle linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozi v posamezno funkcionalno enoto;

 

(2)   Robne površine območja se v delih, kjer območje urejanja sega na rob gozdnih površin zasade z ustrezno vegetacijo;

 

(3)   Ob obeh vstopih v območje, ob glavni in sekundarnih zbirnih cestah ter v robnem pasu ob parcelnih mejah se določa urejene zelenice, ki se deloma zasade z grmičevjem, deloma zatrave in redno vzdržujejo;

 

Določajo se tudi merila in pogoji za oblikovanje okolice stavb in sicer:

 

(1)   Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek k fasadi. Sleme mora biti načeloma v smeri podolžne stranice. Razervoarji naj bodo po možnosti skriti za zelenjem;

 

(2)   Ograjevanje parcel v območju Ob letališču naj upošteva tip in material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ograje le v ograditvi zunanjega oboda območja ter v primerih nujnih fizičnih varovanj posamezne funkcionalne enote.. Vstopna in uvozna vrata se v takih primerih obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna;

 

(3)   Oporni zidovi so dovoljeni le v izjemnih primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin (ukopi, podvozi, ipd.). Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in/ali ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti;

 

(4)   Urbana oprema in objekti oz. predmeti, ki urejajo javne površine morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za posamezne funkcionalne enote območja naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom stavb. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino.

(5)   Montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

 

(6)   Javne in poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oz. funkcionalnih enot je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante, vedute ipd.). Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin.

 

(7)   Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

 

 

3.3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ

 

15. člen

(določanje gradbenih parcel)

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt oz. stavba in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

 

Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:

 

(1)   namembnost in velikost stavbe oz. objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene in zelene površine);

(2)   dovoljeno pozidanost parcele, dovoljeni faktor izrabe in predpisan delež zelenih površin, kar je razvidno iz grafičnega dela PUP;

(3)   zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.

 

Velikosti gradbenih parcel so določene z oblikovanjem funkcionalne enote in jih je možno združevati tako, da se zagotovi smiselno funkcioniranje objekta ali stavbe za katere namen je določena gradbena parcela. V primeru etapne gradnje je ob strokovni utemeljitvi odgovornega projektanta možna delitev gradbene parcele, določene s tem odlokom in grafičnim delom PUP Ob letališču. V preglednici v nadaljevanju so opredeljene okvirne površine funkcionalnih enot na območju PUP Ob letališču.

 

Preglednica (2): pregled okvirnih površin funkcionalnih celot in enot

 

Oznaka funkcionalne celote (FC)

Oznaka funkcionalne enote (FE)

Površina v m2

FC – PT

 

71.268

FEPT – 1/1

7.995

FEPT - 1/2

2.055

FEPT – 2/1

5.167

FEPT – 2/2

340

FEPT – 3/1

10.422

FEPT – 3/2

678

FEPT – 4/1

7.528

FEPT – 4/2

1.079

FEPT – 5/1

5.834

FEPT – 5/2

3.500

FEPT – 6/1

3.460

FEPT – 6/2

2.974

FEPT – 7/1

17.497

FEPT – 7/2

2.738

 

 

FC – VO

FEVO – 1/1

7.563

 

 

FC – P, U, Pa – 1

 

14.543

FEPUPa – 1/1

10.837

FEPUPa – 1/2

496

FEPUPa – 1/3

493

FEPUPa – 1/4

1.309

FEPUPa – 1/5ž

528

 

 

FC – P, U, Pa – 2

 

13.662

FEPUPa – 2/1

10.836

FEPUPa – 2/2

496

FEPUPa – 2/3

493

FEPUPa – 2/4

1.309

FEPUPa – 2/5ž

528

 

 

FC – P, U, Pa – 3

 

14.253

FEPUPa – 3/1

10.929

FEPUPa – 3/2

3.323

 

 

FC – P, U, Pa – 4

 

10.979

FEPUPa – 4/1

6.382

FEPUPa – 4/2

1.938

FEPUPa – 4/3

1.380

FEPUPa – 4/4ž

1.279

 

 

FC – P, U, Pa – 5

 

10.979

FEPUPa – 5/1

6.382

FEPUPa – 5/2

1.938

FEPUPa – 5/3

1.380

FEPUPa – 5/4ž

1.279

 

 

FC – P, U, Pa – 6

 

7.413

FEPUPa – 6/1

4.902

FEPUPa – 6/2

1.647

FEPUPa – 6/3ž

864

 

 

FC – P, U, Pa – 7

 

9.134

FEPUPa – 7/1

6.161

FEPUPa – 7/2

2.140

FEPUPa – 7/3ž

833

 

 

FC – P, U, Pa – 8

 

26.987

FEPUPa – 8/1

16.598

FEPUPa – 8/2

6.439

FEPUPa – 8/3

3.950

 

 

FC – P, U, Pa – 9

 

22.967

FEPUPa – 9/1

16.598

FEPUPa – 9/2

6.369

 

 

FC – P, U, Pa – 10

 

29.994

FEPUPa – 10/1

22.755

FEPUPa – 10/2

2.019

FEPUPa – 10/3

1.159

FEPUPa – 10/4

2.991

FEPUPa – 10/5

1.070

 

 

FC – P, U, Pa – 11

 

12.234

FEPUPa – 11/1

4.317

FEPUPa – 11/2

7.917

 

 

FC - H

 

22.319

FEH - 1

18.778

FEH - 2

3.541

 

 

FC - N

 

46.743

FEN – 1/1

40.481

FEN – 1/2

6262

 

FC – TT

 

48.191

FETT – 1/1

5.289

FETT – 1/2

2.251

FETT – 2

15.864

FETT – 3,ž

2.955

FETT – 4

2.330

FETT – 5

1.245

FETT – 6

1.518

FETT – 7

316

FETT – 8

2.462

FETT – 9ž

381

FETT – 10,ž

1.427

FETT – 11,ž

67

FETT-P,U,Pa -1

3.008

FETT-P,U,Pa -2

4.549

FETT-P,U,Pa -3

2.816

FETT-P,U,Pa -4

1.713

 

 

FC - FVS

FEFVS - 1

59934 

 

 

FC - AA

 

