Na
podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, ZVO-1B –
70/08, ZPNačrt-A – 108/09, ZUPUDPP – 80/10, ZKZ-C – 43/11, ZPNačrt-B –
57/12, ZUPUDPP-A – 57/12 in ZPNačrt-C – 109/12, Odločba US 76/14 in
ZUUJFO – 14/15), 273. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 10. in 30. člena
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski
svet Občine Tržič na 34. seji dne 18. 10. 2018 sprejel |
|
O D L
O K |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja
prostora z oznako TRŽ 11 (Tržič – BPT) |
|
I. SPLOŠNE ODLOČBE |
|
1. člen |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje
enote urejanja prostora z oznako TRŽ 11 (Tržič – BPT) (v nadaljevanju
OPPN). |
(2) OPPN
je izdelal STUDIOartiM, Martina Tomšič s.p., pod št. projekta
301/2017-U. |
|
2. člen |
|
(1) Ta
odlok določa opis prostorske ureditve, območje OPPN, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in
pogoje za parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, pogoje
varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve in
velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti podrobnega načrta. |
(2) OPPN
vsebuje tekstualni, grafični del in priloge. |
a) Tekstualni del odloka: |
I. Splošne odločbe |
II. Opis
prostorske ureditve |
III. Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti
in oblikovanja |
IV. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro |
V. Merila in pogoji za parcelacijo |
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov, ohranjanja
narave ter varstvo kulturne dediščine |
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
X. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta |
XI. Opremljanje stavbnih zemljišč |
XII. Končne odločbe |
b) Grafični del odloka: |
|
List 1 |
Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju |
M 1:5000 |
List 2 |
Prikaz meje ureditvenega območja na DOF |
M 1:2500 |
List 3 |
Prikaz meje ureditvenega območja na geodetskem načrtu |
M 1:500 |
List 4 |
Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno
dobro |
M 1:1000 |
List 5 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M 1:5000 |
List 6 |
Varovanje voda |
M 1:1000 |
List 7 |
Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom |
M 1:1000 |
List 8 |
Prometne površine |
M 1:1000 |
List 9 |
Odprte površine |
M 1:1000 |
List 10 |
Vrste posegov |
M 1:1000 |
List 11 |
Členitev območja BPT na morfološke enote in oštevilčenje
objektov |
M 1:1000 |
List 12 |
Ureditvena situacija |
M 1:1000 |
c) Priloge: |
1. Izvleček iz nadrejenih aktov |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Smernice, analiza smernic in pridobljena mnenja |
4. Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
5. Povzetek za javnost |
6. Sklep
o začetku postopka |
7. Zapisnik javne obravnave |
8. Stališča do pripomb in predlogov |
9. Strokovne podlage: |
–
Konservatorski načrt za prenovo industrijskega območja Bombažne
predilnice in tkalnice Tržič, št. 14/2016-KN, Ljubljana, marec
2018 – analitični del, maj 2018 – načrtovalski del, LUZ, d.d.,
Verovškova 64, 1000 Ljubljana (KNP); |
– PZI –
Rekonstrukcija javne poti 928752 na območju BPT Tržič, št. K 127982,
november 2017, Protim Ržišnik Perc d.o.o., Poslovna cona A2, 4208
Šenčur; |
– PZI –
ureditev parka in površin za pešce in kolesarje na območju BPT Tržič,
št. K 127981, junij 2017, Protim Ržišnik Perc d.o.o., Poslovna cona A2,
4208 Šenčur. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
(Območje OPPN) |
|
(1) Območje ureditve obravnava industrijski kompleks Bombažne predilnice
in tkalnice Tržič (v nadaljevanju BPT), ki leži ob sotočju Tržiške
