|
Na podlagi
29. in 65. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 in 14/15),
Zakona
o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13, 50/14, 90/14, 14/15 in 76/15),
Zakona
o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin
(Uradni
list RS, št. 14/15),
Uredbe
o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni
list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in 18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 10. seji
dne 30. 3. 2016 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o
oddajanju v najem in obremenjevanju nepremičnin v lasti Občine
Grosuplje |
|
|
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
S tem
odlokom se določajo način, pogoji in merila za oddajanje nepremičnin v
lasti ali upravljanju Občine Grosuplje (občina) v najem (zakup) ter za
obremenjevanje le-tega s služnostnimi ter stavbnimi pravicami. |
|
Ta odlok
se uporablja: |
|
– za vse
nepremičnine (zemljišča vseh namembnosti, vse vrste stavb in posebnih
delov stavb), |
|
– za
oddajo v najem, ustanovitev služnostne pravice ter ustanovitev stavbne
pravice. |
|
Za
določitev vsebine pojmov, kot so nepremičnina, najem, služnostna
pravica, stavbna pravica idr., se uporabljajo neposredno vsakokratno
veljavni Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik, Zakon o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Zakon o kmetijskih
zemljiščih, Stanovanjski zakon in drugi zakoni ter podzakonski predpisi,
ki urejajo ta področja. |
|
|
|
2. člen |
|
Za
gospodarjenje z nepremičninami po tem odloku je pristojna občinska
uprava Občine Grosuplje. |
|
Najemnine,
odškodnine, nadomestila ipd. so prihodek občine. |
|
|
|
II. POSTOPEK SKLENITVE POGODBE |
|
|
|
3. člen |
|
Postopek
se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo občine ali upravljavca
nepremičnine. |
|
Za
sklenitev pogodbe se uporabi tista metoda, ki jo glede na vrednost
nepremičnine določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih
lokalnih skupnosti. |
|
Če se
postopek vodi po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, ga
vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. |
|
|
|
III. ODDAJA V NAJEM (ZAKUP) |
|
|
|
4. člen |
|
V najem se
lahko odda tiste nepremičnine, ki jih občina začasno ne potrebuje.
Podnajem ni dovoljen, razen če je z najemno pogodbo posebej drugače
dogovorjeno. |
|
|
|
5. člen |
|
Najemno
razmerje se uredi s pogodbo. |
|
Za najem v
trajanju največ treh dni zadostuje tudi naročilnica. |
|
|
|
6. člen |
|
Višina
najemnine brez DDV-ja je določena s tem odlokom oziroma s tem odlokom
določenim cenikom. |
|
Višina
najemnine se enkrat letno (praviloma do konca januarja oziroma, ko so
znani ustrezni podatki) revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih
potrebščin preteklega leta. |
|
|
|
7. člen |
|
Župan
lahko s sklepom, ki se povzame v najemno pogodbo, v upravičenih primerih
zniža višino najemnine največ do ene polovice, če: |
|
– najemnik
nepremičnine ne izkorišča kot edini uporabnik ali |
|
– če je
intenzivnost izkoriščanja nepremičnine ustrezno nizka ali |
|
– če za
določeno najemno pogodbo obstaja poseben interes občine ali krajevne
skupnosti ali |
|
– če gre
za najem javnih površin za namene promocije in prodaje kmetijskih
pridelkov in izdelkov domače obrti. |
|
Župan
lahko s sklepom, ki se povzame v pogodbo, v upravičenih primerih odobri
brezplačno uporabo nepremičnine. Brezplačna uporaba se sme odobriti, če
je uporabnik organizacija (društvo ali zveza društev ali zavod), ki
deluje v interesu občine (humanitarna, športna, turistična, kulturna in
mladinska organizacija ter organizacija s področja vzgoje in
izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva) ali krajevna skupnost. |
|
V času
volilne kampanije se sme brezplačna največ 6-urna uporaba odobriti tudi
političnim strankam ali fizičnim osebam za izvedbo predvolilnih shodov
in podobnih aktivnosti. |
|
Brezplačna
