Na podlagi 5. odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 10/02, 6/04, 13/04 in 26/05), 16. člena Statuta Občine Selnica ob Dravi (MUV, št. 19/07) ter 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00) so Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 14. redni seji dne 26. 11. 2007, Občinski svet občine Selnica ob Dravi na svoji 9. redni seji dne 6. decembra 2007 in Občinski svet Občine Ruše na svoji 7. redni seji dne 10. decembra 2007 sprejeli

O D L O K

      o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za črpališče na Selniški dobravi z regionalnim   

                     cevovodom v občini Selnica ob Dravi, občini Ruše in Mestni občini Maribor

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za črpališče na Selniški dobravi z regionalnim cevovodom v občini Selnica ob Dravi, Občini Ruše in Mestni občini Maribor (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).

(2)  Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal URBIS d.o.o.

Maribor, pod številko projekta 207-MLN/05, oktobra 2007.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa: območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, obveznosti investitorja in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.

(2)  Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Ruše, Občini Selnica ob Dravi in Mestni občini Maribor.

II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3. člen

(obseg območja)

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, na katerem se izvedejo trajni objekti in ureditve, potrebne za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta, obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:

GEREČJA VAS (0630): 327/4, 327/5, 327/6, 327/7 327/8, 327/12, 327/20, 327/21, 327/22, 327/23, 327/32, 327/33, 327/34, 327/35, 327/36, 327/37, 329, 330, 416, 417, 422/1, 422/2, 422/6, 422/14, 487, 498/1, 498/3, 498/4, 517, 518, 520/1, 520/2, 520/5, 520/6, 520/8, 520/9, 520/16, 520/19, 523/1,523/2, 524/1, 524/2, 527/1, 527/2, 528, 529/1, 529/3, 594/15 in 600.

SPODNJA SELNICA (0631): 147/2, 147/4, 147/5, 148,

152/1, 152/2, 152/3, 155, 156/2, 157, 163/4, 163/6, 163/8, 166/4,

167/3, 174/1, 174/5, 174/6, 178/1, 179/1, 179/3, 180/1, 181, 182, 183, 207, 208/1, 209/1, 209/2, 210/1, 210/2, 210/3, 211/1, 211/2, 211/4, 218/7, 222/1, 222/3, 222/5, 222/6, 223, 224, 234/1, 235, 236, 237/2, 240/2, 243/1, 287/1, 287/6, 289/2, 289/6, 289/7,

290/1, 299/1, 300/1, 300/2, 300/7, 301/1, 302, 308/1, 309/4, 311/9, 311/13, 312/1, 313/3, 313/10, 313/11, 313/16, 313/17,

316/1, 316/4, 318, 319, 320/1, 321/2, 321/4, 323, 325/3, 326, 327, 332, 333, 383/1, 383/2, 385/1, 385/2, 386, 387/1, 387/2, 396/1, 396/2, 396/5, 396/8, 396/9, 396/18, 396/19, 396/25, 396/26, 396/27, 396/30, 396/33, 396/34, 396/37, 396/38 in 401/4.

RUŠE (0665):

5, 16, 17, 18, 155, 156, 157/1, 158/1, 159/1, 159/2, 159/3, 159/4,

163/1, 165, 169/1, 169/2, 237, 241/1, 243, 244, 248, 249, 252/2, 253, 256/2, 256/3, 258, 259, 262, 263/1, 263/2, 264, 265, 271, 273, 274, 275, 276, 305, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 316, 317, 318, 319, 320, 322, 323, 324, 325/1, 325/2, 326, 329, 333, 334, 335, 336, 1794/1, 1795, 1807, 1830/1, 1830/2, 1831/1, 1831/3, 1831/8, 1831/10, 1831/11 in 1832.