Bistrice in Mošenika, jugozahodno od Tržiča. Utesnjeno je v okljuki
Tržiške Bistrice, ki ga obkroža s severne in zahodne strani ter omejeno
na vzhodni in južni strani z rakami, umetnim vodotokom speljanim iz
Mošenika ter občinsko cesto. |
Kompleks
BPT je bil zgrajen leta 1885 in obnovljen po požaru 1891. Proizvodni
programi v BPT so se v zadnjih desetletjih postopoma zmanjševali, danes
tekstilne proizvodnje ni več. |
Celotno
območje BPT je ovrednoteno kot industrijska dediščina (EŠD 14353 Tržič –
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič), ki jo je z novimi vsebinami
mogoče ohraniti. |
(2) Območje obsega 6,6 ha in vključuje parcele v celoti ali dele parcel: |
211/1,
594/1, 594/2, 594/3, 594/4, 596/2, 599/31, 599/32, 599/2, 599/10,
599/11, 599/12, 599/13, 599/14, 599/15, 599/16, 599/17, 599/18, 599/20,
599/21, 599/22, 599/23, 599/24, 599/25, 599/27, 599/28, 599/29, 599/30,
599/3, 599/4, 599/6, 599/7, 599/8, 599/9, 599/33, 599/34, 599/35,
599/36, 599/37, 599/38, 599/39, 599/40, 599/41, 599/42, 599/43, 599/44,
599/45, 602/11, 602/12, 602/14, 602/15, 602/16, 602/3, 602/4, 604/3,
604/11, 604/12, 604/13, 604/14, 604/15, 604/16, 604/17, 604/18, 604/19,
678/3 – del, 678/5, 679 – del (vse k.o. Tržič) in 1180/5 – del (k.o.
Bistrica). |
|
4. člen |
|
(Prostorske enote in namembnost območja OPPN) |
|
V
občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (OPN) je obravnavano območje
določeno kot enota urejanja prostora (EUP) z oznako TRŽ 11 (Tržič-BPT).
Območje je namenjeno centralnim dejavnostim (CU), znotraj katerih se
ohranijo tudi proizvodne dejavnosti in skladišča. |
|
5. člen |
|
(Dopustni posegi) |
|
(1) Na
območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka dopustni naslednji
posegi: |
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in ureditvah, rekonstrukcije
obstoječih objektov in ureditev, odstranitve obstoječih objektov in
ureditev, spremembe namembnosti obstoječih objektov, ureditve GJI,
ureditve javnih površin. |
(2) Novogradnje na območju OPPN niso dovoljene, razen v izjemnih
primerih, ki so razvidni iz 9. in 10. člena tega odloka. |
|
6. člen |
|
(Dopustne dejavnosti) |
|
Na
območju so dopustne naslednje dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti: trgovina, promet, skladiščenje, gostinstvo,
turizem in storitve (informacijske in komunikacijske dejavnosti,
finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami,
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in druge raznovrstne
poslovne dejavnosti); |
– kvartarne dejavnosti: javna uprava, zdravstvo, socialno in otroško
varstvo, izobraževanje, kulturne, gasilske, razvedrilne in rekreacijske
dejavnosti, verske dejavnosti, svobodni poklici in dejavnost
eksteritorialnih organizacij in teles); |
– stanovanja; |
– proizvodne dejavnosti, ki se odvijajo v zaprtih prostorih in
prekomerno ne vplivajo na okolje. Prekomeren vpliv na okolje se določa z
izdelavo ustreznih elaboratov. |
|
III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI
IN OBLIKOVANJA |
|
7. člen |
|
(Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Obravnavano območje obsega EUP TRŽ 11, z nazivom Tržič – BPT s
podrobno namensko rabo (PNRP) CU – Osrednja območja centralnih
dejavnosti, kot so območja historičnih ali novih jeder, kjer gre za
prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih
dejavnosti ter bivanje. |
(2) Območje vpliva obravnavane EUP na sosednje EUP na SV strani
obravnavanega območja (Mestno jedro, Balos, Cankarjeva) in na JZ strani
(za Fužinami – območje CU), označujejo predvsem povezave in preplet
dejavnosti. Območje bo odprto za javnost in bo prebivalcem Tržiča ter
