Na podlagi 64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi - ZLS
- (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97. 70/97, 10/98 in
74/98) je Občinski svet Občine Destrnik na 3. redni seji dne 12.02.1999
sprejel |
STATUT |
OBČINE
DESTRNIK |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
Občina Destrnik je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom
na območju naslednjih naselij: |
|
Desenci |
Destrnik |
Dolič |
Drstelja |
Gomila |
Gomilci |
Janežovci |
Janežovski Vrh |
Jiršovci |
Levanjci |
Ločki Vrh |
Placar |
Strmec pri Destrniku |
Svetinci |
Vintarovci |
Zasadi |
Zgornji Velovlek |
|
Sedež občine je v Vintarovcih 50. Občina je pravna oseba javnega prava s
pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
2. člen |
Občina Destrnik (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po
predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. |
3. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. Na osnovi odločitve organov občine
se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki
imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
4. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku, predpisanem v zakonu. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
5. člen |
Občina Destrnik ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis OBČINA DESTRNIK. v notranjem krogu pa naziv
organa občine - Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine.
Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
II. NALOGE
OBČINE |
6. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
|
1.
Normativno
ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
-
sprejema statut in druge splošne akte občine; |
-
sprejema proračun in zaključni račun občine; |
-
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte; |
- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2.
Upravlja
občinsko premoženje tako, da: |
-
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem; |
-
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja; |
-
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin; |
-
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
-
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini; |
-
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini; |
-
oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj; |
-
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov; |
-
z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov. |
4.
Ustvarja
pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega
sklada stanovanj tako, da: |
- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov; |
- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine; |
- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine; |
-
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg; |
-
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj; |
-
v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj; |
-
sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5.
Skrbi za
lokalne javne službe tako, da: |
-
ustanavlja lokalne javne službe; |
-
sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih
javnih služb; |
-
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb; |
-
nadzira delovanje lokalnih javnih služb; |
-
gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave; |
-
zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
6.
Zagotavlja
in pospešuje vzgojno- izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
-
ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje
za njegovo delovanje; |
-
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov; |
- sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom; |
-
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov; |
-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje
službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva
otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
-
spremlja stanje na tem področju; |
-
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju; |
-
sodeluje s centrom za socialno delo. javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
8.
Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju; |
- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost; |
-
z dotacijami spodbuja te dejavnosti; |
-
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9.
Skrbi za
varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako. da: |
-
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja; |
-
spremlja stanje na tem področju In v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja; |
- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
-
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih; |
-
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja,
gradi in vzdržuje: |
-
lokalne javne ceste in druge javne poti; |
-
površine za pešce in kolesarje; |
-
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča; |
-
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
-
ureja promet v občini. |
11.
Skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
-
organizira reševalno pomoč v požarih; |
-
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč: |
-
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami; |
-
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč; |
-
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo; |
-
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12.
Ureja
javni red v občini tako, da: |
-
sprejema ustrezne splošne akte; |
-
določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine; |
-
ureja lokalni promet in določa prometno ureditev: |
- organizira občinsko redarstvo; |
-
izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami; |
-
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno; |
-
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
7. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki
se nanašajo na: |
-
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti; |
-
ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine; |
- določanje namembnosti urbanega prostora; |
- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo; |
-
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja; |
-
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami; |
-
mrliško ogledno službo in |
-
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
8. člen |
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od
pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. Za
potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev
zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
III.
ORGANI OBČINE |
|
1.
SKUPNE
DOLOČBE |
9. člen |
Organi občine so: |
-
občinski svet, |
-
župan in |
-
nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. Člani
občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski
funkcionarji. |
10. člen |
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske
pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja
inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb
nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
11. člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina
navzočih članov. |
12. člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti občine se
objavijo v uradnem vestniku ali oglasni deski oz. Uradnem listu RS. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. Občani in njihovi pravni zastopniki imajo
pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine
o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
2.