uporaba nezasedenih občinskih nepremičnin se sme dovoliti tudi za
organizacijo javnih dogodkov oziroma prireditev občinskega ali
krajevnega pomena (proslave, otvoritve, dogodki kot so Grosuplje v
jeseni, rekreativne in tekmovalne prireditve ipd.). O taki uporabi
odloči župan. |
|
|
|
8. člen |
|
Račun za
najemnino se izda mesečno do 5. dne v mesecu, razen za: |
|
– najem
kmetijskega zemljišča ter zelenjavnega vrta (gredice), za katerega se
račun izda enkrat letno, |
|
– najem,
krajši od enega meseca, za katerega se račun izda nemudoma po koncu
takega najema. |
|
Plačilni
rok računa je osem dni. |
|
|
|
A) Kmetijska zemljišča |
|
|
|
9. člen |
|
Kmetijska
zemljišča se oddajajo v najem v skladu s pogoji in po postopku, ki jih
določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. |
|
Za
določitev višine najemnine se uporablja vsakokratno veljavni cenik
Sklada Kmetijskih zemljišč in gozdov RS za posamezno leto, objavljen na
spletni strani. |
|
|
|
B) Stavbna
zemljišča |
|
|
|
10. člen |
|
Stavbna
zemljišča so zemljišča, ki jih kot taka določa prostorski akt. |
|
|
|
11. člen |
|
Stavbna
zemljišča so glede na lokacijo razvrščena na tri območja: |
|
I.
območje |
ožje območje mestnega jedra Grosuplja (območje med Adamičevo
cesto, Cesto na Krko, Župančičevo cesto in Taborsko cesto)
|
II. območje |
širše območje (ostale ulice v Grosupljem, naselje Šmarje - Sap) |
III. območje |
ostala naselja v občini. |
12. člen |
|
Višina
najemnine se določi glede na dejavnost ter lokacijo zemljišča, in sicer: |
|
vrsta površine oziroma dejavnosti območje: |
I.
|
II. |
III. |
– stojnica v lasti Občine Grosuplje (v EUR/m2/dan)
…………………….. |
15,00 |
10,00 |
5,00 |
– prodajna hišica v lasti Občine Grosuplje (v EUR/m2/leto)
…..…….. |
40,00 |
35,00 |
15,00 |
– prodajni objekt, postavljen na občinsko zemljišče
(kiosk, kontejner, svečomat, mlekomat ipd.) (v EUR/m2/leto)
…………...….. |
50,00 |
45,00 |
20,00 |
– mobilna prodaja (v EUR/m2/dan)
…………………….. |
20,00 |
15,00 |
10,00 |
|
– površine cest, ulic, pločnikov, trgov ipd., kjer je možno za
gostinske
ali trgovske namene postaviti stojnico, kiosk, gostinski vrt,
prodajni avtomat ali na kakšen drug način razširiti ponudbo pred
lokali (v EUR/m2/mesec) ………………… |
3,00 |
2,25 |
1,50 |
– površine, ki jih je možno uporabiti za namene parkiranja (v
EUR/m2/mesec) …… |
3,00 |
2,25 |
1,50 |
– površine, ki jih je možno uporabiti za namene športa,
tekmovanj,
razstav na prostem, cirkusov, lunaparkov ipd. (v EUR/m2/mesec)
………………… |
2,00 |
1,50 |
1,00 |
Za
površine, ki jih je možno uporabiti za zelenjavne vrtove
(gredice)
(v
EUR/m2/leto) …………………………………………………………………………… |
1,00 |
0,85 |
0,50 |
Za
površine iz prve alineje prvega odstavka tega člena, kjer je
postavitev priložnostna, to je za čas določene prireditve (v
EUR/m2/dan, najmanj 1 dan, največ 10 dni) |
12,00 |
8,50 |
5,00 |
Za
površine, ki se jih uporablja kot vrtove ali zelenice pri
zasebnih nepremičninah (v EUR/m2/leto)
…………………………………………………………………………… |
2,00 |
1,50 |
1,00 |
Za
površine, ki se jih uporablja kot pot ali dvorišče pri zasebnih
nepremičninah
(v
EUR/m2/leto) …………………………………………………………………………… |
4,00 |
3,00 |
2,00 |
Za
površine, ki se jih uporablja kot zemljišče pod stavbo pri
zasebnih nepremičninah (v EUR/m2/leto)………………………………………………………………………… |
6,00 |
4,50 |
3,00 |
Za
površine, ki se jih uporablja pod ali ob obrtnih oziroma
industrijskih objektih / funkcionalna zemljišča (v EUR/m2/mesec)
……………………………………………… |
0,70 |
0,50 |
0,30 |
Za
površine, ki se jih uporablja kot odprta skladišča, parkirišča
za tovorna in/ali delovna vozila ipd. (v EUR/m2/mesec)
………………………………………………… |
0,50 |
0,35 |
0,20 |
|
|
C) Poslovni prostori, dvorane in objekti |
|
|
|
a) Poslovni
prostori |
|
|
|
13. člen |
|
Poslovni
prostori so glede na lokacijo razvrščeni v območja, določena v 11. členu
tega odloka. |
|
14. člen |
|
Višina
najemnine se določi glede na območje v EUR/m2/mesec, in
sicer: |
|
območje: |
I.