drugim obiskovalcem nudilo umirjen sprehod po območju, ob Tržiški
Bistrici in pogled na sotočje z Mošenikom na severni strani območja. |
(3) Z
intenzivno ozelenitvijo se območje »vizualno« poveže z gozdnimi
površinami na severnem in južnem robu, s tem predstavlja parkovni
»podaljšek« starega trškega jedra Tržič, hkrati pa nudi odprt prostor s
prikazom kvalitetne industrijske arhitekture. K ozelenitvi je potrebno
pristopati premišljeno ter s tem omogočiti neposredne in neovirane
poglede na varovano območje kulturne dediščine. |
(4) Vpliv na sosednje EUP se z novim načrtovanjem in preurejanjem v
celoti zmanjšuje, predvsem pa to velja za EUP s podrobnejšo namensko
rabo območja stanovanj (obstoječa pozidava na severu – Balos, jugu –
Preska in jugovzhodu – za Virjem, za Virjem Hraste), gozdov (sever (del)
– plaz Preska in jug), površinskih vod (sever – Tržiška Bistrica,
Mošenik), ki so med najbolj občutljivimi, predvsem kar se tiče hrupa in
onesnaževanja. |
(5) Prometna povezava med enotami urejanja prostora je obstoječa. Glavna
cestna povezava poteka po jugovzhodnem robu območja in poteka iz smeri
Bistrica pri Tržiču v smeri Lom. |
|
8. člen |
|
(Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) |
|
V
ureditvenem območju OPPN so predvidene naslednje ureditve: |
a) Dejavnosti, dopustni posegi in arhitekturno oblikovanje objektov po
morfoloških enotah: |
– Osrednje jedro tovarne z elektrarno (morfološka enota A) |
– Novejše tovarniške hale večjih prostih volumnov (morfološka enota B) |
– Nova
tkalnica (morfološka enota C) |
– Osrednje območje večinoma praznih novejših objektov (morfološka enota
D) |
– Rob
območja z zelenimi površinami in pomožnimi spremljevalnimi objekti
(morfološka enota E) |
– Območje prometne povezave z območjem BPT (morfološka enota F) |
– Območje z vilo in ostanki parkovne ureditve (morfološka enota G). |
b) Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve za promet in odprte
površine. |
c) Pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme ter ohranjanje javnih
spomenikov in spominskih plošč. |
d) Nezahtevni in enostavni objekti ter objekti za obveščanje in
oglaševanje. |
|
9. člen |
|
(Dejavnosti, dopustni posegi in arhitekturno oblikovanje objektov po
morfoloških enotah) |
|
(1) Na
območju urejanja povečanje faktorja zazidanosti ni dopustno. Dopusten je
le enak ali manjši faktor zazidanosti glede na obstoječe dejansko
stanje. |
(2) Pri
načrtovanju predvidenih dejavnosti, dopustnih posegov in arhitekturnega
oblikovanja objektov na območju OPPN se poleg določil tega odloka
upošteva tekstualni del načrtovalskega dela Konservatorskega načrta
prenove, grafični del OPPN in ostale strokovne podlage. |
1. Osrednje jedro tovarne z elektrarno (morfološka enota A) |
Objekti
v morfološki enoti A: 2, 3, 4, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 28, 29, 37, 38,
39, 40, 45, 46, 47, 50, 53, 54 (Grafični del OPPN, list 11) |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti, |
– kvartarne dejavnosti, |
– proizvodne dejavnosti, ki se odvijajo v zaprtih prostorih in
prekomerno ne vplivajo na okolje, |
– parkovne zelene in tlakovane površine (28, 29), |
– tlakovane povozne površine za intervencijo in dostavo, |
– začasno urejen mirujoč promet, nato zelene površine (25, 26). |
b) Dopustne vrste posegov: |
– vzdrževanje objekta, |
– obnova, |
– rekonstrukcije (4 – nadstrešni del se rekonstruira), |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene
z dopustnimi namembnostmi oziroma dejavnostmi (2, 3, 4, 21, 22, 23, 24,
25, 26, 28, 29, 37, 38, 39, 40, 45, 46, 47, 50, 53, 54), |
