Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter 19. člena
Statuta Občine Mokronog - Trebelno
(uradno prečiščeno besedilo – UPB1) (Uradni list RS, št. 66/10) je
Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 3. seji dne 14. 12. 2010
sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Stanovanjsko območje ob Florijanski cesti v Mokronogu |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(Podlaga za OPPN) |
S tem odlokom se ob
upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Občine Trebnje, za območje Občine Mokronog - Trebelno,
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjsko območje ob
Florijanski cesti v Mokronogu (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo
podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko
projekta LN-5/2009. |
2. člen |
(Vsebina OPPN) |
(1) OPPN vsebuje
besedilo, kartografski del in priloge. |
(2) Besedilo OPPN
vsebuje: |
1. Opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
2. Ureditveno območje
OPPN |
3. Umestitev
načrtovanih ureditev v prostor |
4. Zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
5. Rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
6. Rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
7. Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
8. Načrt parcelacije
|
9. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
10. Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN. |
(3) Kartografski del
OPPN vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. Pregledna
situacija M 1:50000 |
2. Načrt
namenske rabe prostora |
– Izsek iz
sprememb in dopolnitev |
prostorskih
sestavin dolgoročnega plana |
Občine Trebnje
za obdobje od leta 1986 |
do leta 2000 in
srednjeročnega |
družbenega plana
Občine Trebnje za |
obdobje od leta
1986 do leta 1990, za |
območje Občine |
Mokronog -
Trebelno M 1:5000 |
3. DOF s
prikazom območja urejanja M 1:2500 |
4. TTN s
prikazom območja urejanja M 1:2500 |
5. Načrt
parcel (grafično merilo) |
6. DKN s
prikazom območja urejanja M 1:1000 |
7. Geodetski
načrt M 1:500 |
8. Geodetski
načrt s prikazom območja |
urejanja M 1:1000 |
9. Načrt
ureditvenega območja M 1:1000 |
10. Načrt
ureditvenega območja – |
ureditvene
enote M 1:1000 |
11. Načrt
parcelacije M 1:1000 |
12. Načrt
prometne infrastrukture M 1:1000 |
13. Načrt
komunalno – energetske |
infrastrukture M 1:1000 |
14. Rešitve in
ukrepi za varstvo okolja M 1:1000 |
15. Rešitve in
ukrepi za varstvo pred |
naravnimi in
drugimi nesrečami M 1:1000 |
16. Prečni
prerez območja M 1:500 |
17.
Karakteristični prečni prerezi cest M 1:50 |
18. Prikaz
vplivov na sosednja |
območja M 1:2500. |
(4) Priloge OPPN so
naslednje: |
1. Izvleček iz
krovnega prostorskega akta |
2. Strokovne podlage
|
3. Odločba o CPVO
|
4. Smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora |
5. Obrazložitev in
utemeljitev OPPN |
6. Povzetek za
javnost |
7. Seznam aktov in
predpisov |
8. Ocena stroškov za
izvedbo OPPN |
9. Spis postopka
priprave in sprejemanja OPPN. |
II. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN |
3. člen |
(1) S tem prostorskim
aktom se načrtuje urejanje območja ob Florijanski cesti, na severnem
robu ureditvenega območja naselja Mokronog. Lokacija je v prostorskih
aktih občine namenjena stanovanjski gradnji, pri čemer je predhodno
potrebno sprejeti izvedbeni prostorski akt. |
(2) Urejanje območja
je predvideno z namenom, da se detajlno določijo pogoji za gradnjo in
oblikovanje parcel novih stanovanjskih stavb – enodružinskih hiš, pogoji
za gradnjo in urejanje prometnega omrežja, ostale infrastrukture ter
zelenih površin. |
(3) Predhodno so
bile, v sklopu Idejne zasnove za stanovanjsko območje ob Florijanski
cesti v Mokronogu (št. proj.: LN-5/2009, izdelalo podjetje GPI d.o.o.,
Novo mesto, marec 2009), izdelane variantne rešitve, ki se med sabo
razlikujejo po zasnovi pozidave in poteku cestnega omrežja, ter
razmestitvi zelenih pasov s pešpotmi in igrali. Izbrana varianta
predstavlja podlago za pripravo OPPN. |
III. UREDITVENO
OBMOČJE OPPN |
4. člen |
(Območje urejanja) |
Velikost
obravnavanega območja je približno 3,4 ha in obsega naslednje parc. št.,
ki so grafično določeni na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem
zemljiških parcel (l. 2008 in dopolnitev – l. 2010): 139/4, 142/4,
144/1, 144/3, 150/1, 150/2, 178/1, 179/1, 194/1, 288/1, 289/1, 295/1,
297/1, 297/2, 299/1, 299/2, 299/7, 299/8, 299/9, 299/10, 572, 690, 691,
692, 705/2, 705/7, 705/10, 705/16, 705/22, 1074/3, 2815/2, vse k.o.
Mokronog. |
5. člen |
(Meja območja) |
Obravnavano območje
je locirano severno in zahodno od obstoječe stanovanjske pozidave v
naselju. Vzhodno mejo območja OPPN predstavlja trasa obstoječe
regionalne ceste. S severne in zahodne strani območje meji na kmetijske
obdelovalne površine ter traso predvidene obvoznice naselja, ki pa je še
v proučevanju. V mejo območja je zajeto tudi območje novega cestnega
priključka z regionalno cesto ter linijski potek tras priključnih
infrastrukturnih vodov. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden
iz grafičnega načrta 6 – DKN s prikazom območja urejanja. |
6. člen |
(Ureditvene enote) |
Območje OPPN je
razdeljeno na več ureditvenih enot: |
– ureditvena
enota A – območje stanovanj (za gradnjo novih |
stanovanjskih stavb za bivanje in |
spremljajoče dejavnosti); |
– ureditvena
enota B – območje zelenih površin (obsega |
podenoti B1 – zelene površine z igrali |
in utrjenimi pešpotmi in B2 – |
tlakovane pešpoti); |
– ureditvena
enota C – območje prometne infrastrukture |
(obsega površine cest v podenoti C1 – |
obstoječe prometne površine in C2 – |
predvidene prometne površine); |
– ureditvena
enota D – območje energetske infrastrukture |
(obsega podenoti D1 – obstoječa |
transformatorska postaja in D2 – |
lokacija predvidene plinske postaje); |
– ureditvena
enota E – območje komunalno – energetske in |
okoljske infrastrukture. |
IV. UMESTITEV
NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
A) Opis vplivov in
povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
7. člen |
(1) Z načrtovanimi
ureditvami se posega tudi v območja državnega in lokalnega
infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike
od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve
upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove. |
(2) V času izvajanja
gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno
- energetsko oskrbo objektov izven ureditvenega območja. Dovozi in
dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi
gradnje le ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni
dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v
čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter
bivalno in naravno okolje. |
(3) Kolovozna oziroma
makadamska pot, ki poteka po zemljišču s parc. št. 194/1 in se navezuje
na regionalno cesto v območju predvidenega križišča, se zaradi
oblikovanja četrtega kraka v omenjenem križišču v 2. fazi prestavi tako,
da se naveže na predvideni četrti krak. Pri tem tangira še zemljišče s
parc. št. 179/1, obe k.o. Mokronog. |
(4) Posegi na
zemljišča izven ureditvenega območja, ki so po svoji naravi začasni
posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del,
ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili
krovnega prostorskega akta občine. |
(5) Nove gradnje in
ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbeno - tehnično stanje
obstoječih objektov znotraj in izven ureditvenega območja, morebitne
poškodbe pa mora investitor sanirati. |
(6) Vsa z gradbenimi
deli tangirana zemljišča znotraj in izven ureditvenega območja se po
končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno
stanje. |
(7) Investitor mora v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati
gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal,
površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij
hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih
škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije).