|
II. |
III. |
– za društva v interesu občine ……………….. |
1,50 |
1,00 |
0,50 |
– za druga društva …………………………….. |
3,00 |
2,50 |
2,00 |
– za vse druge najemnike ……………………. |
7,00 |
6,00 |
5,00 |
Najemnina
za zaklonišča, skladiščne, garažne in podobne prostore, se korigira
(pomnoži) s faktorjem 0,5. |
|
|
|
b) Dvorane |
|
|
|
15. člen |
|
Dvorano
Družbenega doma na Taborski cesti 1 v Grosupljem (Družbeni dom), sejno
sobo v pritličju upravne zgradbe na Taborski cesti 2 v Grosupljem (sejna
soba Taborska 2), sejno sobo v 4. nadstropju na Taborski cesti 1 v
Grosupljem (sejna soba Taborska 1) in dvorano Kulturnega doma na
Adamičevi cesti 16 v Grosupljem (Kulturni dom) se lahko odda v najem
tudi za posamezne dogodke, in sicer za naslednje najemnine (najemnina na
uro, obratovalni stroški so vključeni): |
|
dvorana / dejavnost: |
nepridobitna |
pridobitna |
Taborska 1 |
|
|
– celotna dvorana |
8,00 |
50,00 |
– polovica dvorane |
4,00 |
25,00 |
sejna soba Taborska 2 |
4,00 |
25,00 |
sejna soba Taborska 1 |
4,00 |
25,00 |
Kulturni dom |
|
|
– najem na dogodek (do 5 ur) |
145,00 |
290,00 |
– vsaka dodatna ura |
15,00 |
30,00 |
Cenik ne
velja za društva, ki izvajajo redno dejavnost in dogodke v okviru svojih
letnih programov dejavnosti, sprejetih na Občinskem svetu Občine
Grosuplje in jih občina sofinancira. Za njih je uporaba dvoran
brezplačna. |
|
|
|
c) Športni
objekti |
|
Cenik najema športnih objektov |
EUR/uro |
– športna dvorana Brinje Grosuplje |
53,00 |
– športna dvorana Brinje – plesna dvorana |
10,00 |
– športna dvorana Brinje – namizni tenis |
5,25 |
– praktikabel (mobilni oder) |
15,00 |
– stoli, do 100, na kom |
1,00 |
– stoli, vsak naslednji kom nad 100 |
0,30 |
– oglasni pano v dvorani Brinje |
5,00 |
– OŠ Louisa Adamiča – telovadnica |
18,00 |
– OŠ Louisa Adamiča – borilnica |
10,00 |
– DE OŠ Louisa Adamiča – telovadnica |
15,25 |
– POŠ Šmarje – Sap – telovadnica |
15,25 |
– POŠ Šmarje – Sap – mala telovadnica |
15,25 |
– POŠ Št. Jurij – telovadnica |
17,50 |
– POŠ Žalna – telovadnica |
17,50 |
– igrišče z umetno travo |
12,50 |
– igrišče z umetno travo + razsvetljava |
18,50 |
– igrišče za odbojko na mivki |
6,00 |
– asfaltno igrišče |
6,00 |
– asfaltno igrišče + razsvetljava |
6,50 |
– nogometno igrišče z umetno travo |
70,00 |
– nogometno igrišče z umetno travo z razsvetljavo |
80,00 |
Cenik iz
prejšnjega odstavka velja za urni najem za športne aktivnosti, ki se ne
izvajajo v okviru Letnega programa športa Občine Grosuplje. Za društva,
ki so izvajalci Letnega programa športa Občine Grosuplje, velja za te
aktivnosti 50 % popust. Slednje velja tudi za vsa tekmovanja in tekme,
ki jih ta društva niso dolžna organizirati, pa kljub temu prevzamejo
njihovo organizacijo. |
|
Za
komercialne prireditve je cena najema ŠD Brinje Grosuplje 1.294,00 EUR. |
|
Cenik ne
velja za društva, ki izvajajo redno dejavnost in dogodke Letnega
programa športa Občine Grosuplje, sprejetega na Občinskem svetu Občine
Grosuplje in ga občina sofinancira. Za njih je uporaba športnih objektov
brezplačna. To velja tudi za vse redne prvenstvene tekme, ki so jih ta