27.703

FEAA – 1

17.361

FEAA – 2/1

1.451

FEAA – 2/2ž

845

FEAA – 2/3

68

FEAA – 3

563

FEAA – 4ž

563

FEAA – 5

267

FEAA – 6ž

6.583

 

 

FC – PR1

 

18.634 

FEPR – 1/1a

10.507

FEPR – 1/1b

1.346

FEPR – 1/2

6781 

 

 

FC – PR2

 

29.926 

FEPR – 2/1

23.748

FEPR – 2/2

6.178

 

 

FC – PR3

 

26.487 

FEPR – 3/1

21.069

FEPR – 3/2

5.418

 

 

FC - E

 

8.238

FE E - 1/1

5.750

FE E - 1/2

989

FE E - 1/3

1.499

 

 

FC - Go

 

28.081

FEGo – 1/1

11.368

FEGo – 1/2

2.995

FEGo – 2/1

8.804

FEGo – 2/1

1.640

FEGo – 3

3.274

 

 

FC – V

 

30.070

FEV – 1

21.069

FEV – 2

5.418

FEV – 3

3.583

 

 

FC – ČN

 

13.250

FEČN – 1/1

4.918

FEČN – 1/2

2.028

FEČN – 2/1

4.417

FEČN – 2/2

1.885

 

 

FC – Z, G

 

50.752

FEZG – 1

12.482

FEZG – 2ž

571

FEZG – 3

1.725

FEZG – 4

23.316

FEZG – 5

4.351

FEZG – 6

1.852

FEZG – 7i

2.657

FEZG – 8i

512

FEZG – 9i

2.859

FEZG – 10i

424

 

 

FC – I1

 

10.285

FE I1 - 1

631

FE I1 – 2ž

933

FE I1 – 3ž

2.100

FE I1 – 4

3.400

FE I1 – 5

3.221

 

 

FC – I2

 

19.449

FE I2 – 1

6.629

FE I2 – 2ž

1.217

FE I2 – 3

8.054

FE I2 – 4ž

565

FE I2 – 5

2.984

 

 

FC – I3

 

10.637

FE I3 – 1

287

FE I3 – 2

476

FE I3 – 3

650

FE I3 – 4

2.918

FE I3 – 5

993

FE I3 – 6

614

FE I3 – Z

4.699

 

 

FC – I4

 

15.516

FE I4 – 1ž

3.511

FE I4 – 2ž

1.371

FE I4 – 3ž

3.820

FE I4 – 4ž

1.614

FE I4 – 5ž

3.831

FE I4 – 6ž

1.369

 

 

FC – I5

 

52.082

FE I5 – 1

5.815

FE I5 – 2

3.179

FE I5 – 3

3.425

FE I5 – 4

1.313

FE I5 – 5

3.425

FE I5 – 6

3.175

FE I5 – 7

5.436

FE I5 – 8

1.249

FE I5 – 9

3.132

FE I5 – 10ž

1.265

FE I5 – 11ž

4.866

FE I5 – 12ž

1.205

FE I5 – 13ž

2.586

FE I5 – 14ž

1.085

FE I5 – 15ž

2.540

FE I5 – 16ž

1.198

FE I5 – 17ž

2.540

FE I5 – 18ž

1.085

FE I5 – 19ž

2.673

FE I5 – 20ž

911

 

 

FC – I6

 

19.772

FE I6 – 1

4.367

FE I6 – 2

1.742

FE I6 – 3

1.125

FE I6 – 4

3.195

FE I6 – 5

1.126

FE I6 – 6

3.983

FE I6 – 7

931

FE I6 – 8

1.738

FE I6 – 9

1.587

 

 

FC – I7

 

14.799

FE I7 – 1

1.421

FE I7 – 2

2.691

FE I7 – 3

1.138

FE I7 – 4

2.568

FE I7 – 5

2.460

FE I7 – 6

1.050

FE I7 – 7

2.588

FE I7 – 8

883

 

 

FC – I8

 

4.965

FE I8 – 1

3.969

FE I8 – 2

996

 

 

FC – I9

 

4.816

FE I9 – 1

4.111

FE I9 – 2

705

 

 

FC - Ia

 

6.240

FE Ia – 1

1.484

FE Ia – 2

4.756

 

 

FC – Ib

 

9.612

FE Ib – 1ž

2.831

FE Ib – 2

1.951

FE Ib – 3

4.830

 

 

FC - Ic

 

8.311

FE Ic – 1

2.963

FE Ic – 2ž

1.489

FE Ic – 3

3.430

FE Ic – 4

429

 

 

FC – Id

 

9.554

FE Id – 1

4.040

FE Id – 2ž

369

FE Id – 3

426

FE Id – 4

3.506

FE Id – 5

1.213

 

 

FC – Ie

 

10.411

FE Ie – 1

1.472

FE Ie – 2

3.363

FE Ie – 3

4.342

FE Ie – 4

1.234

 

 

FC – If

 

6.831

FE If – 1

1.821

FE If – 2

5.010

 

 

FC - Ig

 

4.312

FE Ig – 1

1.051

FE Ig – 2

3.261

 

 

FC - Ih

FE Ih – 1

3.754

 
 

Pri stavbah obeh terminalov (DPT in DTT), stavbah za posebne namene (DPS in MSV), stavbah splošnega družbenega pomena in stavbah v mešanih (M) območjih se velikost gradbenih parcel lahko dodatno določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.

 

Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.

 

Določila o okvirnih velikostih gradbenih parcel ne veljajo za v naravi obstoječe manjše zemljiške parcele.

 

Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture.

 

3.4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

 

16. člen

(prometno priključevanje območja)

Odlok o PUP Ob letališču ureja področje cestnega prometa, merila in pogoje za koridor načrtovane železniške proge letališča ter medsebojne vplive letalskega prometa na območje.