BISTRICA PRI RUŠAH (0664):

1/1, 1/3, *10/1, *10/3, *11/1, *25, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5, 16/2, 17/2, 20/2, 20/3, 20/4, 20/5, 21/1, 21/2, 15, *24, 45/10, 45/23, *81, 93/2, 95/2, 96/2, 97/2, 98/2, 98/3, 106, 108, *112, *113, 120, 121, 128, 129, 133, 139, 140, 168, 182, 190, 191,

111/2, 114/1, 115/1, 134/1, 145/1, 146/1, 146/3, 151/1, 152/1, 159/1, 160/1, 165/1, 166/1, 173/1, 174/1, 175/1, 176/1, 177/1,

178/1, 179/1, 185/2, 192/2, 194/1, 194/2, 195/2, 196/2, 197/2,

235/2, 236/2, 237/2, 238/2, 239/2, 278/5, 279/2, 282/2, 283/2, 287/2, 287/4, 288/2, 291/2, 291/3, 374/11, 375/2, 375/1, 391, 394/2, 395/2, 397/1, 398/1, 399/1, 399/3, 400/1, 402/1, 403/1, 406/1, 407/1, 410/1, 410/3, 411/1, 413/1, 413/2, 416/2, 417/2, 420/2, 421/2, 425/2, 427/2, 719/3, 721/1, 723/1, 730/1, 731/2, 735/1, 735/2, 735/3, 735/7, 735/8, 735/9, 735/10 in 740.

BISTRICA PRI LIMBUŠU (0663):

5, 6/1, 6/2, 6/3, 6/5, 25/2, 25/3, 25/4, 26/2, 27/1, 27/2, 29/1, 29/2, 29/3, 29/4, 31/5, 93/2, 99, 100/2, 100/4, 102, 108, 110, 111/2, 112, 113/1, 118, 119, 124/1, 125/3, 323/1, 325, 333/2, 334/1, 334/4, 334/5, 334/6, 334/7 in 334/10.

LAZNICA (0662):

16/2, 16/3, 17, 18/1, 24/2, 25/2, 26/2, 27/2, 80/2, 80/3, 88/2, 89/1, 94/2, 95/1, 102/1, 103/2, 113/1, 114/2, 114/5, 123/2, 124, 125/2, 129/1, 134/1, 136, 137/2, 142/2, 143/2, 373/2, 377/2, 377/3, 381/7, 381/8, 381/9 in 381/10.

LIMBUŠ (0661):

70/3, 76/1, 89/2, *91, 94, 98, 99, *288, 105/1, 105/2, 106, 122/2, 123, 129, 133, 136/2, 331/2, 331/3, 334/2, 369, 370/1, 370/2, 371/2, 371/3, 372, 385, 387, 389, 390, 396/2, 397/2, 403, 404/2, 407/2, 410/2, 413/2, 413/3, 414/2, 420/2, 420/7, 439, 449/1, 449/2, 450/1, 450/2, 454/5, 460/1, 460/2, 468/1, 468/2, 970/2, 970/8, 977/1, 977/2, 978, 983/2, 985/2, 988/1, 990/1, 1012, 1013, 1014, 1015/1, 1015/2, 1015/3, 1017, 1019, 1021, 1058 in 1059.

STUDENCI (0660):

1/1, 1/2, 2/1, 2/5, 7, 8/1, 336/7, 340, 361, 362, 366/1, 366/2, 376, 377, 378, 379, 380, 382, 385, 386, 387/2, 389, 390/2, 391, 393, 432/2, 432/3, 433/1, 433/5, 433/7, 441, 442, 443, 447/8, 447/14, 469, 470/2, 470/3, 470/4, 470/5, 471/2, 471/3, 471/4, 471/5, 471/6, 471/7, 471/8, 471/9, 471/10, 471/11, 472, 473/1, 474, 2280, 2281, 2282, 2311/1, 2315, 2316, 2317, 2322, 2324/1, 2326, 2411 in 2412, 355, 470/6, 447/2, 447/1, 447/15, 384, 349/1, 351/3, 354, 2278/3.

PEKRE (0676):

*48, *49, 50/1, 64/1, 65/1, 65/5, 68, 70, 137/1, 137/2, 137/3, 137/4, 138, 139/1, 139/2, 238, 244, 245, 246, 247, 248, 249, 250/1, 250/2, 251/1, 251/2, 252/1, 252/2, 253/1, 253/2, 254/1,

254/2, 255/1, 255/2, 256/1, 256/2, 257/1, 257/2, 258/1, 258/2, 259, 260/1, 260/2, 356, 359, 361, 362, 363, 364, 366, 367, 369, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 377, 378/1, 379, 637/3, 637/6,

637/7, 638, 639/1, 640/1, 654/1, 657/1, 660/1, 661/2, 673/1, 674/1 in 674/2.