V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih
materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje
pristojnih služb. |
(8) Vplivi in
povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji so razvidni iz
grafičnega načrta 18 – Prikaz vplivov na sosednja območja. |
B) Opis rešitev
načrtovanih objektov in površin |
8. člen |
(Vrste gradenj in
vrste objektov) |
(1) V območju OPPN je
v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov
in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03,
78/05 – popr. in 25/10) dovoljeno graditi naslednje stavbe in gradbeno
inženirske objekte po CC-SI: |
– stanovanjske stavbe |
11100 –
Enostanovanjske stavbe. |
– nestanovanjske
stavbe: |
12304 –
Stavbe za druge storitvene dejavnosti. |
–
gradbeno-inženirski objekti: |
21110 –
Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in |
regionalne ceste (Op.: Velja za regionalno |
cesto!), |
21120 –
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane |
ceste in gozdne ceste (Op.: Ne velja za gozdne |
ceste!), |
222 –
Distribucijski cevovodi, distribucijski |
elektroenergetski vodi in distribucijska |
komunikacijska omrežja, |
24122 –
Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, |
rekreacijo in prosti čas, |
24205 –
Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso |
razvrščeni drugje. |
(2) Dovoljena je še:
|
– gradnja zahtevnih
in manj zahtevnih škarp in podpornih zidov, (le, če je to nujno potrebno
zaradi strmega terena, sicer se ureja z brežinami); |
– gradnja nezahtevnih
in enostavnih objektov, ki so določeni v 12. členu odloka; |
– dozidava in
nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta,
vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna
dela, vzdrževalna dela v javno korist); |
– sprememba
namembnosti; |
– sanacija vseh z
gradnjo tangiranih površin. |
9. člen |
(Vrste dejavnosti) |
(1) Obravnavano
območje je predvideno za stanovanjsko rabo s spremljajočimi poslovnimi
dejavnostmi (oskrbne, storitvene), ki ne povzročajo prekomernih
obremenitev okolja. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji
dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v objektih dopustne
dejavnosti, ki so klasificirane kot: |
C) PREDELOVALNE
DEJAVNOSTI |
– 10.7 Proizvodnja
pekarskih izdelkov in testenin |
G) TRGOVINA;
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL |
– 47 Trgovina na
drobno, razen z motornimi vozili (razen 47.52 Trgovina na drobno v
specializiranih prodajalnah z gradbenim materialom, kovinskimi izdelki,
barvami in steklom) |
H) PROMET IN
SKLADIŠČENJE |
– 49.32 Obratovanje
taksijev |
– 49.42 Selitvena
dejavnost |
– 52.21 Spremljajoče
storitvene dejavnosti v kopenskem prometu |
– 53 Poštna in
kurirska dejavnost |
J) INFORMACIJSKE IN
KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI |
– 62 Računalniško
programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
|
– 63 Druge
informacijske dejavnosti |
L) POSLOVANJE Z
NEPREMIČNINAMI |
– 68 Poslovanje z
nepremičninami |
M) STROKOVNE,
ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI |
– 69.2 Računovodske,
knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje |
– 71.1 Arhitekturno
in tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje |
– 74 Druge strokovne
in tehnične dejavnosti |
– 75 Veterinarstvo
|
N) DRUGE RAZNOVRSTNE
POSLOVNE DEJAVNOSTI |
– 77 Dajanje v najem
in zakup |
– 79 Dejavnost
potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane
dejavnosti |
– 80 Varovanje in
poizvedovalne dejavnosti |
– 81 Dejavnost oskrbe
stavb in okolice |
– 82 Pisarniške in
spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti |
Q) ZDRAVSTVO IN
SOCIALNO VARSTVO |
– 86.2
Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost |
– 86.9 Druge
dejavnosti za zdravje |
S) DRUGE DEJAVNOSTI
|
– 95 Popravila
računalnikov in izdelkov za široko rabo |
– 96 Druge storitvene
dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost) |
T) DEJAVNOST
GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; |
PROIZVODNJA ZA LASTNO
RABO |
– 97 Dejavnost
gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem |
– 98 Raznovrstna
proizvodnja storitev v gospodinjstvih za lastno rabo. |
C) Lokacijski pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
UREDITVENE ENOTE |
10. člen |
Ureditvena enota A
|
(1) Nove stanovanjske
stavbe so predvidene kot individualne enodružinske hiše z možnostjo
opravljanja mirne, nemoteče dejavnosti. Od predlagane sheme pozidave so
dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v odloku. |
(2) ZASNOVA NOVIH
STANOVANJSKIH STAVB: |
– nosilna
konstrukcija: |
– predvidena je
klasično zidana ali montažna gradnja oziroma v kombinaciji obeh;
|
– dopustna je gradnja
lesenih hiš, vendar le v pritličnem in mansardnem delu celotne stavbe,
medtem ko naj bo kletna etaža klasično zidana. |
– horizontalni
gabariti: |
– tloris osnovne
stavbe je enostavne, pravokotne oblike velikosti 8,0 m x 12,0 m;
|
– širina posamezne
stranice stavbe ne sme biti ožja od 8,0 m in ne širša od 10,0 m;
|
– dolžina posamezne
stranice stavbe ne sme biti daljša od 15,0 m; |
– razmerje stranic
naj bo 2:3 (širina:dolžina); |
– dopustna so
odstopanja iz osnovne linije objekta do največ + / - 20%, vendar na
razdalji, ki ni daljša od 1/3 dolžine oziroma širine fasade.