 

Območje urejanja se nahaja neposredno ob glavni cesti GII -104 Kranj – Moste na katero se tudi prometno navezuje. S planskimi akti občine je določena prestavitev glavne ceste v območju L5/1 na kateri je za zadovoljitev potreb širšega območja letališča ter priključkov naselij Praprotne police, Cerklje in Zgornji Brnik določeno troje krožnih križišč. Prvo, zahodno je namenjeno glavnemu uvozu na potniški terminal letališča (južni krak) in prometnici iz smeri Praprotne police (severni krak), drugo sekundarnemu priključku letališča (južni krak) in glavni prometni navezavi na občinsko središče Cerklje na Gorenjskem (severni krak), vzhodno, tretje krožišče pa je namenjeno servisiranju poslovno obrtne cone vzhodnega dela območja ob letališču (južni krak) in z delno izvedeno deviacijo obstoječe prometnice tudi neposredni prometni povezavi z Zgornjim Brnikom.

 

Potek prometnic, ki se priključujejo na posamezna krožna križišča (glavna v FC – I1 na zahodu, sekundarna v FC – Ic v osrednjem delu ter vzhodna v FC – Ig preko poslovno proizvodne cone Brnik) so vidni iz grafičnega dela PUP Ob letališču.
 

17. člen

(cestno prometno urejanje znotraj območja)

Osnovno prometno mrežo predstavlja troje primarnih prometnic, ki prečno dele območje urejanja in se direktno (dvoje priključkov), oziroma posredno (vzhodni priključek) priključujejo na prestavljeno, deviirano glavno cesto GII – 104 Kranj – Moste ter dvoje vzdolžno umeščenih prometnic, ki predstavljata osrednji zbirni cesti območja. Nanje se pravokotno navezuje sekundarna prometna mreža. Določeni so koridorji potekov posameznih prometnic, v grafičnem delu in preglednicah označeni z oznakami od FC – I1 do FC – I9 za vzdolžne prometnice in oznakami od FC – Ia do FC – Ih za prečne prometnice.

 

Za kvalitetno urejanje prometa znotraj območja so določeni sledeči parametri:

 

(1)   Glavni koridorji prometnic so dimenzionirani tako, da omogočajo normalen promet vseh vrst motornih vozil, posebej so opredeljene peš in kolesarske poti ter obcestne zelene ureditve. Podrobnejša ureditev se opredeli v skladu z generalnim konceptom v nadaljnjih postopkih priprave projektne dokumentacije.

(2)   Za dostope do posameznih stavb oz. objektov so predvideni posamezni dovozi ustreznih širin in radiev za potrebne dovoze. Vsak objekt za skladiščno ali proizvodno dejavnost ima na svojem funkcionalnem zemljišču predvidena lastna parkirna mesta za vozila, ki bodo vozila do objekta. Okoli posameznih objektov morajo biti zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna vozila. Določene so površine za večetažna parkiranja osebnih vozil.

(3)   Glede na to, da gre za preplet številnih dejavnosti mora biti hitrost vozil glede na prioritete prometnic ustrezno omejene. Večina cest je določena v premah, smeri se spreminjajo le v križiščih. Radiji v križiščih bodo prilagojeni najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni s priklopniki). Iz navedenega mora biti opredeljen enakomeren prečni nagib, ki bo služil ustreznemu odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na vozišču. Prečni nagib vozišča bo lahko enostranski ali strešni, odvisno od višinske ureditve ostalega območja. Prečni nagibi hodnikov za pešce bodo 2.0 % in bodo vedno usmerjeni proti vozišču. Vzdolžni skloni bodo prilagojeni višinski ureditvi objektov.

(4)   Vozišče bo omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo vozišča.

(5)   Uvozi bodo izvedeni kot križišča z uvoznimi radii, manjši tudi preko ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se bodo zaključevali z ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno za gibanje invalidov.

(6)   Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo projekta bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč bodo v asfaltni izvedbi. Površine pločnika so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno tlakovane.

(7)   Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji naj bodo urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in zatravljene.

(8)   Za varno vodenje prometa  mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija.

(9)   Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(10)         Pri izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane normative, ki so določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih občine Cerklje na Gorenjskem.

(11)         Vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom.

(12)         Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike.

(13)         Minimalna širina cest je 5 m in opremljena s hodniki za pešce, po levi in desni strani, glede na gostoto prometa. Predvideti je potrebno izgradnjo ali obnovo obstoječe javne razsvetljave.

(14)         Predvideti je potrebno rezervate za komunalne vode in opremo.

(15)         Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene v protiprašni izvedbi (asfaltirane, tlakovane) in urejeno odvodnjavanje meteornih voda (meteorna kanalizacija ali ponikovalnice).

(16)         Proste površine morajo biti zazelenjene in hortikulturno urejene, posebno ob javnih cestah.

(17)         Na celotnem območju pozidave je potrebno predvideti prostore za ekološke otoke z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov.

(18)         Investitor oziroma lastnik je dolžan vzdolž svoje parcele ob lokalni cesti ali javni poti, zagotoviti 1,5 m širok pas z omejeno lastninsko pravico, zaradi obnove ali izgradnje objektov in omrežij javne infrastrukture.

(19)         Meteorne vode z javnih cest, pločnikov, javnih parkirišč in utrjenih dovoznih poti do objektov morajo biti speljane preko cestnih požiralnikov s peskolovci in po potrebi z lovilci olj v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnice ali do bližnjega vodotoka po najkrajši možni trasi.

(20)         Fekalna kanalizacija, javni vodovod, toplovod, telefonski in drugi elektroenergetski vodi ter podobne naprave, se smejo graditi v območju cest in njenega varovalnega pasu le pod pogojem in na način določenim v pravilniku.

(21)         Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo javne poti ali lokalne ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi lokalne ceste ali javne poti, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju lokalne ceste ali javne poti.

(22)         Usklajevanje projektiranja, gradnje in rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav se izvaja skladno s pravilnikom.

(23)         Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob ali na cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

(24)         Pri križanju komunalnih vodov in naprav je potrebno upoštevati tehnična merila in pogoje iz projektne dokumentacije upravljavcev posameznih vodov in naprav.

(25)         V nadaljnjih postopkih je določiti dostope oz. dovoze za intervencijska vozila do območij in objektov z upoštevanjem zadostne nosilnosti tal oz. ceste.