BRESTRNICA (0635): 297/3, 323/2, 323/4, 1416/1, 1416/7, 1481/2, 1486/15 in 1486/29, 323/16, 232/14, 1486/27, 1486/10.

(2)  Območje, kjer se izvede novogradnja podzemnega kablovoda od obstoječe do nove trafo postaje, ki se po izvedbi vzpostavi v prejšnje stanje, obsega še naslednje parcele:

k.o. GEREČJA VAS (0630): 418/2 in 594/17.

(3)  Območje, kjer se izvede prestavitev oz. kabliranje dela 20 kV daljnovodov RTP Ruše-(Viltuš Selnica)-Fala in RTP Ruše Viltuš-Ožbalt, ki se po izvedbi vzpostavi v prejšnje stanje, obsega še naslednje parcele:

k.o. SPODNJA SELNICA (0631): 142/1, 144/1, 147/1 in 396/17.

4. člen

(funkcije območja)

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega: ·

· območje črpališč z vso opremo,

· območje podzemnega vodovodnega cevovoda,

· območje varovalnega pasu podzemnega vodovodnega cevovoda, v katerem je raba prostora omejena,

· območja parcel, na katerih se poseka gozd in grmičevje zaradi gradnje in vzdrževanja cevovoda,

· območja križanj, prestavitev in drugih ureditev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav,

· območje podzemnega plinovoda do 16 bar,

· del območja varovalnega pasu podzemnega plinovoda, v katerem je raba prostora omejena.

5. člen

(raba zemljišč)

Zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč razdeljena na naslednje vrste zemljišč:

-   zemljišča v območju črpališč so območje izključne rabe. Namenska raba zemljišč, kjer stojijo črpališča z opremo se spremeni, upoštevajo se pogoji izključne rabe;

-   zemljišča v koridorju podzemnih vodov, ki se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe.

6. člen

(omejena raba zemljišč)

(1)  Prostorske ureditve v območju ne smejo ovirati delovanja in vzdrževanja podzemnih vodov. V območju so v skladu z veljavno zakonodajo in omejitvami, ki veljajo v varovalnem pasu posameznega voda in pod pogoji lastnika oz. upravljavca posameznega voda dopustne rekonstrukcije obstoječih objektov in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov, gradnja cest in parkirišč ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme.

(2)  Širina varovalnega pasu vodovoda je 3 m (2x1,5m levo in desno od osi cevovoda), ki je določen kot varnostni pas v skladu s predpisi, ki urejajo vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogoje za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrsto del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

(3)  Širina varovalnega pasu plinovoda do 16 bar je 30 m (2x 15 m levo in desno od osi plinovoda), ki je določen kot varnostni pas v skladu s predpisi, ki urejajo vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogoje za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in vrsto del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči

III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA

7. člen

(tehnične rešitve in umestitev v prostor)

(1) Na vodnem viru Selniška Dobrava se izvedejo štiri nova črpališča kapacitete po 50 l/s, ki bodo skupaj z obstoječim črpališčem zagotavljala skupno cca 250 l/s kvalitetne vode.

(2) Vodni vir se z novim regionalnim cevovodom NL DN 700 navezuje na obstoječi cevovod NL DN 500 v Cesti proletarskih brigad ter z navezavo naselja Kamnica z NL DN 500 skozi objekt HE Mariborski otok in navezavo NL DN 300 na obstoječi cevovod v Lackovi cesti.