|
– vertikalni
gabariti: |
– največ do etažnosti
K (klet – delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda –
izkoriščen podstrešni del); |
– kolenčni zid višine
do maks. 1,20 m s kapno lego vred; |
– višina posamezne
etaže od 2,5–3,0 m (tolerance + / - 10%). |
– volumen stavbe:
|
– volumen osnovne
stavbe se lahko poveča z dodajanjem novih volumnov, pri čemer lahko
pride do vertikalnega in/ali horizontalnega zamikanja; |
– dodani volumen ima
lahko drugačno etažnost od etažnosti volumna osnovne stavbe, ne sme pa
presegati maks. etažnosti K + P + M. |
– streha:
|
– streha osnovne
stavbe je dvokapna, naklona 35-45°; |
– z dodajanjem novih
volumnov osnovni stavbi se streha lahko oblikuje kot enotna dvokapnica
nad celotnim delom oziroma kot podaljšek strehe osnovne stavbe ali pa s
samostojno strešno ploskvijo nad dodanim volumnom – podrejeno v odnosu
do strehe nad volumnom osnovne stavbe; |
– sleme strehe
osnovne stavbe je pravokotno orientirano na dovozno cesto oziroma
stanovanjsko ulico; |
– opečna kritina
(npr. zareznik) ali sodobni posnetki tovrstnih kritin v rdečih, oranžnih
ali rjavih odtenkih; |
– za osvetlitev
podstrešij je možno namestiti strešna okna; |
– za razgibanost
strehe in osvetlitev mansardnih prostorov je možna ureditev frčad
(dvokapna streha naklona kot streha osnovne stavbe, večje – centralne
frčade so dovoljene le pri oblikovanju vhoda v objekt), ki morajo biti
razmeščene osno simetrično; |
– dopustno je
oblikovanje solarne strehe oziroma namestitev sončnih kolektorjev, pod
pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico (v nasprotnem se jih
namesti na površini parcele). |
– fasada:
|
– vhodna fasada
oziroma fasada, ki je orientirana proti najpomembnejšemu javnemu
prostoru, se lahko bolj bogato oblikuje; |
– uporaba nevsiljivih
(sonaravnih) barv, v medsebojnih usklajenih barvnih kombinacijah;
|
– za popestritev
fasade so dopustni močnejši barvni toni, vendar le za posamezne detajle
kot npr. okenski in vratni okvirji, leseni elementi – balkonska ograja,
zatrepi ipd.; |
– možna je
kombinacija z lesenimi elementi oziroma lesenimi oblogami, kakor tudi
izvedba lesenih fasad; |
– dopustna je gradnja
balkonov in teras; |
– izzidki so možni
pri oblikovanju vhoda v objekt oziroma v okviru dopustnih odstopanj iz
osnovne linije objekta; |
– vhod v stanovanjski
in vhod v poslovni del se lahko oblikujeta ločeno. |
(3) Detajlni prikaz
ureditev območja stanovanj oziroma lokacij posameznih objektov se
prikaže v projektni dokumentaciji. |
Ureditvena enota B
|
(4) Urejanje v
območju zelenih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih
oziroma krajinskih lastnosti tega območja s prilagajanjem obstoječemu
terenu ter uporabo naravnih materialov. |
(5) Dopustna je
ureditev tlakovanih in z naravnimi materiali utrjenih pešpoti in
stopnišč (izjemoma, le na strmih delih) ter zasaditev različnih
drevesnih, grmovnih in rastlinskih vrst. Ob pešpoteh se namesti klopi za
sedenje, ambientalne (nizke) svetilke, koše za smeti, oglasne panoje in
cvetlična korita. Dopustna je postavitev dveh lesenih pergol oziroma
nadstreškov z višino do največ 3 m in s površino posamezne do največ 10
m2. V sklopu zelenih površin se namesti tudi igrala za otroke.
|
Ureditvena enota C
|
(6) C1 in C2 –
Podenoti zajemata obstoječe in predvidene prometne površine. Pogoji
urejanja so podrobneje podani v 16.–18. členu odloka. |
Ureditvena enota D
|
(7) D1 – Podenota
obsega lokacijo obstoječe transformatorske postaje (TP). Površine ob TP
se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Možna je gradnja
nove oziroma rekonstrukcija obstoječe TP. Pogoji za električno omrežje
so podrobneje podani v 19. členu odloka. |
(8) D2 – Podenota
obsega lokacijo predvidene plinske postaje. Površine ob njej se delno
tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Pogoji gradnje so
podrobneje podani v 21. členu odloka. |
Ureditvena enota E
|
(9) Podenota obsega
površine s koridorji za gradnjo komunalno-energetske in okoljske
infrastrukture, ki je nujna za napajanje objektov na območju OPPN.
Pogoji za gradnjo omenjenih omrežij so podrobneje podani v 19.–25. členu
odloka. |
11. člen |
(Usmeritve za
organiziranje dejavnosti) |
Ureditvena enota A |
(1) Predvidene stavbe
so v prvi vrsti namenjene stanovanjski rabi. Spremljajoče poslovne
dejavnosti so dovoljene le pod pogoji, ki so v skladu z 9. členom
odloka. |
(2) Razporeditev
posameznih prostorov v objektu mora biti taka, da v primeru dejavnosti
omogoča normalno izvajanje programa le te, pri čemer velja, da se
poslovni program lahko umesti le v pritlični in/ali kletni etaži, medtem
ko je mansarda namenjena izključno stanovanjski rabi. |
(3) Za pravilno
funkcioniranje dejavnosti je potrebno na parceli zagotoviti ustrezno
število parkirnih mest. |
12. člen |
(Nezahtevni in
enostavni objekti) |
(1) V območju OPPN je
poleg stanovanjskih stavb dopustna tudi gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08). |
(2) Ureditvena enota
A |
– nezahtevni objekti:
objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma
senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti);
ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (mala
komunalna čistilna naprava); |
– enostavni objekti:
objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni
plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico,
enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni
objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni
komunalni objekti; začasni objekti (objekti – namenjeni začasnemu
skladiščenju nenevarnih snovi); spominska obeležja, urbana oprema
(objekt za oglaševanje). |
(3) Ureditvena enota
B |
– nezahtevni objekti:
ograje; škarpe in podporni zidovi, spominska obeležja; |
– enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni
energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem (sprehajalna pot); urbana
oprema (skulptura in druga prostorska inštalacija, otroško igrišče).
|
(4) Ureditvena enota
C |
– nezahtevni objekti:
objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in
podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska
steza, postajališče; spominska obeležja; |
– enostavni objekti:
objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča); pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški
objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni
objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (kolesarska steza,
sprehajalna pot, trimska steza); spominska obeležja; urbana oprema.
|
(5) Ureditvena enota
D |
– nezahtevni objekti:
ograje; škarpe in podporni zidovi; |
– enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni
žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni
objekti). |
(6) Ureditvena enota
E |
– nezahtevni objekti:
objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in
podporni zidovi; |
– enostavni objekti:
objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča); pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški
objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti; pomožni
energetski objekti). |
(7) Oblikovni pogoji
za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– drvarnica, garaža,
steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek,
enoetažni pritlični objekt: oblikovno prilagojeni osnovnemu objektu
(stanovanjski stavbi) na parceli, ki ji pripadajo, predvsem glede barve
kritine in naklona strehe, dopustna je tudi ravna streha oziroma streha
z minimalnim naklonom skritim v vencu, objekti se lahko gradijo kot
samostojni ali tako, da se stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi,
možno jih je postaviti tik ob osnovni objekt; |
– ograja: lesena,
kovinska ali kombinirana npr. z betonskim podstavkom (maks. višine 50
cm) ter zazelenitev z živico; |
– škarpa in podporni
zid: vidna površina se reliefno obdela, obloži s kamnom ali zazeleni s
plezalkami. |
13. člen |
(Glavni dovozi,
dostopi in vhodi) |
Ureditvena enota A
|
(1) Glavni dovoz v
območje stanovanj se vrši iz obstoječega in predvidenega prometnega
omrežja, in sicer po regionalni cesti na predvideno interno cestno mrežo
– stanovanjski ulici. Z glavnih dovoznih cest se dostopa na dvorišča
posameznih stanovanjskih stavb. Poleg dovoza za motorna vozila je dostop
preko hodnikov za pešce omogočen tudi pešcem. Glavni vhodi v objekte se
praviloma organizirajo na daljši stranici objekta. Vhod v poslovni del
objekta se lahko oblikuje ločeno od vhoda v zasebni – stanovanjski del.