 

18. člen

(železniško prometno urejanje)

V območju je skladno urbanistični zasnovi letališča Brnik opredeljen koridor za bodočo izgradnjo železniške povezave državnega letališča z državnim središčem. V grafičnem delu je prikazan načrtovan potek koridorja, ki omogoča izgradnjo izvennivojske železniške proge s postajo in podzemno povezavo z letališkimi terminali. V preglednicah in grafiki so funkcionalne enote, ki vključujejo koridor označene z dodatno oznako ž, podrobnejši namenski rabi pa je v vseh tovrstnih enotah pridodana oznaka IŽP.

 

V koridorju bodoče železniške povezave so dovoljene gradnje pod pogoji iz osme alineje (8) enajstega člena tega odloka.

19. člen

(zračni promet)

Območje PUP Ob letališču se nahaja v območju izključne in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana.

S stališča zagotavljanja varnosti zračne plovbe na letališču je bistvenega pomena upoštevanje omejitev, ki jih narekujejo omejitvene ravnine letališča, ki določajo posamezne omejitve rabe prostora v ožjem in širšem območju okrog letališča in pod zračnimi potmi:

(1)   območje izključne rabe je določeno v grafičnem delu PUP Ob letališču.

(2)   območje nadzorovane rabe je določeno z notranjo horizontalno ravnino, konično ravnino in določenimi območji okrog letališča.

 

Za gradnje in prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno pridobiti predhodno soglasje Ministrstva za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Posebej se določa:

(1)   V postopku izdelave projektne dokumentacije in v fazi pridobitve dovoljenja za gradnjo objekta je Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo po Zakonu o letalstvu in Zakonu o graditvi objektov soglasodajalec v postopku.

(2)   V PUP ob letališču so določene meje izključne rabe letališča.

(3)   Objekti v neposredni bližini letališča se načrtujejo, projektirajo in gradijo na podlagi splošnih predpisov o graditvi objektov ter na podlagi in ob upoštevanju posebnih predpisov s področja varnosti zračnega prometa in sicer: Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01), Uredba o varnosti na javnem letališču (Uradni list SFRJ, št. 73/87), Pravilnik o načinu zaznamovanja stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez ter letališke ploščadi na letališču (Uradni list SFRJ, št. 47/79), Pravilnik o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list SFRJ, št. 9/84), Pravilnik o projektiranju in graditvi in rekonstrukciji civilnih letališč in njihovi klasifikaciji (Uradni list SFRJ, št. 2/66 in 4/66) in drugih relevantnih pravilnikov, kot to izhaja iz 201. člena Zakona o letalstvu, ICAO dokumenti: Priloga št. 14 k Čikaški konvenciji – I. Letališča. (ICAO Annex 14 – Aerodromes), Airport Planning Manual, Airport Design Manual, Airport Services Manual, predpisi ECAC in JAA in drugi.

(4)   Razvojni načrti posameznih enot na območju letališča morajo biti medseboj usklajeni in morajo zagotoviti in omogočiti nemoten nadaljni razvoj letališke infrastrukture, tako s stališča razvojnih posegov in uvajanja novih tehnologij, kot tudi s stališča nemotenega opravljanja dejavnostih vseh obstoječih in novih subjektov na letališču v smislu zagotavljanja javnega interesa. Poleg omenjenega razvojni načrti posameznih enot na območju letališča ne smejo ovirati opravljanje primarne funkcije letališča sprejema in odprave letal, potnikov in blaga.

 

3.5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE

 

20. člen

(splošna merila in pogoji)

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur.

Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni.

Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, skladišča goriv, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine, oziroma v za to posebej določenih funkcionalnih enotah (npr. FC-E, FC-Go, ipd.).

 

Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na predhodno zgrajeno javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.

 

V novonačrtovanih funkcionalnih enotah predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture, oziroma sočasno.

21. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda)

V območju urejanja Ob letališču se odpadne in padavinske vode odvajanjo organizirano. Zgrajena je biološka čistilna naprava (FC – Č) s ponikanjem preko sistema ponikovalnic, na katero se veže celoten sistem fekalne kanalizacije. Sistem je možno dograjevati in razširiti obstoječo BČN. V primeru opustitve lastne BČN se določa izgradnja kanalizacijskega kolektorja s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi občine ali širše.

Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in fekalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in fekalna kanalizacija znotraj funkcionalnih enot stavb).

 

V primeru novogradnje ali preureditvi obstoječe meteorne kanalizacije se morajo upoštevati vsi veljavni pogoji za gradnjo, kot so:

 

(1)   Meteorne vode iz streh objektov se morajo speljati preko peskolovcev v podtalnico. V kolikor to ni možno pa v obstoječe vodotoke ali pa v javno meteorno kanalizacijo in po njej do vodotoka ali ponikovalnice.

(2)   Meteorne vode iz utrjenih površin se speljuje po najbližji poti do vodotoka ali pa se ponika s predhodnjo izgradnjo peskolovov pred ponikovalnico.

(3)   Meteorne vode iz javnih cest se speljejo v vodotok preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi in lovilci olj ali pa se jih ponika s ponikovalnicami.

(4)   Meteorne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, tudi z javnih parkirnih površin se speljejo v vodotok preko požiralnikov opremljenih s peskolovi in lovilci olj ali pa se jih ponika s ponikovalnicami. Naprave meteorne kanalizacije je potrebno redno vzdrževati in jih po potrebi čistiti.

(5)   Dopustna je gradnja centralnih lovilcev olj za posamezna območja, ker bi to omogočilo, enostavnejšo in kvalitetnejšo kontrolo, vzdrževanje in čiščenje.

(6)   Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo.

 

V primeru novogradnje ali preureditve obstoječe fekalne kanalizacije se morajo upoštevati sledeči pogoji:

(1)   Pri določanju lokacije posameznih kanalov, črpališč in objektov je potrebno upoštevati obstoječe in predvideno stanje kanalizacijskega omrežja ter konfiguracijo terena in lokacije poslovnih in drugih objektov, ki se priključujejo na kanalizacijo.

(2)   Sistem izgradnje fekalne kanalizacije za celotno območje je etapen in ločen od meteornih voda.

(3)   Hišne kanalizacijske priključke je potrebno projektirati do posameznih parcelnih mej, kjer stoji objekt, ki se priključuje na kanalizacijo. Investitor pa je dolžan v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelati projekt za priključitev na javno kanalizacijo.