(3) Cevovod poteka od črpališč najprej po gozdi poti do vozlišča, kjer se izvede povezava z obstoječim cevovodom iz obstoječega črpališča. V nadaljevanju poteka vzporedno z obstoječim napajalnim cevovodom Selnice ob Dravi do vozlišča, kjer se izvede odcep NL DN 150 za navezavo na obstoječi napajalni cevovod LŽ DN150 za vodovodni sistem Selnice ob Dravi. Nato se nadaljuje po obstoječi gozdni poti do konca gozda, nato proti vzhodu v obstoječi poti med ograjo sadovnjaka in gozdom do obstoječe poti, kjer se obrne proti severu in nadaljuje v asfaltni cesti ob drevesnici vse do konca sadovnjaka, kjer se obrne proti vzhodu in poteka v makadamski cesti ob južnem robu naselja Selnica ob Dravi. V križišču makadamskih cest je vozlišče, kjer se izvede odcep NL DN 250 za navezavo na obstoječi cevovod TPE d 225, katerega južni del se po izgradnji magistralnega cevovoda ukine. Nato se cevovod nadaljuje v makadamski cesti in zelenici proti vzhodu do regionalne ceste RII-435 Ruše – Selnica, ki jo prečka s podvrtanjem v zaščitni cevi. V vozlišču je odcep NL DN 250 za predvideno gradnjo cevovoda proti severu, ki se zaključi z nadzemnim hidrantom NH DN80. V nadaljevanju poteka proti jugu ob cesti proti Rušam po levi strani ceste do zavoja, kjer se odmakne od ceste na rob gozda in ob njem približa cestnemu mostu čez Dravo, ki jo prečka z obešanjem pod mostno konstrukcijo levega hodnika. V nadaljevanju poteka v levi strani ceste izven cestišča do odcepa makadamske poti in v njej po dravski terasi severno od obstoječih hiš in obstoječega črpališča Ruše, kjer se izvede odcep NL DN200 proti jugu z navezavo na obstoječi cevovod v Tovarniški cesti pred obstoječim jaškom. V nadaljevanju prečka industrijski tir in železniško progo v zaščitni cevi in nadaljuje v asfaltni peš poti vse do križišča cest, kjer je odcep NL DN 250 proti jugu in odcep NL DN 150 proti severu. V nadaljevanju poteka v asfaltnem parkirišču, v zelenici in v levi polovici Tovarniške ceste do križišča, kjer je vozlišče z odcepom NL DN 150 proti jugu in odcep NL DN 150 proti severu. V nadaljevanju poteka proti vzhodu do vozlišča z odcepom NL DN 150 proti jugu ter preide na desno stran ceste v zelenico in poteka v njej do Kramarjevega potoka, ki ga prečka pod nivojem v JE zaščitni cevi. V nadaljevanju preide v asfaltno cesto in pravokotno prečka železniško progo Dravograd – Maribor, nadaljuje v zelenici, prečka asfaltno cesto in Bezenski potok. V nadaljevanju poteka v zelenici med obstoječo ograjo in železniškim nasipom ter prečka obstoječi plinovod v zaščitni cevi. V nadaljevanju poteka v zelenici do makadamske ceste in proti Bistrici ob Dravi, kjer je odcep NL DN 200 proti jugu. V nadaljevanju poteka cevovod proti vzhodu do Bistriškega potoka in nadaljuje proti vzhodu ter po Industrijski ulici proti severu do Tovarne Tobi in do železniške postaje Bistrica ob Dravi, kjer je odcep NL DN 150 proti jugu za povezavo na obstoječi cevovod LŽ DN 100 za Bistrico ob Dravi. V nadaljevanju poteka proti vzhodu vzporedno z železniško progo Dravograd – Maribor do priključka na makadamsko cesto pred Laznico, kjer je vozlišče z odcepom NL DN 200 proti jugu in odcepom NL DN 150 proti severu. V Laznici pod nivojem prečka Lazniški potok v zaščitni cevi in nadaljuje v smeri Maribora ob nasipu železniške proge. Na koncu naselja je vozlišče z odcepom NL DN 200 proti jugu. V nadaljevanju poteka cevovod še vedno ob nasipu in pod nivojem pravokotno prečka obstoječi magistralni plinovod. Prečkanje plinovoda je sifonske izvedbe in se izvede s podvrtavanjem, cevovod bo potekal pod obstoječim plinovodom v zaščitni cevi. V nadaljevanju poteka v zelenici med nasipom in jarkom proti vzhodu in prečka Robnikov potok in Blažovnico, ki ju prečka pod nivojem v zaščitni cevi. V nadaljevanju pod nivojem ponovno prečka obstoječi plinovod in nadaljuje do ceste Maribor – Ruše in dalje po levi strani ob cesti vse do predvidenega novega krožišča Limbuške ceste s Cesto proletarskih brigad in Pekrsko cesto. Pred krožiščem je na severni strani vozlišče z odcepom NL DN 700 proti jugu čez cestišče. Cevovod prečka cesto v zaščitni cevovoda NL DN 500, ki poteka po južni strani Ceste proletarskih brigad in odcep NL DN 300 proti jugu za povezovalni cevovod Selniška Dobrava – Maribor – regionalni cevovod v Lackovi cesti.