društva v okviru tekmovalnega sistema dolžna organizirati. |
|
Dvorane,
telovadnice, učilnice, igrišča in podobne nepremičnine, ki jih imajo v
upravljanju šole, zdravstveni dom, knjižnica ter vzgojno varstveni
zavod, dajejo le-ti v uporabo oziroma najem zunanjim uporabnikom v
skladu s svojimi pravilniki in ceniki, sprejetimi na svetih svojih
zavodov, razen uporabnikom oziroma najemnikom, katerim ceno in pogoje
najema in uporabe določa ta odlok. Prihodke iz tega naslova zavodi
uporabijo za kritje obratovalnih stroškov ter stroškov tekočega in
investicijskega vzdrževanja in o njih letno poročajo Občini Grosuplje ob
pripravi Letnega poročila o poslovanju. |
|
|
|
D) Stanovanja |
|
|
|
16. člen |
|
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in postopek, po
katerem občina neprofitna stanovanja oddaja v najem, se določijo v
skladu z določili Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03,
57/08 87/11, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A in 40/12 – ZUJF), Pravilnika
o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04,
62/06, 22/09, 81/11 in 47/14) ter Uredbe o metodologiji za oblikovanje
najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za
uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03,
142/04, 99/08, 62/10 – ZUJPS in 40/11). |
|
|
|
17. člen |
|
Občina
objavi javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem glede na
število prostih stanovanj v občinskem glasilu, na spletni strani občine
in na oglasni deski občine. |
|
Postopek
oddaje neprofitnih stanovanj vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje
župan. |
|
|
|
18. člen |
|
Na razpisu
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati prosilci,
ki so že lastniki stanovanj. |
|
|
|
19. člen |
|
Vse
udeležence razpisa, katerih vloge so nepopolne, se pozove, da v roku
vloge dopolnijo. Vse vloge, ki se v roku ne dopolnijo, se s sklepom
zavrže. Vloge udeležencev razpisa, ki ne izpolnjujejo razpisanih
pogojev, se zavrnejo, vloge, ki so vložene po preteku roka, pa se
zavržejo. |
|
Če se na
prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo
upravičenci z enakim številom točk, ima prednost tisti upravičenec, ki
je vlogo vložil prej. |
|
Seznam
upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem se objavi na enak
način kot razpis. |
|
Udeleženec
razpisa se lahko pritoži v roku 15 dni po prejemu sklepa o zavrnitvi ali
zavrženju ali objavi razvrstitve na seznam županu. Odločitev župana je
dokončna. |
|
Z
izbranimi upravičenci se sklene najemna pogodba. |
|
|
|
20. člen |
|
Službena
stanovanja se odda v najem na podlagi razpisa, objavljenega na enak
način kot za neprofitna stanovanja. Za postopek oddaje v najem se
smiselno uporabijo določila za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. |
|
Za
službena stanovanja lahko zaprosijo zaposleni v javnih negospodarskih
zavodih, javnih agencijah, katerih ustanoviteljica je občina. |
|
Izjemoma
lahko župan na predlog komisije oziroma delodajalca dodeli službeno
stanovanje brez javnega razpisa, če se ugotovi neodložljiva potreba po