(4)   Ob izgradnji kanalizacijskega omrežja za odvajanje fekalnih vod na čistilno napravo se obstoječe greznice opusti in po potrebi poruši. Za izvajanje kontrole, vzdrževanja in čiščenja kanala je investitor dolžan izvesti hišni priključek preko revizijskega jaška, ob objektu ali na parceli.

(5)   Za odpadne vode iz obstoječih ali novih objektov je investitor sam dolžan poskrbeti, da uredi odvajanje gravitacijsko ali preko hišnega črpališča, do javnega kanala.

 

Dodatno je potrebno upoštevati:

(1)   Fekalna kanalizacija in javni vodovod, na isti trasi, morata biti zgrajena vzporedno in v razdalji 3m, na križanjih kanalizacije in javnega vodovoda, pe je minimalni medsebojni vertikalni odmik 0,5 m s tem, da poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa križanja z ostalimi komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z navodili posameznega upravljavca komunalnega voda in veljavnimi predpisi.

(2)   Cisterne za ekstra lahko kurilno olje, morajo biti vgrajene tako, da je v primeru poškodb na njej, onemogočeno pronicanje škodljivih snovi v podtalnico in javno kanalizacijo, bodisi meteorno ali fekalno.

(3)   Fekalna kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz vodo nepropustnih materialov, ki zagotavljajo zahtevano kvaliteto iz projekta.

(4)   Ob izgradnji fekalnega kanalizacijskega omrežja z odvajanje na čistilno napravo, se prepoveduje uporaba greznic, vsem tistim, ki imajo možnost se priključiti na javno fekalno kanalizacijo.

(5)   Zagotoviti je izvedbo ločenega kanalizacijskega sistema na območju z odvodom odpadnih sanitarnih vod na čistilno napravo.

(6)   Interna sanitarna in meteorna kanalizacija na območju morajo biti zgrajeni vodotesno. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu s 92. členom ZV (Ur.l. RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijski sistem oziroma površinske odvodnike.

(7)   Vse morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v javni kanal primerno očiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja).

(8)   Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.list RS, št. 35/96).

22. člen

(oskrba z pitno vodo in hidrantno omrežje)

Javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo celotnega območja Ob letališču.

Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje oz. obstoječega ustrezno povečati tudi v delih, ki se nahajajo izven območja urejanja (npr. obstoječi vodovod  od vodohrana Poženik do letališča, povečava vodovodne naprave do izvira Reke do vodohrana Poženik).

Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.

V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljavca.

Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.

Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.

 

Posebej se določa:

(1)   Obstoječe merilno mesto za letališče na Zgornjem Brniku (pri gostilni Cilka) je možno prestaviti do območja letališča. S tem vmesni del vodovoda postane javni vodovod, vendar pa je potreben predhodni dogovor med lastnikom odjemnega mesta in lastnikom vodovoda Občino Cerklje.

(2)   Za dovodni primarni vod iz smeri Voklo, ki poteka na zahodni strani letališča ob ograji vzdolž glavne ceste do parkiranega platoja letališča, je določena in že izvedena povezava z javnim vodovodom iz smeri Poženika. Vodovoda, ki se priključujeta na predmetno območje, sta ločena s protipovratnimi loputami.

(3)   Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.

 

23. člen

(oskrba s plinom in toplotno energijo)

Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz usmeritev dolgoročnega plana občine. Določa se potek 4 barskega plinovoda ob južni strani glavne ceste GII – 104 od koder bo možen, vezano na GRMP Šenčur, razvod plinovodnega omrežja do MRP Aerodrom, od koder se določa interni razvod do energetskega objekta za centralno pripravo tople vode v FCE in do posameznih porabnikov plina. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve.

 

Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.

Nadzorovani pas za plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi plinovoda. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi plinovoda.

 

V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega upravljalca.

 

Za visokotlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Ur.l. RS, št. 60/2001 in 54/2002), za srednjetlačne plinovode pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur.l. RS, št. 26/2002 in 54/2002).

Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec plinovoda.

Objekti v območju se ogrevajo in ohlajujejo daljinsko iz energetskega objekta v FCE. Razvod tople in hladne vode je predviden v ceveh, vkopanih v teren do posameznih objektov. Obstoječe kotlovnice ostanejo kot rezerva. V energetskem objektu je možna proizvodna električne energije kot primarnega vira napajanja letaliških objektov.
 

24. člen

(oskrba z električno energijo)

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

 

Preko obravnavanega območja so položeni 20kV napajalni kablovodi z elektrokoridorji 2 × 4 m od osi kablovoda za napajanje vseh transformatorskih postaj, namenjenih oskrbi z električno energijo obstoječih objektov in naprav na območju letališča. Pri nadaljnih postopkih se morajo upoštevati predpisani odmiki od obstoječih tras kablovodov, oziroma je potrebno predvideti prestavitev kablovodov ali transformatorskih postaj.

 

Za napajanje novih objektov na obravnavanem območju, se predvidijo nove transformatorske postaje tipske izvedbe, oziroma širitev obstoječih, ki se bodo preko obstoječega 20 kV kabelskega omrežja vključili v RP Letališče Brnik. Lokacija transformatorskih postaj naj se predvidijo v težišču obremenitev. Moči transformatorjev v posameznih transformatorskih postajah se bodo določile v projektu transformatorskih postaj in priključnih kablovodov, ko bodo poznane obremenitve posameznih objektov.

 

Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oz. občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

 

Nizko in srednje napetostno omrežje je potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.

Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov, in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.

 

Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje Ob letališču. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.

Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oz. izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje. Če kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.

25. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)

Območje ob letališču (obstoječi objekti) in samo letališče je vključeno v telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije z obstoječimi zemeljskimi telekomunikacijskimi kabli in optičnimi kabli.

 

Preko omenjenega območja potekajo obstoječi zemeljski telekomunikacijski kabli (medkrajevni + krajevni + optični) v smeri Cerklje – Ljubljana in Kranj.