(4) Povezovalni cevovod DN 300 poteka južno ob bodoči trasi nove Pekrske ceste do odcepa k RTP Pekre in naprej v asfaltni cesti do križišča s staro Pekrsko cesto in nadaljuje v makadamski stari Pekrski cesti proti Lackovi cesti. Pred priključkom na Lackovo cesto prečka povezovalni cevovod obstoječi kanal pod nivojem v zaščitni cevi. Za prečkanjem se naveže na obstoječi cevovod NL DN 200 v Lackovi cesti.

(5) Odcep NL DN 500 za nadaljevanje cevovoda iz Selniške Dobrave proti Kamnici poteka severno od krožišča, s podvrtavanjem in v zaščitni cevi prečka železniško progo Dravograd – Maribor. Nato se nadaljuje v severi smeri do Obrežne ceste in poteka proti vzhodu v Obrežni cesti ter proti severu do območja HE Mariborski otok ter preko zgradbe HE Mariborski otok proti glavni cesti GI-1, ki jo pravokotno prečka s podvrtanjem in v zaščitni cevi DN 800. Naprej poteka cevovod po levi strani ceste izven cestišča do križišča z lokalno cesto in se nadaljuje v njej proti naselju Nad elektrarno in se naveže na obstoječi cevovod TPE d 180.

(6) Na delu trase, ob regionalni cesti RII-435 in južnem delu naselja Selnica ob Dravi, se vzporedno položi plinovod DN 100 do DN 200, delovni tlak do 16 bar. Celotna dolžina plinovoda je cca. 2.500 m. Na prvem odseku poteka plinovod po zahodni strani regionalne ceste RII-435, prečka reko Dravo z obešanjem na gorvodni strani mostu, za mostom prečka regionalno cesto in poteka v nadaljevanju vzporedno z vodovodom v oddaljenosti 1.50 m (osna razdalja).

8. člen

(tehnični pogoji urejanja)

(1)  Izvedeni globinski vodnjaki z nadgradnjo tipskih gradbenih objektov in vgradnjo elektro in strojne opreme se vključijo v centralni sistem vodenja in krmiljenja Mariborskega vodovoda.

(2)  Črpališča se med seboj povežejo s povezovalnimi cevovodi iz NL od DN 250 do NL DN 700. Vozlišča se izvedejo v AB vodotesnih jaških 2.5x2.5x2.0 m. Glavni združitveni jašek v vozlišču 1 se izvede na tlačnem cevovodu med črpališčema SV-2 in SV-4.

(3)  Povezovalni cevovod se v večjem delu trase polaga na osno globino 1,8 m. Pri križanju potokov, magistralnega plinovoda, železniške proge in kanalizacije se cevovodi položijo v zaščitne cevi minimalno 3.0 m na vsako stran od osi prečkanja. Vsa vozlišča križanj in odcepov cevovoda se izvedejo v AB vodotesnih jaških. Na celotni trasi se izvede ustrezno število zračnikov in blatnikov.

IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

9. člen

(oblikovanje objektov)

(1)  Nad vse štiri globinske vodnjake se izvede enake tipske AB vodotesne jaške velikosti 2.5x2.0x2.0 m z vstopno in montažno odprtino. Jaški so monolitni iz vodotesnega betona.

(2)  Vsa črpališča se ogradijo z žično varovalno ograjo višine 2.0 m. Na lokacijah dostopnih poti do črpališč so vrata za dovoz po makadamski dostopni cesti, ki znotraj ograje sega mimo črpališč.

(3)  Nova transformatorska postaja se izvede v samostojnem tipskem objektu med črpališči, ob objektu je prostor za rezervni dieselski agregat za rezervno napajanje črpališč.

V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

10.  člen

(skupna določba)

(1)  Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev.

(2)  Detajli križanja, morebitne prestavitve in drugi posegi, potrebni na infrastrukturnem omrežju, se natančno obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo.

(3)  Pred izvedbo vseh posegov je treba določiti lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.

(4)  Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo vse rešitve, ki so posledica ugotovitve natančnih potekov in lege in ustreznih tehničnih rešitev. Prav tako so dopustna vsa križanja predvidenih komunalnih vodov s traso transportnega cevovoda in plinovoda, vendar mora investitor pridobiti soglasje investitorja posameznega voda v kolikor še ta ni zgrajen, oziroma po končani gradnji soglasje posameznega upravljavca.