zagotovitvi službenega stanovanja. |
|
|
|
21. člen |
|
Prosilci
za dodelitev službenega stanovanja morajo izpolnjevati še naslednje
pogoje: |
|
– državljanstvo republike Slovenije ali druge države članice Evropske
unije, |
|
– kadrovska pomembnost za delodajalca in za občino, |
|
– da
prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim
prebivajo, ni najemnik neprofitnega stanovanja oziroma ni lastnik
primernega stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti do 60 km od
delovnega mesta. |
|
|
|
22. člen |
|
Najemna
pogodba se sklene za določen čas, za čas trajanja zaposlitve pri istem
delodajalcu. Vsak najemnik službenega stanovanja je dolžan strokovni
službi občine ob koncu koledarskega leta dostaviti dokazilo, da je
zaposlen pri delodajalcu. Najemno razmerje preneha s prekinitvijo
delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je bil najemnik zaposlen
ob sklenitvi najemnega razmerja, vključno z upokojitvijo ali smrtjo
najemnika ter se ne more prenašati na ožje družinske člane. |
|
|
|
23. člen |
|
Za
službena stanovanja se določi višino najemnine enako, kot za neprofitna
stanovanja, s tem, da se odstotek letne vrednosti stanovanja poveča za
25 %. |
|
|
|
E) Počitniški apartmaji |
|
|
|
24. člen |
|
Občinske
počitniške kapacitete lahko koristijo pravne in fizične osebe s stalnim
prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji. |
|
25. člen |
|
Cenik,
postopek odobritve koriščenja, prevzema in vračila ključev, način
plačila in podobna organizacijska ter izvedbena pravila predpiše župan. |
|
|
|
IV. SLUŽNOSTNA PRAVICA |
|
|
|
26. člen |
|
Služnostno
pravico se lahko ustanovi za položitev oziroma napeljavo komunalnega,
komunikacijskega in podobnega voda oziroma priključka v, na ali nad
služečo nepremičnino ali za uporabo (pešpot, vožnja ipd.) služeče
nepremičnine (predmet služnosti). |
|
S
služnostno pravico se sme obremeniti tudi nepremičnine s statusom
grajenega javnega dobra. |
|
Služnostno
pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta
služečo nepremičnino čim manj obremenjuje. |
|
V
služnostni pogodbi je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno
določiti in jo praviloma prikazati tudi na pogodbi priloženi skici. |
|
|
|
27. člen |
|
Postopek
za podelitev služnostne pravice se začne na podlagi vloge
zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj
bi bila vsebina služnostne pravice ter opisano, po kateri in kje po
parceli naj bi potekala in ter globino, širino ter dolžino posega. |
|
Investitor
mora k vlogi za ustanovitev služnostne pravice priložiti: |
|
– projektno dokumentacijo z vrisom poteka trase služnostne pravice, |
|
– katastrske in zemljiškoknjižne listine, če dejansko stanje ni razvidno
iz uradnih evidenc. |
|
Podatki o površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz projektne in druge dokumentacije o nameravani služnosti. Širina trase (varovalni pas) za zemeljski infrastrukturni vod ne more biti manjša od 0,5 m, za zračni vod pa ne manj od 1 m, oboje računano od zunanjega roba instalacije na vsako stran.