|
Ureditvena enota B
|
(2) Dostop v območje
zelenih površin s pešpotmi in igrali je možen preko javnega cestnega
omrežja s hodniki za pešce na tlakovane in utrjene pešpoti v sklopu teh
površin. |
Ureditvena enota C
|
(3) Na obstoječi
regionalni cesti, kot glavni dostopni prometnici na območje OPPN, se
oblikuje novo štirikrako križišče v katerega se s severozahodne strani
naveže predvidena interna cestna mreža, ki vodi do novih stanovanjskih
stavb. Predvideno je tudi urejanje površin za pešce in kolesarje.
|
Ureditvena enota D
|
(4) Do lokacije
obstoječe transformatorske postaje je možen dostop in dovoz preko
obstoječega prometnega omrežja, medtem ko je do lokacije predvidene
plinske postaje urejen dostop preko predvidene interne cestne mreže. |
14. člen |
(Usmeritve za
ureditev parcel) |
Ureditvena enota A
|
(1) Dovoljena je
gradnja objektov za stanovanjske dejavnosti. Kot spremljajoč program so
dopustne poslovne dejavnosti v skladu z 9. členom odloka. |
(2) Površine za
stanovanjsko gradnjo so locirane v treh pasovih, ki potekajo vzdolž
predvidenih stanovanjskih ulic. Znotraj posameznega pasu se površina
razdeli na več parcel za gradnjo stanovanjskih stavb. Na eni parceli je
dopustna le gradnja ene stanovanjske stavbe in največ po en objekt za
lastne potrebe iste vrste. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je
sicer dopustna v skladu z določili 12. člena odloka. |
(3) Ostali pogoji za
urejanje parcel: |
– stopnja
izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom: |
+--------------------------+------------------+----------------+ |
|Namenska raba
parcele | Faktor | Faktor izrabe | |
| | zazidanosti (z)* | (i)** | |
+--------------------------+------------------+----------------+ |
|Stanovanjska | 0,4 | 1,2 | |
+--------------------------+------------------+----------------+ |
|Stanovanjska z
dejavnostjo| 0,6 | 1,2 | |
+--------------------------+------------------+----------------+ |
Pri izračunu faktorja
pozidanosti je poleg površine stanovanjske stavbe potrebno upoštevati
tudi površine objektov za lastne potrebe. |
*Faktor zazidanosti
gradbene parcele (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in
celotno površino gradbene parcele. |
**Faktor izrabe
gradbene parcele (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino
objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto
tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad
terenom in pod njim. |
– Na parceli je možna
še ureditev parkirnih in manipulativnih površin, tlakovanih
površin/ploščadi ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zazelenitev.
Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja škarp in podpornih
zidov, oblikovanje brežin in teras. |
– osnovna gradbena
linija: definirana je z minimalnim odmikom od parcelne meje, preko
katere objekt ne sme posegati niti z najbolj izpostavljenim delom in
tako, da je čim bolj vzporedna z dovozno cesto. |
– odmiki stavb in
objektov: |
– celotna
stanovanjska stavba, vključno s strešno konstrukcijo oziroma najbolj
izpostavljenim delom stavbe, mora biti od meje parcele odmaknjena
najmanj 5,0 m in največ 7,0 m od interne dovozne ceste; |
– objekti za lastne
potrebe morajo biti od meje parcele odmaknjeni najmanj 1,5 m, kar pa ne
velja za utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, ki lahko segajo tudi
do meje parcele; |
– dopustna je
zasaditev žive meje ali postavitev ograj tudi na mejo parcele;
|
– na parcelah, ki
mejijo na regionalno cesto morajo biti vsi objekti s celotnimi zunanjimi
ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega
roba vozišča odmaknjeni najmanj 5,0 m; |
– pomožni objekti naj
se locirajo podrejeno v odnosu do stanovanjske stavbe kot osnovnega
objekta; |
– višji podporni
zidovi morajo biti arhitektonsko posebej oblikovani; postavljeni so
lahko do meje parcele pod pogojem, da temelj zidu ne sega v območje
sosednje parcele, sicer je potreben ustrezen odmik. |
– parkirne površine:
zagotovi se ustrezno število parkirnih mest za konkretno dejavnost, in
sicer v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih
prometnih površin (Univerza v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut
FAGG, 1. del, Ljubljana 1991). |
Ureditvena enota B
|
(4) Dovoljeno je
urejanje tega pasu ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po
pogojih podanih v 12. členu odloka. |
Ureditvena enota C
|
(5) Možna je gradnja
in urejanje parcel po pogojih, podanih v 16.–18. členu odloka,
nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih, podanih v 12. členu
odloka, ter zahtevnih oziroma manj zahtevnih škarp in podpornih zidov
zaradi urejanja strmega terena. Znotraj prometnih koridorjev je dopustna
gradnja ostale komunalno - energetske in okoljske infrastrukture.
|
Ureditvena enota D
|
(6) Dovoljeno je
urejanje lokacije, ki mora omogočati stalen dostop upravljavcem obeh
omrežij, ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih
podanih v 12. členu odloka. |
Ureditvena enota E
|
(7) Dovoljeno je
urejanje lokacije, ki mora omogočati stalen dostop upravljavcu omrežja,
ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po pogojih podanih v 12.
členu odloka. |
15. člen |
(Usmeritve za
ureditev javnih in poljavnih površin) |
(1) Ob javnih cestah
se uredijo hodniki za pešce, kolesarske steze, namesti luči javne
razsvetljave in postavi koše za smeti. Stojno površino zabojnikov za
odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), ob robu
pa predvidi ustrezna zazelenitev ali namesti enostavno oblikovano ograjo
v višini zabojnika. Možna je tudi postavitev nadstreška nad zabojniki z
višini do največ 3 m. |
(2) Poljavni prostor
s površinami okrog predvidenih stanovanjskih stavb (dovozi, dvorišča) se
uredi s tlakovano ali monolitno površino za namen manipulacije z vozili
in parkiranje ter za varno in nemoteno hojo pešcev. Ostale površine se
zazelenijo z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskim vrstami.