OBČINSKI
SVET |
13. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 11 članov. Člani občinskega sveta se volijo za štiri
leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega
občinskega sveta. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri
je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo
sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Ko
članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta. |
14. člen |
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli po večinskem sistemu. O oblikovanju volilnih enot
za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z
odlokom. |
15. člen |
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter
poslovnik občinskega sveta. |
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
-
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine; |
-
sprejema občinski proračun in zaključni račun; |
-
ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje; |
-
v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih; |
-
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ; |
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta; |
-
potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja; |
-
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora; |
-
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta; |
-
na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana in odloča o poklicnem
opravljanju funkcije podžupana; |
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s
statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan; |
-
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva; |
-
razpisuje referendum; |
-
s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače
občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in
nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski
svet; |
-
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb; |
-
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom; |
-
imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti
opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine
za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine
ustanovljenih na podlagi zakona; |
-
določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let. katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari; |
-
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari; |
-
določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni; |
-
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba; |
-
daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike
občine v sosvet načelnika upravne enote; |
-
odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
16. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
17. člen |
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan
lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan,
če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan,
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo
občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku
sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega
sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora
biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan
dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
18. člen |
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč
pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov zagotavlja občinska uprava. |
19. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. Dnevni red seje občinskega sveta
predlaga župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter
predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni
red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega
sveta. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
20. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
21. člen |
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
-
če izgubi volilno pravico; |
-
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije; |
-
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od
šest mesecev; |
-
če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti,
ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta; |
-
če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo |
člana občinskega sveta; |
- če odstopi. |
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in
tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet
obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega
odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v
pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega
sveta se upoštevajo določbe zakona. |
2.1
ODBORI IN
KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
22. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje
stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega
sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju
članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
23. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet; |
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini; |
-
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev; |
- obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
24. člen |
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
-
odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
-
odbor za infrastrukturo, plan in finance, |
-
odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva, |
-
odbor za požarno varnost in civilno zaščito, |
-
statutarno pravna komisija. |
Odbori štejejo pet do devet članov, komisije pa tri do sedem članov.
Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno
področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
25. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
26. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
27. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
3. ŽUPAN |
28. člen |
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na
neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta. Potek štirih let od nastopa
mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat
novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
29. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino. Poleg tega župan predvsem: |
-
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta; |
-
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna; |
-
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega
sveta; |
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine; |
-
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine; |
-
predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika
občine za te naloge; |
-
imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske
uprave in organov skupne občinske uprave; |
-
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave; |
-
opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti. |
30. člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt
objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve
občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s
statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu,
da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
31. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
-
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč; |
-
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito; |
-
sprejme načrt zaščite in reševanja; |
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč; |
-
določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja; |
-
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine; |
-
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati; |
-
v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev; |
-
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost; |
-
opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
32. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana
imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih
članov. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana
v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa
nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja
funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na predlog župana. |
34. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
35. člen |
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
36. člen |
Županu in podžupanu preneha mandat: |
-
če izgubi volilno pravico; |
-
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije; |
-
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot
šest mesecev; |
-
če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana; |
-
če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti,
ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana; |
-
če odstopi; |
-
če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. Podžupanu preneha mandat
tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši. Če je župan
razrešen po odločitvi Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat
jima preneha z dnem razrešitve. Razlogi za prenehanje mandata iz prve,
druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in
šesto alinejo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna
izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta.
Komisija je dolžna v roku osmih dni po prejemu pisne izjave posredovati
predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. Županu oziroma podžupanu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma
predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet
predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot
šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna
komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete
alineje prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega
sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa
tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata
nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem odstavku tega
člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
4.
NADZORNI
ODBOR |
37. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
-
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; |
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna; |
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
38. člen |
Nadzorni odbor ima osem članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
39. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni
odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na
seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino
glasov navzočih članov. |
40. člen |
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni
nadzor zaključnega računa proračuna, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim
nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor
vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski
svet in župana. |
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno
obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
41. člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za
posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o
izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki
mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog
poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe,
predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila
in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga
pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev
predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet. župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
42. člen |
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne
zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranosti. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi
lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči
nadzorni odbor. |
43. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah
obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti
mora spoštovati pravice strank. |
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
44. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem
proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
45. člen |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom. |
5.