Predvidene dejavnosti v PUP Ob letališču bodo zahtevale prestavitve in zaščito obstoječih telekomunikacijskih naprav, kakor tudi vključitev novih objektov v telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije, zato bo potrebno izdelati projekt zaščite, prestavitve in vključitve objektov v telekomunikacijsko omrežje.

 

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega (v nadaljnjem besedilu TK) omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi.

Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).

Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

Priključitev na TK omrežje se izvede na osnovi projektno tehnične dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje.

Investitorji objektov so dolžni za zgraditev TK omrežja izdati soglasje za prekop prizadetih parcel in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.

 

Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.

 

Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:

-             prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;

-             objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

-             na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;

-             v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v ostalih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);

-             na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;

-             v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;

-             posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten) in

-             višina naprav ne sme predstavljati oviro za zračni promet.

 

Kabelsko razdelilni sistem

 

Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v nadaljevanju CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

 

-        Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje.

-        Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh.

-        Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.

26. člen

(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje)

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija v skladu s pravilnikom. Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.

Za ločeno zbiranje odpadkov se v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke.

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.

Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.

Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov oziroma se jih ustrezno predela. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali eroziranja, ni dovoljeno.

27. člen

(splošni pogoji za infrastrukturno opremljanje)

V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo, potrebna za opremljanje območja urejanja Ob letališču.

28. člen

(roki za infrastrukturno opremljanje)

 

Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi, zamenja oz. zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote.

 

3.6 MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO OKOLJA

 

29. člen

(merila in pogoji za varstvo tal)

Izvajanje posegov v območju urejanja Ob letališču  bo glede na obseg načrtovanih posegov imelo močan vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal.

 

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadane čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

 

(2) Med gradnjo na območja Ob letališču je treba izvajati monitoring v skladu s predpisi ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.

 

(3) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.

 

(4) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev.

 

(5) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje živice in mrtvice.

30. člen

(merila in pogoji za varstvo gozdov)

Območje Ob letališču posega deloma v kmetijske površine slabše kvalitete, večinoma pa v intenzivno drevesno vegetacijo gozda s higiensko-zdravstveno in naravovarstveno funkcijo. Glede na namembnost se vegetacija, povsod tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato mora investitor upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in pogojev za socialne funkcije. Konkretizacija rešitev se opredeli na prostih površinah znotraj  in izven ureditvenega in vplivnega območja urejanja (renaturacija devastiranih predelov in linijske obcestne zasaditve).

 

Pri načrtovanju, projektiranju in izvedbi je upoštevati naslednje zahteve in usmeritve:

 

(1.) posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in so potrebne kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih rešitev območja Ob letališču v prostor;

 

(2.) investitor je dolžan pred realizacijo območja izdelati in predložiti okoljsko poročilo;

 

(3.) zaradi uravnavanja klimatskih razmer in vedutne izpostavljenosti območja s severa je ob glavni cesti GII-104 potrebno ohraniti pas stabilnega, odraslega drevja, ki se ga ohrani v takšnem obsegu, da je možno dopolniti gozdni rob z novo drevesno vegetacijo (obseg varovanega gozdnega pasu je prikazan v grafičnem delu PUP Ob letališču);

 

(4.) drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju Ob letališču potrebno posekati se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj;

 

(5.) pri gradnji objektov ob gozdnem robu, znotraj ureditvenega območja, je priporočena varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt;

 

(6.) zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine (npr. zaradi posega načet, oster, gozdni rob) potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti: potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; sanacijo projektant v nadaljnjem postopku opredeli s sanacijskim oz. zasaditvenim načrtom;

 

(7.) gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja prostorskih ureditvenih pogojev, mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih ) in

 

(8.) pred sprejetjem prostorskih ureditvenih pogojev in pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega gospodarjenja z gozdom, znotraj načrtovanega območja prepovedano.

 

(9.) predvidene skrčene gozdne površine je potrebno nadomestiti z novo pogozdeno površino.

Pogozdovanje optimalno nadomeščene površine gozdnih zemljišč se izvaja s saditvami avtohtonih, rastišču primernih drevesnih vrst, kot so gaber, češnja … Nove gozdne površine naj se vključujejo v večje gozdne komplekse, znotraj plansko določenih gozdnih površin širšega območja. Pogozditve se opravijo na podlagi strokovnega predloga Zavoda za gozdove Slovenije.             

 

(10.) predvideno širitev letališča je s tem odlokom v smeri sever in severo-zahod omejena le do predvidene prestavljene ceste GII – 104 Kranj – Mengeš. S tem se trenutno ohranja večji gozdni kompleks in njegova ekološka stabilnost.

 

(11.) pregled na novo osnovanih gozdnih površin je kot priloga – grafični del v merilu 1:2000 del odloka.

 

Skladno s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/2003) se pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, ugotovi prisotnost habitatnih tipov in njihovo stanje ohranjenosti. Na podlagi določil uredbe je izdelano okoljsko poročilo, ki analizira naravne danosti in ustvarjene razmere, na njegovi podlagi pa se pripravi pregled na novo osnovanih gozdnih površin.

31. člen

(merila, pogoji in ukrepi na območjih kmetijskih zemljišč, kjer se izvajajo posegi

izven ureditvenega območja)

Investitorji v območju so dolžni s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja območja, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanja zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč.

Pri gradnji v območju Ob letališču se omeji gibanje strojev na območje same trase (izključne rabe). Za transporte čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.

Investitor je dolžan vzpostaviti vse z gradnjo prekinjene dostope na kmetijska zemljišča in sicer tako v času gradnje kot tudi po izgradnji posamezne funkcionalne enote.

V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje glavne ceste oziroma obvoznice. Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo lokacijo tako, da se ohrani njena plodnost in količina oziroma da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,50 m visoke nasipe. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin, ki se jim spremeni funkcija.

 

32. člen

(merila, pogoji in ukrepi varstva pred hrupom)

Območje Ob letališču je v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega okolja. V severnem delu, ki je najbliže območju prometnice je ob območju urejanja načrtovan širši pas drevesne bariere max višine 12m nad urejeno koto terena, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju.

33. člen

(merila, pogoji in ukrepi za varstvo zraka)

Vsi protihrupni ukrepi širše zelene bariere ob glavni cesti GII – 104 Kranj - Moste imajo tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v prostoru cone. Med obratovanjem območja dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.