– odstranitev objekta (28, 29, 53, 25, 26, 21 – JZ prizidek, 4 –
nadstrešni del), |
– ureditve inštalacij (28, 29, 53, 25, 26, 21 – JZ prizidek), |
– ureditve javnih površin (28, 29, 53, 25, 26, 21 – JZ prizidek), |
– namestitev sončne elektrarne (3, 37, 38, 39, 40) pod pogoji navedenimi
v 3. točki 19. člena. |
c) Velikost objektov: |
– ohranijo se tlorisni in višinski gabariti (2 – 4 (nadstrešni del se
lahko odstrani), 37 – 40, 21 – 24, 45 – 47). |
d) Oblikovanje objektov: |
– pri
stavbni opremi se ohranijo podoba, struktura in gabariti; materiali se
ohranjajo, razen, če pristojna služba za varstvo kulturne dediščine s
pogoji odloči drugače (2 – 4, 37 – 40, 21 – 24, 45 – 47), |
– barve
fasad se določijo skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine (2 – 4, 37 – 40, 21 – 24, 45 – 47), |
– ohrani
se oblika strehe vključno z opremo (2 – 4, 37 – 40, 21 – 24, 45 – 47), |
– strešna kritina se določi skladno s pogoji pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine (2 – 4, 37 – 40, 21 – 24, 45 – 47), |
– na
mestu odstranjenih objektov št. 28, 29 se uredi zelenica, |
– na
mestu odstranjenega objekta št. 53 se lahko uredi zelene površine ali
površine za potrebe zapornic in elektrarne, |
– na
mestu odstranjenih objektov št. 25 in 26 se lahko začasno uredijo
parkirni prostori za potrebe objekta 56 (do rušitve le-tega), potem
parkovna ureditev (tlakovano, zelenica), |
– na
območju odstranjenega dela objekta (prizidek št. 21) se uredi parkovni
del; zelene površine, tlakovane površine, |
– še
delujoč obstoječ objekt transformatorske postaje (št. 54) je treba
arhitekturno oblikovno prilagoditi podobi območja pod pogojem, da se
funkcionalnost in dostopnost TP ne zmanjša. |
2. Novejše tovarniške hale večjih prostih volumnov (morfološka enota B) |
Objekti
v morfološki enoti B: 12, 15, 16, 17, 18, 55 (Grafični del OPPN, list
11) |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti (12, 16, 17, 18, 15), |
– kvartarne dejavnosti (12, 16, 17, 18, 15), |
– proizvodne dejavnosti, ki se odvijajo v zaprtih prostorih in
prekomerno ne vplivajo na okolje (12, 16, 17, 18, 15). |
b) Dopustne vrste posegov: |
– odstranitev objekta (55, 15), |
– vzdrževanje objekta (12, 15, 16, 17, 18), |
– ureditve javnih površin (55, 15), |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene
z dopustnimi namembnostmi oziroma dejavnostmi (12, 15, 16, 17, 18, 55), |
– ureditve inštalacij, |
– namestitev sončne elektrarne (17, 18) pod pogoji navedenimi v 3. točki
19. člena. |
c) Velikost objektov: |
– ohranijo se tlorisni in višinski gabariti (12, 15, 16, 17, 18). |
d) Oblikovanje objektov: |
– v
primeru odstranitve objekta se uredi parkovni del (15, 55), |
– pri
stavbni opremi se ohranijo podoba, struktura in gabariti; materiali se
ohranjajo, razen če pristojna služba za varstvo kulturne dediščine
odloči drugače s pogoji (12, 15 – 18), |
– barve
fasad se določijo skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine (12, 15 – 18), |
– ohrani
se oblika strehe (12, 15 – 18), |
– strešna kritina se določi skladno s pogoji pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine (12, 15 – 18). |
3. Nova
tkalnica (morfološka enota C) |
Objekti
v morfološki enoti C: 6, 1, 55 (Grafični del OPPN, list 11) |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti (1, 6), |
– kvartarne dejavnosti (1, 6), |
– proizvodne dejavnosti, ki se odvijajo v zaprtih prostorih in
prekomerno ne vplivajo na okolje (6), |
– bivanje (6), |
– mirujoč promet (v kleti objekta 6, pod pogojem, da se
dostopno-izstopna klančina izvede v samem objektu). |