OBČINSKA
UPRAVA |
46. člen |
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
47. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske
uprave. Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s
splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog
županov sprejmejo občinski sveti občin. |
48. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem
postopku. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
49. člen |
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki
lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh
iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
50. člen |
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom
Ministrstva za notranje zadeve. |
51. člen |
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo
ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
52. člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
53. člen |
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. O izločitvi tajnika občine
ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi
odloči. |
6. DRUGI
ORGANI OBČINE |
54. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
55. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik m poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV. VAŠKI
ODBORI |
56. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznega naselja se v občini ustanovijo vaški odbori. Vaške odbore
ustanovi občinski svet kot svoja posvetovalna telesa z odlokom. Člane
teh odborov imenuje in razrešuje občinski svet in praviloma niso člani
občinskega sveta. Imenuje jih izmed prebivalcev posameznega naselja, za
katerega se ustanavlja odbor. |
57. člen |
Vaški odbori: |
-
skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest; |
-
skrbijo za pluženje in odvoz snega na krajevnih cestah; |
-
skrbijo za red in čistočo v naselju; |
-
organizirajo izvedbe delovnih akcij po naročilu občinskega sveta ali
samostojno; |
-
pomagajo pri razvoju kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na
svojem območju in nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina; |
-
predlagajo občinskemu svetu odločitve, ki se nanašajo na določeno
naselje; |
-
dajejo predloge za izvedbo programov v naselju. |
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
58. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1. ZBOR
OBČANOV |
59. člen |
Občani na zboru občanov: |
-
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom; |
-
dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja; |
-
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari; |
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako skleneta občinski svet ali župan. Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
60. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali
zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta. |
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njegov podpis. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
61. člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
62. člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko
zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost
zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter
vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik
občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
2.
REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
63. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet
mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev
v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
64. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je
dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan
zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma
do odločitve na referendumu. |
65. člen |
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil
splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne
določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
66. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec ali politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in
pobudo predloži županu. |
Če župan meni. da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
67. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za
zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
zadostno število volivcev. |
68. člen |
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem
glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v
javnih občilih. |
69. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
70. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih
vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
3.
SVETOVALNI
REFERENDUM |
71. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se
razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se izvede v
skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu
občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
4.
DRUGI
REFERENDUMI |
72. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se
opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in
ureja referendum, ni drugače določeno. |
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo
samoprispevek uvedel. |
5.
LJUDSKA
INICIATIVA |
73. člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. Če se zahteva nanaša na
odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje
v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
74. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
VI.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
75. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
-
neposredno v okviru občinske uprave; |
-
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij; |
-
z dajanjem koncesij; |
-
z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
76. člen |
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
-
osnovnošolsko izobraževanje; |
-
predšolska vzgoja in varstvo otrok; |
-
osnovno zdravstvo in lekarna; |
-
osebna pomoč družini in |
-
knjižničarstvo. |
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
77. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih
služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. |
78. člen |
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
-
oskrbo s pitno vodo; |
-
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov; |
- odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda; |
-
javno snago in čiščenje javnih površin; |
-
urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin; |
-
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka; |
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči; |
-
vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa
zakon. |
79. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
80. člen |
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev
določenih z zakonom. |
81. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v
okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
82. člen |
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
83. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
VII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
84. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski
svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev
nepremičnega premoženja je pristojen župan. Pred sklenitvijo pogodbe o
pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v
proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in
zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
85. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
86. člen |
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so
zajeti v proračunu občine. |
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja. |
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz
davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki
od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani
odhodki. |
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi
vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. |
87. člen |
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
88. člen |
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za
sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan
pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
89. člen |
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in
drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. Rebalans
proračuna je odlok o spremembi proračuna. |
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli
občine. |