 

Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

(1.) zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;

(2.) preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in

(3.) sprotno kultivirati območja večjih posegov.

 

34. člen

(varstvo pred požarom)

Zaradi izgradnje območja Ob letališču se požarna varnost okolja ne sme bistveno poslabšati. Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, določene intervencijske poti, poti za umik in načrtovano ustrezno dimenzionirano hidrantno mrežo.

 

Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe predpisa, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju.

3.7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI TER UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE

 

35. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:

(1)   varen umik ljudi, živali in premoženja;

(2)   potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;

(3)   prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

(4)   vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;

(5)   zagotovitev površin za potrebe evakuacije.

 

Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v načrtu zaščite in reševanja.

 

36. člen

(ureditve za potrebe obrambe)

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.

4.         ETAPNOST IZVEDBE

 

37. člen

(etapnost izvedbe posegov)

PUP Ob letališču se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Do izgradnje nove prometnice v območju L5/1, ki poteka ob območju PUP Ob letališču, je posamezne funkcionalne enote možno, ob soglasju upravljavca, priključit na obstoječo prometnico GII – 104.

 

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja Ob letališču ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

 

5.         OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

 

38. člen

(splošne obveznosti)

Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:

(1)   zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

(2)   organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša;

(3)   zgraditi dostope do gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki v PUP Ob letališču niso določeni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;

(4)   odpraviti v najkrajšem možnim času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja posamezne funkcionalne enote ali celote;

(5)   zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;

(6)   za čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča;

(7)   za zavarovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz smernic in mnenj;

(8)   vzdrževati vegetacijske pasove ob cesti, ki so element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora;

(9)   zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

(10)         sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;

(11)         začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape in njenih priključkov.

 

39. člen

(organizacija gradbišča)

Gradbišče je omejeno na območje funkcionalne enote in vplivno območje urejanja. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki gozda, razen zagotovitve ustreznih robnih zasaditev in realizacije infrastrukture, dodatne transportne poti in deponije materiala). Poleg vseh obveznosti navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

(1) zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,

(2) vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi sanirati,

(3) obnoviti oziroma sanirati infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri gradnji cone zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb in

(4) v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

III.

 

POSEBNE DOLOČBE

 

1.         SKUPNE POSEBNE DOLOČBE ZA CELOTNO OBMOČJE

 

40. člen

(posebne določbe glede omejitev)

Na operativnost letališča in uporabo vzletno pristajalne steze imajo lahko velik vpliv oblika terena v njegovi neposredni bližini, naravne ovire in umetne konstrukcije v mejah samega letališča in okoli njega (ceste, objekti, železniška proga, ...). Ovire lahko vplivajo na skupno dolžino vzletno pristajalne steze letališča ter na deklarirane dolžine VPS (Declared Distances), določene za pristajanje in vzletanje. Ovire lahko vplivajo tudi na določene omejitve procedur letenja v fazah prileta oziroma vzleta z vzletno pristajalne steze.

Zaradi teh razlogov morajo biti določena območja zračnega prostora na samem letališču in v njegovi okolici privzeta kot del letališča oz. njegovega vplivnega območja.

Predpisi in zahteve, povezane z ovirami v tem območju, so prav tako pomembne za samo varnost in učinkovitost letališča, kot zahteve o fizičnih karakteristikah vzletno pristajalne steze in z njo povezane osnovne steze (Strip), čeprav so te nekoliko bolj očitne. Na podlagi omejitvenih ravnin, ki jih določajo ICAO standardi in priporočila, in na podlagi eventualnih ovir, ki prebadajo te ravnine, je možno ugotoviti vpliv teh ovir na varnost letenja na letališču.

1.0.1.    Skupina omejitvenih ravnin OLS - ICAO (Obstacle Limitation Surfaces):

 

Namen omejitvenih ravnin, med katere sodijo tudi ravnine, ki tvorijo OLS, je določitev zračnega prostora okoli letališča, v katerem ne sme biti ovir (objekti, daljnovodi, gozd itd.), da bi se lahko vse procedure prileta ali vzleta na letališču izvajale kar najbolj varno. Omejitvene ravnine tudi ščitijo letalo pred morebitnimi preprekami, ki prodirajo skozi posamezne ravnine. Letalo mora v najbolj kritičnem primeru preleteti oviro. Z drugimi besedami to pomeni, da mora biti verjetnost, da letalo ne bo preseglo višine prepreke, izredno majhna. Po drugi strani je letališču s pomočjo teh ravnin omogočen nadaljnji razvoj, pri katerem ga ne bi omejevale rastoče ovire v njegovem območju. Eden izmed namenov omejitvenih ravnin je tudi določitev zračnega prostora za nemoteno in varno odvijanje zračnega prometa na letališču, kar je obvezno potrebno upoštevati pri urbanističnem načrtovanju razvoja širše okolice letališča. Posebna pozornost pri omejevanju višine objektov pa je potrebna znotraj koridorja priletno/vzletne ravnine in prehodne ravnine.

 

Omejitvene ravnine tako določajo namembnost terena oziroma rabo prostora pod površino posamezne ravnine in se v ta namen uporabljajo kot urbanistične smernice ali omejevalci gradnje novih objektov v bližnji okolici letališča.

Letališče Ljubljana ima deklarirano ICAO referenčno kodo “4D”, ta referenčna koda pa skupaj z dejstvom, da se na VPS 31 izvajajo precizni instrumentalni prileti, na VPS 13 pa neinstrumentalni prileti, določa tudi omejitvene ravnine. Skupino omejitvenih ravnin za letališče Ljubljana tako tvorijo naslednje ravnine:

(1)   Konusna ravnina (Conical Surface)

(2)   Notranja horizontalna ravnina (Inner Horizontal Surface)

(3)   Priletna ravnina (Approach Surface)

(4)   Ravnina prehoda (Transitional Surface)

Na letališču Ljubljana so možni vzleti in pristanki v obeh smereh (15 in 33). Zato za vsak prag vzletno-pristajalne steze obstojata po dve ravnini (priletna ravnina ter ravnina vzleta in vzpenjanja).