Podatki o površini, obremenjeni s služnostno pravico, se povzamejo iz
projektne in druge dokumentacije o nameravani služnosti. Širina trase
(varovalni pas) se določi skladno s predpisi s predmetnega področja. |
|
|
|
28. člen |
|
Služnostna
pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom
drugače določeno. |
|
Zavezanec
za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec. |
|
Stroški
postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za
nadomestilo. Stroške mora zavezanec plačati, preden se mu izroči
vknjižbeno dovoljenje. |
|
|
|
29. člen |
|
Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je
pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju ali služnostnemu
upravičencu, če pa znesek nadomestila presega 5.000,00 EUR pa lahko tudi
v obliki periodičnega (obročnega ali rentnega) plačevanja. Periodično
plačevano nadomestilo se vsako leto revalorizira z indeksom cen
življenjskih potrebščin. |
|
V primeru
obročnega plačevanja mora zavezanec prvih 25 % nadomestila plačati,
preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. Obroki se plačujejo mesečno,
najvišje možno število obrokov 36. V primeru prenehanja služnosti se ta
del nadomestila ali sorazmerni del le-tega zavezancu ne vrne. |
|
V primeru
rentnega plačevanja nadomestila mora zavezanec plačati 25 % nadomestila
takoj po podpisu služnostne pogodbe, nato pa vsako leto 10 % ocenjenega
nadomestila vse do prenehanja služnostne pravice. V primeru mesečnega
plačevanja se vsak mesec plača eno dvanajstino prej ugotovljenega
zneska. Če želi investitor pri rentnem plačevanju nadomestila prej kot v
petih letih prekiniti služnostno pravico, je dolžan plačati razliko do
75 % celotne vrednosti nadomestila. |
|
Če
zavezanec zapade v zamudo s plačilom treh zaporednih mesečnih obrokov
nadomestila ali petih mesečnih obrokov iz obdobja šestih mesecev ali s
plačilom enega letnega obroka nadomestila za več kot 90 dni, ima občina
pravico, da – potem, ko je zavezanca opomnila na plačilo in mu za
plačilo postavila dodaten 15-dnevni rok, zavezanec pa ni plačal –
odstopiti od služnostne pogodbe ter uveljaviti vse posledice, ki jih za
tak primer določa ta odlok. |
|
|
|
30. člen |
|
Območje
občine je glede podeljevanja služnostne pravice razdeljeno na območja,
določena v 11. členu tega odloka. |
|
|
|
31. člen |
|
Višina nadomestila se določi glede na območje ter namensko rabo
zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov, v EUR/m2 brez DDV, in sicer: |
|
območje |
I.
|
II. |
III. |
stavbna zemljišča …………. |
20,00 |
16,00 |
13,00 |
kmetijska zemljišča ……….. |
/
|
3,00 |
1,00 |
Višina nadomestila se določi glede na območje ter namensko
rabo zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov, v EUR/m2 brez
DDV, in sicer: |
območje |
I. |
II. |
III. |
stavbna zemljišča …………….. |
20,00 |
16,00 |
8,00 |
kmetijska zemljišča …………... |
/ |
1,00 |
0,50 |
|
Najmanjši
znesek nadomestila za služnost na stavbnem zemljišču brez davka znaša
50,00 EUR, na kmetijskem zemljišču pa 20,00 EUR. |
|
|
|
32. člen |
|
Ob
prenehanju služnostne pravice ima občina pravico od investitorja ali od
služnostnega upravičenca ali od vsakokratnega lastnika gospodujoče
nepremičnine zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani komunalni vod
oziroma inštalacijo oziroma kar je že bilo vgrajeno v, na ali nad
služečo nepremičnino ter da vzpostavi prejšnje stanje (sanacija
zemljišča ipd.). V primeru neuspeha občina ni zavezana, da toži na
izpolnitev, ampak lahko to naredi sama na strošek prej navedenega
zavezanca. |
|
Če
zavezanec v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s prejšnjim
odstavkom od njega zahtevano, sme občina izjaviti, da predmet služnosti
neodplačno prevzema v last. |
|
|
|
33. člen |
|
Če
investitor oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta služnosti
povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je povzročitelj
dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v primeru spornosti
ugotovi cenilec. Investitor in izvajalec sta solidarno odgovorna za
plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter morebitnih drugih stroškov. |
|
|
|