Med posameznimi parcelami je dopustna zasaditev z živo mejo. Na dovozih
in v sklopu bivalnega vrta je možna namestitev ambientalne zunanje
razsvetljave. |
V. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
16. člen |
(Splošni pogoji pri
poseganju v varovalne pasove gospodarske (javne) infrastrukture) |
(1) Pri projektiranju
je potrebno upoštevati obstoječo in predvideno gospodarsko (javno)
infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s
predpisi. Če z načrtovanimi gradnjami posegamo v varovalne pasove, je v
projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve
tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih
medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine
infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev
ter pridobiti njihova soglasja. |
(2) Pred začetkom
zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma
ugotoviti položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno
obvestiti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve
ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri
vseh gradbenih delih v njihovi bližini. |
(3) Če se med izvedbo
ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi
ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem
upravljavca posameznega omrežja. |
(4) Če izvajalec del
naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na
to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb
obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti
pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati. |
(5) Objekti se
priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. |
PROMETNA
INFRASTRUKTURA |
17. člen |
(Pogoji pri posegih v
prometno omrežje) |
(1) Obravnavano
območje se bo navezovalo na obstoječo prometno mrežo preko internih
dovoznih cest – stanovanjskih ulic s priključkom in uvozom na obstoječo
regionalno cesto. |
Predvideni so
naslednji posegi na prometnem omrežju: |
– gradnja novih cest,
|
– rekonstrukcija
obstoječih cest, |
– ureditev križišča,
|
– izgradnja hodnikov
za pešce, kolesarskih stez in |
– upoštevanje
arhitektonskih ovir za invalide. |
(2) Za dostope na
območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti
in ceste. |
(3) Pri načrtovanju
območja je potrebno upoštevati: |
– idejno zasnovo
rekonstrukcije ceste R1-215/1163 Mokronog–Boštanj, od km 0+080 do km
0+340, z ureditvijo novega križišča (št.proj.: P-7/2010, izdelalo
podjetje GPI d.o.o., Novo mesto, marec 2010), |
– študijo Kapacitetna
analiza in dimenzioniranje križišča za navezavo stanovanjskega območja
ob Florijanski c. v Mokronogu na R1-215/1163 (št. študije 20-12-SP/2009,
izdelal dr. Tomaž Maher, univ. dipl. inž. grad., Ljubljana, december
2009), |
– projekt
rekonstrukcije križišča v Mokronogu (štev. IDZ 1357, izdelalo podjetje
PBL projektivni biro LUNAR, d.o.o., Kranj, september 2008), na katerega
se območje OPPN navezuje v južnem delu tangirane regionalne ceste,
|
– koridor predvidene
trase obvoznice naselja Mokronog na severozahodnem robu območja, ki je
predviden s projektom Študija variant obvoznice Mokronog (št. proj.
IŠ-R03/2004, izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o., avgust 2004), če
bi kdaj kasneje prišlo do njene realizacije, |
– koridor predvidene
državne kolesarske poti (steze) na relaciji Otočec–Mokronog–Sevnica,
|
– veljavno
zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na javne
ceste. |
(4) Zaradi novih
posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta oziroma nosilnost
vozišča. Pri vseh posegih v koridorju regionalne ceste se izvaja
geološko – geotehnični nadzor. Tehnologija izvajanja del mora biti
razvidna iz projektne dokumentacije, prav tako tudi sanacija gradbenega
posega z ustreznimi zaščitami. |
Prometne površine
(ceste, poti itd.) se sanira vsaj v enaki kvaliteti in obliki, kot so
bile pred gradbenim posegom. Prečkanja lokalnih poti in cest so povsod,
kjer to dopušča kategorija zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s
prekopom. Prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno cesto pa so
dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne
izvedbe z rekonstrukcijo ceste, če bo potrebna. Minimalna globina
infrastrukturnih vodov glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu s
predpisi. Vzdolžnih posegov v vozišče obstoječe regionalne ceste se ne
dovoljuje, dovoljeni so le odmiki v skladu s predpisi. Odmiki
načrtovanih infrastrukturnih vodov od elementov cest so razvidni iz
grafičnega dela OPPN. |
(5) Pri gradnji novih
cest, križišč ter vseh potrebnih rekonstrukcijah cestnega omrežja na
območju OPPN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz
tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih
odpadkov in vozila zimske službe. |
Predvidene ceste
morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno
odvodnjavanje. |
Vsi vozni pasovi so v
asfaltni izvedbi, hodniki za pešce in kolesarske steze pa so lahko tudi
v drugih izvedbah, vendar dvignjeni od cestišča in od njega fizično
ločeni z betonskim robnikom. |
(6) Vse prometne
površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in
uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi, ter opremijo z ustrezno
prometno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce, kolesarske steze,
dostopi do objektov, posod z odpadki in drugih infrastrukturnih
objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo z robniki v utopljeni obliki
s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
|
Postavitev objektov
za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih
objektov ter dejavnosti v njih mora biti izvedeno v skladu s predpisi.
|
(7) Zasaditev v
območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec
zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja
cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne
signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno
oblikovanje brežin ter gradnja škarp in podpornih zidov, katerih
gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji. Dopustna je
tudi postavitev protihrupne ograje, ki pa ne sme ovirati preglednosti na
cesti. |
(8) Za izvajanje del
v območju državnih in lokalnih cest je treba pridobiti soglasje
upravljavca. |
18. člen |
(Nove gradnje,
rekonstrukcije in ureditev križišč) |
UREDITVENA ENOTA C
|
C1 – obstoječe
prometne površine |
(1) Načrtovano
območje posega v varovalne pasove naslednjega državnega in lokalnega
prometnega omrežja: |
– državne regionalne
ceste I. reda, št. R1-215 Trebnje–Mokronog–Boštanj, odsek 1163 (Florijanska
cesta), ki poteka po vzhodnem robu območja OPPN v smeri proti Sevnici,
|
– javne poti JP
926900, odsek 926905 Mokronog–Florijanska 20 na vzhodnem robu območja in
|
– javne poti JP
926960, odsek 926961 Mokronog–Florijanska – čistilna naprava v južnem
delu območja. |
(2) Predvideno je
oblikovanje križišča na regionalni cesti v jugovzhodnem delu
obravnavanega območja oziroma rekonstrukcija državne ceste na tem odseku
z ustreznimi tehničnimi element. V 1. fazi se oblikuje trikrako križišče
in zgradijo hodniki za pešce, v 2. fazi pa je možno dograditi še četrti
krak oziroma oblikovati štirikrako križišče in umestiti kolesarske
steze. Rekonstrukcija križišča z regionalno cesto se oblikuje za VR=50
km/h. Detajlnejša ureditev križišča se določi v projektni dokumentaciji.
Minimalni horizontalni in vertikalni elementi so: |
Računska hitrost
(regionalna cesta) 50 km/h |
– min.