11.  člen

(križanje cest)

(1)  Vsa križanja cest se izvedejo v skladu s pogoji posameznih upravljavcev. V sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati projekt križanja cevovoda s cestami, ki mora zajeti tudi vse posege v varovalni pas ali cestno telo.

(2)  Prečkanje vseh državnih cest (glavna cesta, regionalne ceste) se izvede s podvrtanjem. V poteku po poteh, lokalnih cestah in ob državni cesti se cevovod polaga v jarek širokega izkopa z dnom do minimalne širine 1.5 m, nagibom brežin 60°-75°, normalna globina izkopa bo 2.30-2.40 m.

(3)  V občinskih in regionalni cesti se zasip za cevovodom izvede z novim tamponskim materialom, ostali zasip se bo vršil z izkopanim materialom. Zgornje površine terena se po končani gradnji vzpostavijo v prvotno stanje.

(4)  Prečkanje reke Drave v Rušah se izvede z obešanjem cevovoda na JE nosilno konstrukcijo pod pločnik mostu.

12.  člen

(križanje železnice)

(1)  Križanje železniške proge Maribor – Ruše se izvede s podvrtanjem in ustrezni zaščitni cevi, ki sega min. 3,0m na vsako stran od osi prečkanja.

(2)  Pri izvedbi se upošteva načrtovana dvotirnost in elektrifikacija proge.

13. člen (kanalizacija)

(1)  Cevovod na delu, kjer poteka po ulicah, križa oz. poteka vzporedno z obstoječo kanalizacijo.

(2)  Pri prečkanju kanalizacije je teme zaščitne cevi minimalno 0.5 m pod cevjo kanalizacije, križanje se izvede v skladu z občinskim pravilnikom o tehnični izvedbi javnega kanalizacijskega sistema ter v skladu s tehničnimi in splošnimi pogoji.

14.  člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Za napajanje črpališča z električno energijo se zgradi:

· nova transformatorska postaja moči 400 kVA s transformacijo 20/0,4 kV;

· napajalni kablovod 20 kV od obstoječega TP Selnica črpališča do nove transformatorske postaje;

· nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske postaje do posameznih črpališč.

(2)  Cevovod križa oz. poteka vzporedno z obstoječim elektroenergetskim omrežjem v upravljanju Elektro Maribor in ELES-a. Vsa križanja se izvedejo v skladu s tehničnimi in splošnimi pogoji.

(3)  Pred izgradnjo regionalnega vodovodnega cevovoda in plinovoda bo potrebno kablirati del 20 kV daljnovoda RTP Ruše-(Viltuš Selnica)-Fala in 20 kV daljnovoda RTP Ruše ViltušOžbalt. Vse prestavitve se obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

15.  člen

(plinovodi)

(1)  Predviden vodovodni cevovod križa oz. poteka vzporedno s plinovodnim omrežjem v upravljanju Plinarne Maribor in Geoplina.

(2)  Pri prečkanju cevovoda s plinovodom se plinovod zaščiti s cevjo dolžine 5.0 m na vsako stran od mesta križanja, konce zaščitne cevi se tesni z gumi manšeto in na obeh koncih zaščitne cevi vgradi odzračne cevi. Teme cevovoda mora biti minimalno

0.5 m pod zaščitno cevjo plinovoda.

(3)  Zaščite plinovodnega omrežja je potrebno izvesti na naslednjih plinovodih:

A. Plinovodno omrežje v upravljanju Geoplina

Vodovodni cevovod poteka vzporedno in križa tudi obstoječi plinovod 20 000 MRP Maribor – MRP Ruše (premer 100 mm, tlak 10 bar).

Pri križanju in vzporednem poteku je potrebno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. za izvedbo zagotoviti naslednje pogoje:

-   določiti natančno lego in globino plinovoda na mestih križanja;

-   izdelati ustrezen elaborat križanja;

-   predvideti posebne pogoje izvedbe v pasu 2x5 a;

-   upoštevati pogoje križanja (zaščitna cev min. 3.0 m od osi plinovoda na vsako stran plinovoda, pri vzporednem poteku odmik min. 3.0 ma;

Pri izvedbi del je potrebno zagotoviti nadzor upravljavca.

B. Plinovodno omrežje v upravljanju Plinarne Maribor

Vodovodni cevovod križa oz. poteka vzporedno z obstoječim plinovodnim omrežjem v posameznih ulicah v naselju Ruše.