34. člen |
|
Če
postavitev predmeta služnosti moti občino pri izvedbi kakšnega njenega
projekta, je investitor oziroma služnostni upravičenec na svoje stroške
dolžan prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih
občine, sicer lahko to na stroške investitorja oziroma služnostnega
upravičenca naredi občina. Vsebinsko enako velja za primer, če je
predmet služnosti zgolj uporaba nepremičnine. |
|
|
|
35. člen |
|
Brezplačno
služnostno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje
širši interes občine ali krajevne skupnosti. Širši interes s sklepom v
vsakem posameznem primeru ugotovi župan. Praviloma vendar ne izključno,
je širši interes podan v naslednjih primerih: |
|
– pri
izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne
infrastrukture sočasno z gradnjami ali v zvezi z že obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v interesu občine ali dela
občine oziroma krajevne skupnosti, |
|
– pri
izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije elektronskih komunikacijskih
omrežij, če je le-to v interesu občine ali dela občine oziroma krajevne
skupnosti ali če se to izvaja izven urbanih središč, |
|
– kadar
izvaja gradnjo oziroma investicijo gospodarske javne infrastrukture
investitor, katerega ustanovitelj oziroma soustanovitelj je Občina
Grosuplje. |
|
|
|
V. STAVBNA
PRAVICA |
|
|
|
36. člen |
|
Stavbna
pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih
le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne
pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali
če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega
premoženja. |
|
Za
postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in
podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem. |
|
Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom
grajenega javnega dobra. |
|
Stavbno
pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta
obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje. |
|
V pogodbi
o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in se jo
praviloma prikaže tudi na pogodbi priloženi skici. |
|
V tem
odloku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo, ki
dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo, na
katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico. |
|
|
|
37. člen |
|
Postopek
za ustanovitev stavbne pravice se začne na podlagi vloge
zainteresiranega investitorja. Iz vloge mora biti razvidno, kakšna naj
bi bila vsebina stavbne pravice ter opisano, kje na predmetni parceli
naj bi se predmet stavben pravice (gradnja) nahajal in kolikšno površino
(v m2) naj bi zasedal. |
|
Investitor
mora k vlogi za ustanovitev stavbne pravice priložiti: |
|
– projektno dokumentacijo z vrisom lokacije (situacije) stavbne pravice
v naravi, |
|
– katastrske in zemljiškoknjižne listine s podatki za vsako posamezno
nepremičnino, na kateri se ustanavlja stavbna pravica. |
|
Podatki o
površini, obremenjeni s stavbno pravico, se povzamejo iz projektne
oziroma druge dokumentacije. |
|
|
|
38. člen |
|
Stavbna
pravica je odplačna, razen če je s tem odlokom ali drugim predpisom
drugače določeno. |
|
Zavezanec
za plačilo nadomestila za stavbno pravico je investitor oziroma
vsakokratni imetnik stavbne pravice. |
|
Nadomestilo se praviloma obračuna v enkratnem znesku, plačljivo pa je
pred izročitvijo vknjižbenega dovoljenja investitorju, lahko pa tudi v
obliki periodičnega (mesečnega ali letnega) plačevanja. V primeru
obročnega plačevanja mora zavezanec prvi del nadomestila plačati preden
se mu izroči vknjižbeno dovoljenje, za izračun obrokov, števila le-teh
ipd. pa se smiselno uporabljajo določbe tega odloka o obročnem plačilu
nadomestila za služnostno pravico. V primeru predčasnega prenehanja
stavbne pravice se ta del nadomestila ali sorazmerni del le-tega
investitorju ne vrne. |
|
Stroški
postopka ustanovitve stavbne pravice bremenijo investitorja. Stroške
mora investitor plačati preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. |
|
|
|
39. člen |
|
Območje občine je glede podeljevanja oziroma višine nadomestila za stavbno pravico razdeljeno na območja, določena v 11. členu tega odloka.