horizontalni radij 75 m |
– A
min 45 m |
– L
min 40 m |
– R (min.vert.radij
konveks). 1000 m |
– R (min.vert.radij
konkav). 750 m |
– minimalni
prečni nagib 2,5% |
– maksimalni
prečni nagib 5,0% |
a) Karakteristični
prečni prerez (rekonstruirane) regionalne ceste z obojestranskim
hodnikom za pešce, južno od predvidenega štirikrakega križišča: |
–
bankina 1 x 0,50 = 0,50 m |
– hodnik za
pešce 1 x 1,70 = 1,70 m |
– vozna
pasova 2 x 3,25 = 6,50 m |
– hodnik za
pešce 1 x 1,70 = 1,70 m |
–
bankina 1 x 0,50 = 0,50 m |
---------------------------------------------------- |
skupaj 10,90 m |
b) Karakteristični
prečni prerez (rekonstruirane) regionalne ceste z enostranskim hodnikom
za pešce (1. faza), severno od predvidenega štirikrakega križišča: |
–
bankina 1 x 1,00 = 1,00 m |
– vozna
pasova 2 x 3,25 = 6,50 m |
– hodnik za
pešce 1 x 1,70 = 1,70 m |
–
bankina 1 x 0,50 = 0,50 m |
-------------------------------------------------- |
skupaj 9,70 m |
c) Karakteristični
prečni prerez (rekonstruirane) regionalne ceste z enostranskim hodnikom
za pešce in dvosmerno kolesarsko stezo (2. faza), severno od
predvidenega štirikrakega križišča: |
–
bankina 1 x 0,50 = 0,50 m |
– dvosmerna
kolesarska steza 2 x 1,00 = 2,00 m |
–
zelenica 1 x 2,00 = 2,00 m |
– vozna
pasova 2 x 3,25 = 6,50 m |
– hodnik za
pešce 1 x 1,70 = 1,70 m |
–
bankina 1 x 0,50 = 0,50 m |
------------------------------------------------------ |
skupaj 13,20 m |
C2 – predvidene
prometne površine |
(3) Znotraj območja z
novo stanovanjsko pozidavo sta predvideni dve dovozni cesti – slepi
ulici z enostranskim hodnikom za pešce in T križiščem. Na obstoječo
regionalno cesto se navezujeta v predvidenem štirikrakem križišču, na
koncu pa se zaključita z obračališči. Predvideni ulici imata imajo
enostranski prečni nagib 2,5% in sta z obeh strani omejeni z robniki. Na
bodoči prometnici se vežejo tudi prečne peš povezave iz območja zelenih
površin. |
Karakteristični
prečni prerez interne dovozne ceste – stanovanjske ulice: |
–
bankina 1 x 0,75 = 0,75 m |
– vozna
pasova 2 x 2,50 = 5,00 m |
– hodnik za
pešce 1 x 1,70 = 1,70 m |
–
bankina 1 x 0,50 = 0,50 m |
--------------------------------------------------- |
skupaj 7,95 m. |
ENERGETSKA
INFRASTRUKTURA |
19. člen |
(Električno omrežje) |
(1) Napajanje območja
z električno energijo je predvideno preko napajalnega nizkonapetostnega
(NN) voda do obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Mokronog
(zidana postaja). Priključne omarice posameznih odjemalcev morajo biti
locirane na vedno dostopnih lokacijah. Število in velikost omaric sta
odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja
skupinskih omaric. |
(2) Investitor mora
najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pri Elektro Celje, d.d.,
naročiti zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov,
ki potekajo po obravnavanem območju, mehansko zaščito, varnostne izklope
ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del. |
(3) Pri delih v
bližini elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati
veljavne varnostne in tehnične predpise. Dovoljeni so le ročni izkopi in
pod strokovnim nadzorom Elektro Celje, d.d. Pri križanju oziroma
vzporednem poteku z drugimi infrastrukturnimi vodi se slednje mehansko
ustrezno zaščiti. Potrebno je omejiti tudi doseg gradbenih strojev in
njihovih delov tako, da ni možno njihovo približevanje v bližino
elektroenergetskega voda na razdaljo manjšo od 3,0 m. |
20. člen |
(Javna razsvetljava) |
(1) Z novimi
ureditvami prometnih površin je predvidena postavitev uličnih svetilk –
luči javne razsvetljave. Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne
kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in
merilnega dela, vodnikov in drogov svetilk ter kabelskih vodnikov in
ozemljitve. Kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi o 60. V
območju zelenih površin je možna postavitev nizkih (solarnih) svetilk
dekorativnega značaja. |
(2) Medsebojna
oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Pri tem mora biti
zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje
okolja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07 in
62/10). |
21. člen |
(Plinovodno omrežje) |
Za potrebe oskrbe
območja je možna gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja z
navezavo na predvideno plinsko postajo. Gradnja le te je predvidena v
prvi fazi, ob uvozu v novo stanovanjsko območje, do izgradnje javnega
plinovoda v naselju. |
22. člen |
(Ogrevanje) |
(1) Ogrevanje
objektov je možno iz lastne kotlovnice na lahko kurilno olje, iz
kotlovnice na (lesno) biomaso v naselju (alternativa plinski postaji na
lokaciji znotraj ureditvene podenote D2 in se detajlno določi v
projektni dokumentaciji), na plin ali na druga ekološko sprejemljiva
goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije. |
(2) Energijska
učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu z Pravilnikom o učinkoviti
rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10) oziroma tako, da je
najmanj 25% celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi
(ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda) zagotovljeno z uporabo
obnovljivih virov energije (npr. sončna energija, vodna energija,
biomasa, bioplin ipd.). |
KOMUNIKACIJSKA
INFRASTRUKTURA |
23. člen |
(Telekomunikacijsko
omrežje) |
(1) Za oskrbo novega
stanovanjskega območja na telekomunikacijsko omrežje (TK) je potrebno
dograditi obstoječo razvodno kabelsko kanalizacijo FTTH z navezavo na
obstoječe KKO LC Mokronog. Priključitev novih objektov je predvidena
južno od križišča stanovanjske ulice z regionalno cesto. Obstoječi TK
vod, ki prečka stanovanjsko območje, pa se ukine s prevezavo na novo TK
omrežje, ki je predvideno v koridorju stanovanjske ulice. |
(2) Horizontalni
odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3
m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih
vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen opozorilni
trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se
izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču oziroma drugih
povoznih površinah je potrebno PEHD cevi ščititi z PVC 125 cevmi.
|
(3) Do objektov mora
biti zagotovljen ustrezni cevni dovod – TK priključek in vgradnja
dovodne TK omarice na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. V primeru
kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo
objekta. |
(4) Obravnavano
območje bo možno po pogojih upravljavca ter v skladu s projektom
optičnih TK priključkov posameznih objektov priključiti tudi na
širokopasovno optično TK omrežje. |
OKOLJSKA
INFRASTRUKTURA |
24. člen |
(Vodovodno omrežje) |
(1) Za navezavo novih
objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih
cevovodov. Točka navezave je predvidena v križišču stanovanjske ulice z
regionalno cesto. Obstoječi vodovod PE HD 90 mm, ki poteka na območju
med regionalno cesto in tlakovano pešpotjo, se ukine s prevezavo na novo
traso, ki na tem delu poteka v koridorju stanovanjske ulice.
|
(2) Priključitev na
vodovodno omrežje se izvede z odcepom, zasunom, vgradno garnituro in
cestno kapo. Sekundarni razvodi vodovoda se izvedejo v duktilni izvedbi.