b) Dopustne vrste posegov: |
– odstranitev objekta (6), |
– ponovna gradnja objekta identičnih gabaritov kot obstoječa (tlorisno,
višinsko, struktura fasade), vendar s sodobnejšimi materiali (6), |
– rekonstrukcija objekta (1, 6), |
– obnova
objekta (1, 6), |
– dozidava (dopustno pri urejanju dostopov – npr. zunanje stopnice,
požarne stopnice) (6), |
– vzdrževanje objekta (6, 1), |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene
z dopustnimi namembnostmi oziroma dejavnostmi (1, 6, 55), |
– ureditve inštalacij, |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost objektov: |
– ohranijo se tlorisni in višinski gabariti (1, 6), |
– etažnost se lahko prilagodi namembnosti objekta (6), |
– objekt
je lahko podkleten (1K) (6). |
d) Oblikovanje objektov: |
– dopustna je izvedba zunanjih stopnic na JV delu objekta z ustreznim
nadkritjem, |
– dopustna je izvedba lahkih kovinskih zunanjih požarnih stopnic na SV
strani objekta (na mestu obstoječe trafo postaje) (6), |
– fasada
naj bo steklena, prezračevana, steklo delno z elementi vzorcev tkanja
(6), |
– streha
naj bo ravna, lahko je pohodna; odpiranje strehe je možno s svetlobnimi
kupolami in svetlobnimi jaški (6), |
– pri
stavbni opremi se ohranijo podoba, struktura in gabariti; materiali se
ohranjajo, razen, če pristojna služba za varstvo kulturne dediščine
odloči drugače s pogoji, |
– barve
fasad se določijo skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine (1), |
– ohrani
se oblika strehe (1), |
– strešna kritina se določi skladno s pogoji pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine (1). |
4. Osrednje območje večinoma praznih novejših objektov (morfološka enota
D) |
Objekti
v morfološki enoti D: 3a, 4a, 5, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 19, 20, 35, 41, 51
(Grafični del OPPN, list 11) |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne (19, 35, 7), |
– kvartarne (19, 35, 7), |
– parkovne zelene in tlakovane površine (9, 10, 11, 35, 36), |
– tlakovane povozne površine za intervencijo in dostavo (3a, 4a, 7a, 8,
20 in 41), |
– mirujoč promet (v garaži pod terenom na mestu odstranjenih objektov). |
b) Dopustne vrste posegov: |
– odstranitev objekta (3a, 4a, 5, 7a, 8, 9, 10, 11, 19, 20, 35, 36 in
41), |
– ponovna gradnja objekta enakih ali manjših gabaritov kot obstoječa,
vendar s sodobnejšimi materiali (19, 35), |
– rekonstrukcija objekta (19, 35, 7), |
– novogradnja (garaža pod terenom na mestu odstranjenih objektov): |
– vzdrževanje objekta (19, 35, 7), |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene
z dopustnimi namembnostmi oziroma dejavnostmi (3a, 4a, 5, 7, 7a, 8, 9,
10, 11, 19, 20, 35, 41), |
– ureditve inštalacij, |
– parkovne zelene in tlakovane površine (5, 9, 10, 11, 20, 35, 36), |
– tlakovane povozne površine za intervencijo in dostavo (3a, 4a, 7a, 8,
20 in 41). |
c) Velikost objektov: |
– objekti ne presegajo obstoječe višine (19 ne sme presegati obstoječe
višine, objekt 35 pa ne sme presegati višine objekta 3), |
– objekt
ohranja obstoječo višino (7), |
– objekti ne presegajo obstoječe tlorisne oblike (19, 35, 7), |
– etažnost se lahko prilagodi namembnosti objekta (19, 35), |
– velikost garaže pod terenom se določi na podlagi geološke raziskave
terena in statične preverbe objektov, na katere bi garaža mejila. |
d) Oblikovanje objektov: |
– na
mestu odstranjenih objektov se na nivoju terena uredi parkovni del;
zelene površine, tlakovane površine. |
– na
mestu odstranjenih objektov se lahko uredi kolesarski poligon ali druge
športne vsebine. |
– na
mestu odstranjenih objektov se na nivoju terena uredi povozne površine