Višina nadomestila za odplačno stavbno pravico se določi skladno z
Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Za določitev izkustvene višine nadomestila se uporabi izkustveno
določena višina kupnine, ki bi bila za isto nepremičnino v primeru
prodaje le-te. Če tako ugotovljena višina nadomestila preseže zakonsko
določeni znesek, nad katerim je potrebna cenitev, se višina nadomestila
določi s cenitvijo, v nasprotnem primeru pa se kot višina nadomestila
uporabi znesek, ki bi bil določen kot kupnina. |
|
|
|
40. člen |
|
Če imetnik
stavbne pravice zapade v zamudo s plačilom treh zaporednih mesečnih
obrokov nadomestila ali petih mesečnih obrokov iz obdobja šestih mesecev
ali s plačilom enega letnega obroka nadomestila za več kot 90 dni, ima
občina pravico, da – potem, ko je imetnika stavbne pravice opomnila na
plačilo in mu za plačilo postavila dodaten 15-dnevni rok, imetnik
stavbne pravice pa ni plačal – odstopi od pogodbe oziroma zahteva
prenehanje stavbne pravice ter uveljavi vse posledice, ki jih za tak
primer določa ta odlok. |
|
Če želi
imetnik stavbne pravice prej kot v petih letih prekiniti stavbno
pravico, je dolžan plačati razliko do 75 % celotne vrednosti
nadomestila. |
|
|
|
41. člen |
|
Ob
prenehanju stavbne pravice občina imetniku stavbne pravice plača
nadomestilo v višini, ki je dogovorjena s pogodbo o ustanovitvi stavbne
pravice, če pa to ni dogovorjeno, pa plača eno polovico povečanja tržne
vrednosti nepremičnine. |
|
Če je
vrednost iz prejšnjega odstavka negativna (vrednost odstranitve objekta,
sanacije zemljišča ter drugi s tem povezani stroški večja od takratne
vrednosti objekta), ima občina pravico od imetnika stavbne pravice
zahtevati, da le-ta na svoje stroške odstrani gradnjo, ki je bila
zgrajena v zvezi s stavbno pravico ter da vzpostavi prejšnje stanje
(sanacija zemljišča ipd.), to je stanje, ki je bilo pred gradnjo. |
|
Če imetnik
stavbne pravice v primernem roku ne naredi, kar je bilo skladno s
prejšnjim odstavkom od njega zahtevano, sme občina to narediti sama na
strošek imetnika stavbne pravice. |
|
|
|
42. člen |
|
Če imetnik
stavbne pravice oziroma njegov izvajalec pri gradnji predmeta stavbne
pravice povzroči občini ali tretji osebi kakršno koli škodo, jo je
povzročitelj dolžan povrniti dejanskemu oškodovancu. Višino škode v
primeru spornosti ugotovi cenilec. Imetnik stavbne pravice in izvajalec
sta solidarno odgovorna za plačilo nadomestila, stroškov cenitve ter
morebitnih drugih stroškov. |
|
|
|
43. člen |
|
Brezplačno
stavbno pravico se sme ustanoviti v primerih, v katerih se uresničuje
širši interes. Širši interes s sklepom v vsakem posameznem primeru
ugotovi župan. Praviloma vendar ne izključno je širši interes podan v
naslednjih primerih: |
|
– pri
izvajanju novogradnje ali rekonstrukcije gospodarske javne
infrastrukture sočasno z gradnjami ali v zvezi z že obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v interesu občine ali dela
občine oziroma krajevne skupnosti, |
|
– kadar
izvaja gradnjo oziroma investicije gospodarske javne infrastrukture
investitor, katerega ustanovitelj oziroma soustanovitelj je občina. |
|
|
|
44. člen |
|
Če želi
imetnik stavbne pravice le-to prenesti na tretjo osebo, mora za to
predhodno pridobiti pisno soglasje občine. Soglasje se lahko poda tudi
že v pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice. |
|
Če imetnik
stavbne pravice prenese le-to na tretjo osebo brez predhodnega soglasja
ali celo ob izrecnem nasprotovanju občine, sme občina odstopiti od
pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. |
|
|
|
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
45. člen |
|
Najemne
(zakupne), služnostne in podobne pogodbe, ki so bile sklenjene pred
uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavni do izteka pogodbeno
dogovorjenega roka, za morebitno podaljšanje pa se uporablja ta odlok.
Že začeti postopki se nadaljujejo po tem odloku. |
|
|
|
46. člen |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oddajanju v najem in
obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti Občine Grosuplje (Uradni
list RS, št. 59/13). |
|
|
|
47. člen |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št.
007-0001/2015 |
|
Grosuplje, dne 30. marca 2016 |
|
|
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič l.r. |
Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka o oddajanju v najem in obremenjevanju nepremičnin
v lasti Občine Grosuplje (Uradni list Republike Slovenije, št. 3/2020)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
6. člen |
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|