Odmik vodovoda od ostalih vodov mora znašati po horizontali najmanj 1,0
m. Križanja z ostalimi komunalnimi vodami se izvedejo pod kotom večjim
od 45 stopinj, pri križanju s kanalizacijo in pod regionalno cesto pa se
cevi dodatno zaščitijo z jeklenimi cevmi. |
(3) Sočasno z gradnjo
vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov, ki
se na sekundarni vod priključujejo preko ventilov. |
(4) Pri projektiranju
in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe Odloka o pogojih
dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju Občine
Trebnje (SDL, št. 4/91) in Tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale
Trebnje. |
25. člen |
(Kanalizacijsko
omrežje) |
(1) Za odvodnjavanje
odpadnih vod iz območja OPPN je predvidena gradnja ločenega
kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno
padavinsko vodo. Priključitev novih objektov na kanalizacijsko omrežje
je možna na območju priključka javne poti JP 926960, odsek 926961
Mokronog–Florijanska–čistilna naprava, z regionalno cesto. |
(2) Kanalizacija mora
biti zgrajena vodotesno, iz materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom
in standardom za tovrstna dela. Možna je gradnja jaškov z mešanim
sistemom, zlasti kjer kanalizacija poteka v koridorju ceste.
|
(3) Pri projektiranju
in izvedbi projekta je potrebno upoštevati Odlok o javni kanalizaciji
(Uradni list RS, št. 75/96), Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji
Komunale Trebnje, Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05,
45/07, 79/09). |
– Komunalne odpadne
vode |
(4) Odvodnjavanje
komunalnih odpadnih voda je predvideno s priključkom na obstoječi
kanalizacijski zbiralnik BC 60 cm in v nadaljevanju po obstoječem
kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo Mokronog. |
– Padavinske vode
|
(5) Padavinske vode s
streh se spelje v obstoječo kanalizacijo padavinskih voda in v
nadaljevanju v naravni vodotok – Stajniški potok, ki poteka zahodno od
območja OPPN. Onesnažene padavinske vode s cest, parkirišč in dvorišč pa
se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj v kanalizacijo
padavinskih voda. Odvodnjavanje z vozišč in hodnikov za pešce se omogoči
s prečnimi in vzdolžnimi nakloni. |
(6) Odvajanje
padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predvideti v skladu z
Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04
– ZVO-1), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev,
travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). |
(7) Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti
usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z
javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05). |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
26. člen |
Celotna lokacija se
nahaja na območju POKD 23 Mirenska dolina – območje z večjim številom
kulturnih spomenikov in kulturne dediščine, zato je priporočljivo pri
načrtovanju in urejanju območja upoštevati pogoje pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
27. člen |
(Varstvo pred
prekomernim hrupom) |
(1) V času gradnje in
po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni
hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe
prostora v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). |
(2) Območje prometne
infrastrukture (regionalne ceste) spada v IV. stopnjo varstva pred
hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi
povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa
ne smejo presegati 75 dBA za dan in 65 dBA za noč. |
(3) Območje stanovanj
in zelenih površin sodi v območje III. stopnje varstva pred hrupom, na
katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi
povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa
ne smejo presegati 60 dBA za dan in 50 dBA za noč. |
(4) Pri gradnji
stanovanjskih stavb, v katerih mora biti hrup zmanjšan do take mere, da
ne ogroža zdravja ljudi in jim daje zadovoljive možnosti za delo in
počitek, je potrebno upoštevati Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni
list RS, št. 14/99). |
(5) V času gradnje
mora biti uporabljena tehnično brezhibna gradbena mehanizacija z
upoštevanjem Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na
prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06). Na mestih, kjer se
gradbišče približa stanovanjskim objektom, se izvajanje hrupnih operacij
omeji na najmanjšo možno mero. |
(6) V primeru
ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva
pred hrupom. |
28. člen |
(Varstvo pred
onesnaženjem zraka) |
(1) Na podlagi Sklepa
o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida,
dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in
ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) sodi območje Občine
Mokronog - Trebelno v območje onesnaženja z oznako SI 3, za katero velja
II. stopnja onesnaženosti. Slednja je določena za poselitveno območje
ali območje, na katerem je raven onesnaženosti ene ali več snovi, po
Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
(Uradni list RS, št. 52/02, 41/04 – ZVO-1), višja od predpisane mejne
vrednosti in nižja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega
preseganja. |
(2) Obremenitev
zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij oziroma mejnih
vrednosti po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku
(Uradni list RS, št. 52/02, 41/04 – ZVO-1) ter Uredbi o žveplovem
dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni
list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1, 121/06). |
(3) V času gradnje je
potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo zraka. Zavezanec je izvajalec
gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne
bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je
treba med gradnjo preprečevati: |
– prašenje z odkritih
delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in
vetrovnem vremenu, |
– nekontroliran
raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi
na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča
na javne prometne površine. |
29. člen |
(Varstvo pred
onesnaženjem voda) |
(1) Odvodnjavanje
komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem kanalizacijskem
sistemu v čistilno napravo Mokronog, ki je umeščena v neposredni bližini
na lokaciji zahodno od območja OPPN. |
Padavinske vode s
streh se spelje v obstoječo kanalizacijo padavinskih voda in v
nadaljevanju v naravni vodotok – Stajniški potok, ki poteka zahodno od
območja OPPN. Onesnažene padavinske vode s cest, parkirišč in dvorišč pa
se bodo odvajale preko peskolovov in lovilcev olj v kanalizacijo
padavinskih voda. |
(2) Odvajanje in
čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z
Zakonom o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 –
ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) in s predpisi s področja varstva
okolja. |
(3) V skladu s
Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06,
92/06, 25/09) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo
zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti
ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja
zdravja ljudi. |
30. člen |
(Varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
Nov poseg v okolje
ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega
sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno
upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) ter Pravilnik o prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja
ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). |
31. člen |
(Ravnanje z odpadki) |
(1) Med gradnjo in v
času obratovanja načrtovanih objektov je potrebno upoštevati Uredbo o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS,
št. 34/08) in Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08)
oziroma veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki. |
(2) V času gradnje je
treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede
na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke je treba
oddajati pooblaščeni organizaciji, začasno pa jih hraniti na za ta namen
urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter
morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z
(nevarnimi) odpadki. |
(3) Odlaganje
odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na varovana območja (vode,
kulturna dediščina, naravne vrednote) ni dovoljeno, prav tako ne na
druga občutljiva območja (brežine ipd., kjer lahko pride do zdrsa ali
erozije). |
(4) Povzročitelji
komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode
in vreče (za komunalno embalažo), katerih tip, barvo, velikost/
prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta
morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, hkrati pa
morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno
deponijo Globoko. |
32. člen |
(Osončenje fasad in
odprtih površin) |
(1) Oblikovanje novih
stanovanjskih stavb mora biti predvideno tako, da v največji možni meri
omogoča kvalitetno južno, jugozahodno ali jugovzhodno orientacijo
objektov. Uvozi na posamezne parcele se locirajo s severne strani
stanovanjskih stavb, vrt pa čim bolj oblikuje z južne strani ter v
neposredni povezavi z bivalnimi prostori. |
(2) Pri notranji
organizaciji stanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti dobro osončenost
oziroma naravno osvetlitev prostorov. Pomembna je lega bivalnih
prostorov na južni, jugozahodni ali jugovzhodni strani, medtem ko se
spalni in delovni prostori locirajo na nasprotne strani neba. V primeru,
ko ima objekti kletno etažo, naj bo le ta po možnosti maksimalno vkopana
v teren. |
33. člen |
(Varstvo krajinskih
značilnosti) |
(1) Načrtovani
objekti ne bodo presegali višine K (klet – delno ali v celoti vkopana) +
P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del) ter tako
višinsko ne bodo izstopali iz okolice. |
(2) Pri zasaditvi
zelenih površin je treba upoštevati krajinske značilnosti (npr. naklon
terena, padec senc, bližino stavb in poti) in avtohtono vegetacijo.