Križanje in vzporeden potek je potrebno izvesti v skladu s pravilnikom za plinovode s tlakom do 16 bar. Na terenu je potrebno določiti natančno lego plinovodov. Pri izvajanju del v bližini plinovoda je potrebno zagotoviti nadzor upravljavca.

16.  člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1)  Vodovodni cevovod in plinovod križata oz. potekata vzporedno z obstoječim TK omrežjem (kablovodi, prostozračno omrežje, komunikacijski kablovodi DEM in ELES).

(2)  Vsa križanja se izvede v skladu s pogoji posameznega upravljavca. Detajli križanj in potrebne prestavitve se obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

17.  člen

(omrežje kabelskih televizij)

(1)  Vodovodni cevovod in plinovod križata oz. potekata vzporedno z obstoječim omrežjem kabelskih televizij KTV Selnica – Ruše in KRS Tabor.

(2)  Vsa križanja se izvedejo v skladu s pogoji posameznega upravljavca. Detajli križanj in potrebne prestavitve se obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

18.  člen

(vodovodni cevovod in plinovod s spremljajočimi ureditvami)

Območje iz 3. člena tega odloka je določeno v načrtu ureditvenega območja z načrtom parcelacije v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta. Črpališča, vodovodni cevovod in plinovod so določeni s tehničnimi elementi za zakoličbo, ki so med obveznimi prilogami občinskega podrobnega prostorskega načrta.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV,

ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM

19.  člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1)  Z deli se ne sme posegati v evidentirane enote kulturne dediščine. Investitor mora pri posegih v enote arheološke dediščine zagotoviti arheološki nadzor, v primeru najdb je potrebno dela začasno ustaviti in izvesti ročna zaščitna izkopavanja.

(2)  Vsaj 10 dni pred začetkom del je o tem potrebno obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

20.  člen

(ohranjanje narave)

(1)  Pri načrtovanju in izvajanju del se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice (ZRSVN, OE Maribor, april 2006).

(2)  Za ohranjanje narave in naravnih vrednot se upoštevajo naslednji pogoji:

21.  člen

(varovanje na območjih kmetijskih in gozdnih površin)

(1) Gradbena dela na kmetijskih zemljiščih je treba izvajati izven obdobja najbolj intenzivnih kmetijskih opravil. Med gradnjo se zagotovi ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, po končani gradnji se kmetijska zemljišča ponovno usposobijo za kmetijske namene.

(2) Za varovanje gozda je treba upoštevati naslednje pogoje:

22.  člen

(varstvo tal)

(1)  Posege v času gradnje se izvaja tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pretakanje goriva opravlja le usposobljena oseba na za to določenem mestu.

(2)  Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira na največ 1,2m visoke nasipe, nato pa uporabi za rekultivacijo poškodovanih in manj kakovostnih tal.

(3)  Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti. V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko onesnažili tla in podzemno vodo.

(4)  Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.

(5)  V primeru najdb zakopane embalaže je potrebno prekiniti delo, embalažo previdno izkopati in jo uskladiščiti kot to velja za nevarne snovi. O najdbi je potrebno obvestiti inšpektorja za okolje.

(6)  V primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi je potrebno zavarovati lokacijo onesnaženja, izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja in obvestiti pristojno inšpekcijo.

23.  člen

(varstvo voda)

(1)  Z gradnjo črpališč, regionalnega cevovoda in plinovoda se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne smeta poslabšati.

(2)  Zaradi varstva vodnih virov se v novi transformatorski postaji vgradi suhi epoksidni transformator. Pod rezervoarjem za dieselski agregat, ki služi rezervnemu napajanju črpališč, mora biti vodotesna lovilna posoda zaprte izvedbe z 10% večjim volumnom kot rezervoar.

(3)  Prečkanje Drave v Rušah se izvede z obešanjem regionalnega cevovoda in plinovoda pod obe strani mostne konstrukcije. Prehod v teren se izvede izven brežine struge in z ustreznim protierozijskim zavarovanjem. Navezava regionalnega cevovoda proti Kamnici prečka Dravo preko objekta HE Mariborski otok.