Pri preučitvi raznih vplivov na varnost letenja je potrebno izhajati iz vseh pragov vseh vzletno-pristajalnih stez nekega letališča in seveda tudi iz bočnih oddaljenosti posameznih “virov vplivov” od vzletno-pristajalnih stez.

            (1) Konusna ravnina (Conical Surface)

Konusna ravnina obsega zračni prostor, ki se razteza navzgor in navzven glede na notranjo horizontalno ravnino. Spodnji rob konusne ravnine je tako identičen notranji horizontalni ravnini, zgornji rob pa se nahaja na določeni višini nad notranjo horizontalno ravnino. Namen konusne ravnine je definiranje ovir v okolici letališča in zaščita zračnega prostora.

 

Spodnji rob konusne ravnine se tako nahaja na nadmorski višini 408 m, zgornji rob pa 100 m višje (nadmorska višina 508 m), pri čemer se ravnina od spodnjega proti zgornjemu robu konusno širi z naklonom 5%.

            (2) Notranja horizontalna ravnina (Inner Horizontal Surface)

Notranja horizontalna ravnina je ravnina, ki je postavljena horizontalno nad terenom in njegovo okolico. Nahaja se na višini 45 m nad letališčem in njegovo okolico. Njen namen je predvsem zaščita zračnega prostora pred različnimi ovirami za primere kroženja v vizualnih pogojih letenja pred pristankom.

Geometrijska oblika ravnine je izvedena z dvema polkrogoma z radijem 400 m pred obema pragovoma VPS, med tema dvema polkrogoma pa poteka povezava vzporedno z osjo VPS. Nadmorska višina notranje horizontalne ravnine na letališču Ljubljana je 408 m.

            (3) Priletna ravnina (Approach Surface)

Priletna ravnina določa zračni prostor, ki varuje letalo pred ovirami v končni fazi prileta in pristanka (Final Approach).

Smer prileta 31:

Priletna ravnina v tej smeri mora omogočati letalom pogoje preciznega instrumentalnega prileta (Precision Approach).

 

Priletna ravnina se prične 60 m pred pragom 31 VPS in se z obojestransko divergenco 15% in naklonom 2,0% širi do oddaljenosti 3.000 m. Notranja širina ravnine je 300 m

Smer prileta 13:

Priletna ravnina v tej smeri mora omogočati letalom pogoje neinstrumentalnega prileta (Non-instrument Approach).

Priletna ravnina se tako prične 60 m pred  pragom 13 VPS in se z obojestransko divergenco 10% in naklonom 2,5% širi do oddaljenosti 3.000 m . Notranja širina ravnine je 300 m.

 

            (4) Ravnina prehoda (Transitional Surface)

Ravnina prehoda je omejitvena ravnina, ki služi predvsem določitvi minimalne oddaljenosti in maksimalne višine objektov (hiše, dimniki, ograje, ceste, vozila, itd.), ki se nahajajo v bližini VPS.

Naklon ravnine od spodnjega proti zgornjemu robu je 14,3%. Spodnji rob ravnine se začne na koncu priletne ravnine pri pragu in se nato razteza ob stranici priletne ravnine do njenega presečišča z notranjo horizontalno ravnino (nadmorska višina notranje horizontalne ravnine za letališče Ljubljana je 408 m ). Od tam se zgornji rob ravnine razteza po liniji prereza ravnine prehoda in notranje horizontalne ravnine. Spodnji rob ravnine poteka po robu osnovne steze (STRIP) od prvega praga VPS proti nasprotnemu pragu VPS (od praga 13 do praga 31) in sicer vzporedno z osjo VPS do notranjega robu ravnine vzleta in vzpenjanja (oz. priletne ravnine). Od tam naprej pa ob stranici ravnine vzleta in vzpenjanja (oz. priletne ravnine) do točke, kjer le-ta prebada notranjo horizontalno ravnino.

 

2.         PODROBNEJŠE POSEBNE DOLOČBE

 

41. člen

(gradnja terminalov in kontrolnega sklopa)

Novi terminali v okviru območja PUP Ob letališču, kjer se pričakuje pomembnejši razvoj prometa, se bodo gradili fazno. V prvi fazi objekt mora zagotoviti zadostne kapacitete objektov glede na pričakovano povečanje prometa letal, potnikov in tovora ter prilagoditev letališke infrastrukture zahtevam, ki jih narekuje vstop Slovenije v evropsko skupnost in v krog držav Schengenskega sporazuma (2 mio potnikov in max 18 operacij letal v uri). Objekti bodo projektirani tako da se upošteva oz. prikaže možnost povečanja. Višinski gabariti objektov so omejeni do višine, ki je določena z ravnino prehoda (Transitional Surface) in notranje horizontalne ravnine (Inner Horizontal Surface) po ICAO predpisih.

 

Nov kontrolni stolp mora omogočiti kontrolorjem nadzor nad zračnim prometom v bližini in na samem letališču. Pri tem sta najpomembnejša faktorja za ustrezno vizualno kontrolo na letališču, situacija stolpa v prostoru in višina kontrolnega stolpa. Optimalna lokacija kontrolnega stolpa mora biti čim bližje središču dogajanja (pristanki, vzleti in gibanja letal po površinah) in seveda višina stolpa ne sme predstavljati oviro za zračni promet (ne sme biti v smeri pristanka in vzleta letal). Detajlna situacija in višina stolpa bo predmet posebne študije.

IV.

 

PREHODNE DOLOČBE

 

42. člen

(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)

Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.

V.

 

KONČNE DOLOČBE

 

43. člen

(prenehanje veljavnosti IPA)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati, za območje obravnave teh prostorskih ureditvenih pogojev, določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorško polje (Ur.list RS, št. 43/93, 03/94 in 27/96).

44. člen

(vpogled)

PUP Ob letališču je na vpogled vsem zainteresiranim na pristojnem oddelku občine Cerklje na Gorenjskem in na Upravni enoti Kranj.

45. člen

(nadzorstvo nad izvajanjem)

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

46. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

 

Številka: 03201-01/2005-30

Datum: 14. 07. 2005

Občine Cerklje na Gorenjskem

FRANC ČEBULJ, župan l.r.