|
(3) Po končani
gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje
na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in na začasnih
gradbenih površinah. |
34. člen |
(Varstvo plodne
zemlje in tal) |
(1) Zemeljska in
gradbena dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta
okoliška kmetijska proizvodnja. |
(2) Organizacija
gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in
gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na
katerih so tla manj kvalitetna. |
(3) Izkopane plasti
tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da
ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim
materialom. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja
oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje
na ustrezno deponijo. |
(4) Zemeljska in
gradbena dela je treba izvajati tako, da se omeji poškodbe tal na
najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame) ter prepreči
nekontrolirane izpuste nevarnih snovi na in v tla. Pri gradnji je
dopustna le uporaba brezhibnih transportnih vozili in gradbenih strojev. |
35. člen |
(Ohranjanje narave) |
Na obravnavanem
območju in ožjem vplivnem območju ni evidentiranih naravnih vrednot,
zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
36. člen |
(Obramba in zaščita) |
(1) V primeru
ugotovljenih naravnih omejitev je potrebno v fazi priprave projektne
dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno
izdelati hidrološke in geološke raziskave glede morebitne poplavnosti,
visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri
projektiranju. |
(2) Za zagotavljanje
varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno upoštevati
določila Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni
list RS, št. 51/06 – UPB1) ter ostale predpise s tega področja. |
37. člen |
(Varstvo pred
požarom) |
(1) Za zagotavljanje
požarne varnosti je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred
požarom (Uradni list RS, 3/07 – UPB1), Pravilnika o študiji požarne
varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – Odl. US, 132/06) ter druge
predpise o požarni varnosti objektov, ki urejajo načrtovanje,
projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in
vzdrževanje. |
(2) Ob načrtovanih
objektih na območju OPPN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in
delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara (SIST DIN
14090, površine za gasilce na zemljišču) ter urejeno hidrantno omrežje,
ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara,
skladno Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, 83/05). Hidranti morajo
biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150 m oziroma tako, da je
požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
|
(3) Odmiki med
objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarno
varstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom,
se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med
stavbami). |
(4) V skladu z
določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
(Uradni list RS, št. 101/05) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah
(Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07) morajo biti objekti
projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna
konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki
je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti
objektov. |
Za omejitev hitrega
širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni
materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi
ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno
število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev
stavbe (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega
predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive
tuje države), omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov
in posameznikov. |
(5) Doseganje
predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne
varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti,
oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne
varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
38. člen |
(Varstvo pred
potresom) |
(1) Načrtovani
objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS
(Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega
pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla. |
(2) Pri
projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov je potrebno upoštevati
tudi določila Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
(Uradni list RS, št. 101/05) ter določila ostalih predpisov glede
varstva pred potresom. |
IX. NAČRT PARCELACIJE |
39. člen |
(1) Načrt parcel s
tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 11 –
Načrt parcelacije. |
(2) Možna so
odstopanja od oblike in velikosti posameznih parcel stanovanjskih stavb,
vendar za toleranco največ + / - 2 m. Pri določanju in urejanju parcel
so možna tudi odstopanja v skladu z določili 41. člena odloka. |
X. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
40. člen |
(1) Izvajanje posegov
po posameznih območjih OPPN se v splošnem izvaja na naslednji način:
|
– začetna gradbena
dela (priprava terena, izkop gradbene jame ipd.); |
– osrednja gradbena
dela (1. faza: komunalno - energetska in prometna ureditev posamezne
ureditvene enote, podenote, ceste oziroma ulice ali parcele, 2. faza:
gradnja oziroma postavitev objektov); |
– zaključna gradbena
dela (sanacija površin, zunanje ureditve ipd.). |
(2) Izvajanje posegov
v posameznih ureditvenih enotah oziroma podenotah OPPN se lahko izvaja
neodvisno od urejanja druge ureditvene enote ali podenote. Etape oziroma
faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo
predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša
opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
|
(3) S posameznimi
posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob
realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo
ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob
urejanju izhodiščne enote. |
(4) Oblikovanje
četrtega kraka križišča z regionalno cesto (2. faza prometnega urejanja
križišča) se lahko izvede kasneje, neodvisno od urejanja območja OPPN,
če je to nujno zaradi dovoza v območje vzhodno od križišča, in sicer v
primeru gradenj novih objektov ipd. |
(5) Gradnja
(dvosmerne) kolesarske steze se prav tako predvidi v 2. fazi prometnega
urejanja območja ob regionalni cesti, pri čemer se ustrezno preoblikuje
prometna situacija iz 1. faze. |
XI. VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
41. člen |
(Velikost dopustnih
odstopanj) |
(1) Znotraj območja
OPPN so dopustne naslednje tolerance: |
– odstopanja od
dejavnosti določenih v 9. členu odloka, če za to obstajajo prostorske
možnosti, ob upoštevanju določil tega OPPN predvsem glede hrupa in
ostalih dovoljenih emisij v okolje; |
– postopna izvedba,
zakoličba ali parcelacija s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev,
vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot; |
– odstopanja od
določitve dovozov, dostopov in vhodov na parcelo oziroma v objekte, če
gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja; |
– izvedba
stanovanjske stavbe brez garaže (če se zagotovi parkirna mesta na
parceli ter v skladu z normativi za določitev potrebnega števila
parkirnih mest) oziroma kleti, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem;
|
– gradnja objektov,
ki so predmet tega OPPN, brez predhodno izvedene parcelacije v primeru,
da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s
postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da obstaja prometna,
komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta
oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po
pogojih tega OPPN; |
– dopustna so
odstopanja od zakoličbenih točk določenih s tem OPPN, ob upoštevanju
določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in
ureditev parcel; |
– gradnja kotlovnice
na (lesno) biomaso znotraj ureditvene podenote D2 (alternativa
predvideni plinski postaji, možno tudi v kombinaciji z njo).
|
(2) Odstopanje od
potekov predvidenih tras, lokacij predvidenih objektov oziroma tehničnih
rešitev je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne
dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko -
geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih
utemeljenih razlogov. |
(3) Odstopanja ne
smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati
pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih
delovno področje spadajo odstopanja. |
42. člen |
(Obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
Poleg vseh
obveznosti, ki so navedene v tem OPPN, mora investitor oziroma izvajalec
pri posegih v prostor pristojnim službam s področja (gospodarske) javne
infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in
naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega
nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del. |
XII.
PREHODNE DOLOČBE |
43. člen |
Do izvedbe
načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. |
44. člen |
(Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
Po izgradnji in
predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko
OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. Po
razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega krovnega
prostorskega akta občine. |
XIII.
KONČNE DOLOČBE |
45. člen |
Z dnem veljavnosti
tega odloka prenehajo, v območju urejanja tega OPPN, določila Odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Mokronog (Skupščinski
Dolenjski list, št. 9/90, in Uradni list RS, št. 13/04, 115/04, 48/05 –
popr., 108/06 – popr., 13/08 – obvezna razlaga, 11/09 – popr.). |
46. člen |
Inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Republike
Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto. |
47. člen |
OPPN je
stalno na vpogled na Občini Mokronog - Trebelno. |
48. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 430-0017/2008 |
Mokronog, dne 14.
decembra 2010 |
Župan |
Občine Mokronog -
Trebelno |
Anton Maver l.r. |