(4)  Prečkanje potokov se izvede v zaščitni cevi, ki sega minimalno 3.0 m na vsako stran od osi prečkanja, teme zaščitne cevi je najmanj 1.0 m pod koto dna potoka.

(5)  Pri gradnji in izkopih gradbenih jam za cevovod je treba preprečiti morebitna izlitja nevarnih snovi v gradbeno jamo oziroma podtalnico. Na območju varstvenih pasov vodnih virov je med gradnjo treba upoštevati varstvene režime in ukrepe, opredeljene v veljavnih predpisih o zaščiti vodnih virov.

24.  člen

(varstvo zraka)

Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaženje zraka z:

25.  člen

(varstvo pred hrupom)

Med gradnjo ne smejo biti presežene predpisane ravni hrupa, upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom.

26.  člen

(varstvo pred požarom)

Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja cevovoda ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti v času gradnje zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

27.  člen

(etapnost izvedbe)

Načrtovani posegi se lahko izvajajo v funkcionalno zaključenih celotah.

IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

28.  člen

(spremljanje in nadzor)

(1)  Investitor zagotovi celosten načrt za spremljanje in nadzor med gradnjo in obratovanjem. Ob izvedbi je potrebno urediti stalno spremljanje nihanja gladine podzemne vode. V primeru, da se vodonosnik ne obnavlja po naravni poti, je potrebno črpanje vode prilagoditi razmeram v vodonosniku ali izvesti ukrepe umetnega bogatenja vodonosnika.

(2)  Spremljanje in nadzor se uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja ter izvaja v skladu s predpisi in usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati spremljanja in nadzora so javni.

(3)  Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:

(4)  Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

29.  člen

(obveznosti investitorja in izvajalca)

(1)  Dovozne poti do trase morajo kar se da najbolj potekati po obstoječih cestah in poteh. Po izvedenih gradbenih delih je treba vse površine vrniti v stanje pred posegom. Dovozne poti, ki so bile narejene izključno zaradi gradnje, se ponovno uredijo v tako stanje, kakršno je bilo pred graditvijo, razen če se investitor ne dogovori z lastnikom drugače.

(2)  V občinskih in regionalni cesti se zasip za položitvijo cevovoda izvede z novim tamponskim materialom, ostali zasip z izkopanim materialom. Morebitni odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se mora uporabiti za sanacije tal ali odložiti izven ureditvenega območja na površine, ki se uporabljajo oz. so predvidene za deponiranje materiala.

(3)  Odpadke, ki bodo nastajali v času gradnje, je potrebno ločeno zbirati in začasno shranjevati na ustreznem mestu ter zagotoviti prevoz oz. prevzem z vodenjem evidence po predpisih o ravnanju z odpadki. V območju ni dopustno trajno odlaganje nenevarnih in nevarnih odpadkov.

(4)  Po končani gradnji je treba sanirati poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliških kmetijskih in gozdnih površinah, gozdnem drevju in začasnih gradbenih površinah.

30. člen

(organizacija gradbišča)

(1) Organizacija gradbišča je omejena na ureditveno območje.

(2) Za potrebe gradbišča se uporabijo obstoječe ceste in poti, novih dostopnih poti naj bo čim manj.

(3) Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih, so obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo tudi:

· zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja, v primeru nezgode pa zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih delavcev;

· zagotoviti dostop do objektov in zemljišč ter nemoteno komunalno in energetsko oskrbo;

· pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci, ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov in naprav ter sanacija poškodb;

· kriti stroške zaradi zaščite, prestavitve, nadzora, zakoličenja tras, spremembe tehnične dokumentacije  obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb, prekinitev prometa, ki bi nastale zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta;

· ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb;

(4) Investitor mora kriti tudi nastale stroške, ki niso zajeti s

tem odlokom, a se kot vzrok njihovega nastanka ugotovi izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.

X. DOPUSTNA ODSTOPANJA

31. člen

(1)  Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo v skladu z določili občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(2)  Za lociranje trase cevovoda se upoštevajo koordinate Gauss-Kruegerjevega geodetskega sistema, ki so določene v obrazložitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(3)  Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, trase, globin in dimenzij ter tehnologije gradnje objektov in naprav, določenih z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

XI. KONČNA DOLOČBA

32. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo Občinska sveta občine Ruše in Selnica ob Dravi ter Mestni svet Mestne občine Maribor in 8. dan po objavi v uradnem glasilu.