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod,
katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz
občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik). |
90. člen |
Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter račun
financiranja. |
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. |
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in
poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter
posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
91. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se
vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: |
-
prihodki od dohodnine, |
-
davek na dediščine in darila, |
-
davek na dobitke od iger na srečo, |
-
davek od prometa nepremičnin, |
-
upravne takse, |
-
posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, |
-
davek od premoženja, |
-
finančne izravnave, |
-
nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, |
-
krajevne turistične takse, |
-
komunalne takse, |
-
pristojbine, |
pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali
gozda, |
-
odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje
okolja, |
-
prihodki uprave in |
-
prihodki določeni z drugimi predpisi. Prihodki, iz tega člena pripadajo
občini v višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
92. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se
ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od: |
-
obresti na depozite, |
-
najemnin za stanovanja in poslovne prostore, |
-
prodaje nepremičnega premoženja, |
-
prodaje premičnega premoženja. |
-
drugega premoženja, |
-
vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem. |
-
nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, |
-
komunalnih prispevkov, |
-
samoprispevka, |
-
občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni
ravni, |
-
opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v režiji, |
-
koncesijske dajatve oziroma odškodnine, |
-
dotacije, darila in pomoči, |
-
namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in |
-
drugi prihodki. |
93. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po
natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah,
investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
94. člen |
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se
nanaša. Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se
nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine
sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo
leto. |
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev
javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom. |
95. člen |
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za
proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo
mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov
proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in
pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi
proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti
občinski svet. |
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans
proračuna. |
96. člen |
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi
katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg
izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
97. člen |
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika
ali posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša
obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju
sredstev odloča župan. |
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog
ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v
proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. |
98. člen |
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje
proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov
uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov
sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena
odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji
seji. |
99. člen |
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s
proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. |
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do
31. decembra tekočega leta. |
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva
odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za
zadnje leto. |
100. člen |
Rezerva se uporablja: |
-
za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju
posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: suša, potres, požar, poplave
in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije,
živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; |
-
za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo
neenakomerno; |
-
za kriterije proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz prve in
tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti
vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca
leta. |
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča
župan. |
101. člen |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski
svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi
prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena
izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme
hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine
na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. |
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje
do konca marca tekočega leta. |
102. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. |
103. člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan. Župan
odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij
in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih
določa zakon. |
104. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina
pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni
službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
105. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni
akti občine |
106. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski
svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
107. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se
sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
108. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
109. člen |
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
110. člen |
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
111. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
112. člen |
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
113. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu občine Občan in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi
akti, za katere tako določi občinski svet. |
2.
Posamični akti občine |
114. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti - sklepom
ali odločbo -odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
115. člen |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX.
VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
116. člen |
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila
oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
117. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
118. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
119. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
120. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje državnemu zboru. |
|
X.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
121. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
122. člen |
Tolmačenje tega statuta daje občinski svet občine. |
123. člen |
Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni
akti, ki so jih sprejeli organi Občine Destrnik - Trnovska vas. |
124. člen |
Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu z Zakonom o lokalni
samoupravi in s tem statutom, je potrebno uskladiti najkasneje do
31.12.1999. |
125. člen |
Gospodarske javne službe in javni zavodi, ustanovljeni z akti prejšnje
Občine Ptuj, se financirajo le na osnovi opravljenega dela in
obnovljenih pogodb. |
126. člen |
Z dnem ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep št.
032-01/98-KOS-1 Občine Destrnik. |
|
127. člen |
Statut prične veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu. |
Vsi organi in akti, ki jih določata statut, morajo biti konstituirani in
sprejeti v roku treh mesecev. |
128. člen |
O morebitnih sporih, ki bi izhajali iz tega statuta, je pristojno
krajevno pristojno sodišče. |
|
Štev. 001-03/99 |
Destrnik, 12.02.1999 |
|
Občinski svet Občine Destrnik: |
Franc PUKŠIČ, lir. |
|