za intervencijo in dostavo; tlakovane površine (3a, 4a, 7a, 8, 20 in
41). |
5. Rob
območja z zelenimi površinami in pomožnimi spremljevalnimi objekti
(morfološka enota E) |
Objekti
v morfološki enoti E: 13, 30, 32, 33, 34, 54, 42, 43, 44, 48, 54, 56
(Grafični del OPPN, list 11) |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– kvartarne dejavnosti (33, 34 – stolp, 13, 42, 43, 44), |
– terciarne (33, 34 – stolp, 13, 44), |
– parkovne zelene in tlakovane površine (13, 30 – del, 32, 34 – zidani
del, 44, 48), |
– mirujoč promet (56, 30 – del). |
b) Dopustne vrste posegov: |
– odstranitev objekta (13, 30, 32, 34 – zidani del, 44, 56, 48 z
bazenom), |
– ponovna gradnja objekta enakih gabaritov kot obstoječa, vendar s
sodobnejšimi materiali (44, 13), |
– ponovna gradnja objekta manjših gabaritov kot obstoječa, vendar s
sodobnejšimi materiali (56), |
– rekonstrukcija objekta (44, 13, 34, nekdanji most ob čistilni napravi
48), |
– vzdrževanje objekta (44, 13, 42, 43, 34, 33), |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene
z dopustnimi namembnostmi oziroma dejavnostmi (13, 30, 32, 33, 34, 54,
42, 43, 44, 48, 54, 56), |
– ureditve inštalacij, |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost objektov: |
– objekti ne presegajo obstoječe višine (13, 42, 43, 44, 33, 54), |
– objekti ne presegajo obstoječe tlorisne oblike (13, 42, 43, 44, 33), |
– objekt
34 – leseni del se ohrani v obstoječih gabaritih, |
– objekta 42 in 43 se ohranita v obstoječih gabaritih, |
– objekt
56 – dopustno 1K + P (brez strehe), dopustna je prilagoditev tlorisnega
gabarita novi funkciji objekta, vendar ne več kot 10 %, |
– etažnost objektov se ohrani (13, 44, 33, 54). |
d) Oblikovanje objektov: |
– leseni
del objekta 34 se ohrani in obnovi, |
– na
mestu odstranjenih objektov 30, 32, 34 – zidani del se uredi parkovni
del (tlakovano, zelenica), |
– na
delu odstranjenega objekta 30 se uredi začasno parkirišče (faza 1), |
– na
mestu odstranjenih objektov 13, 44, se uredi parkovni del (tlakovano,
zelenica, kolesarska pot), |
– na
mestu odstranjenega objekta 48 z bazenom se uredi zaključno točko
povezovalne poti po obrobju območja, |
– na
mestu odstranjenega objekta 56 se postavi garažna hiša etažnosti 1K + P
(brez strehe), |
– objekta 42 in 43 ohranita svojo obliko, |
– še
delujoč obstoječ objekt transformatorske postaje (št. 54) je treba
arhitekturno oblikovno prilagoditi podobi območja pod pogojem, da se
funkcionalnost in dostopnost TP ne zmanjša. |
6. Območje prometne povezave z območjem BPT (morfološka enota F) |
Objekti
v morfološki enoti F: 49, 57 (Grafični del OPPN, list 11) |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti, |
– kvartarne dejavnosti. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– relokacija (št. 49 se po potrebi prestavi na drugo lokacijo), |
– vzdrževanje objekta, |
– rekonstrukcije, |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene
z dopustnimi namembnostmi oziroma dejavnostmi (št. 49), |
– ureditve inštalacij, |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost objektov: |
– ohranijo se tlorisni in višinski gabariti. |
d) Oblikovanje objektov: |
– logotip (57) se popravi, restavrira in ohrani na mestu, |
– vratarnica (49) – ohranja se kamnita fasadna obloga, gabariti in
osnovna delitev fasad, ki se izvede z novimi materiali v steklu in lesu
ali kovini. |
7. Območje z vilo in ostanki parkovne ureditve (morfološka enota G) |
Objekti
v morfološki enoti F: 31 (Grafični del OPPN, list 11) |
a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: |
– terciarne dejavnosti, |
– kvartarne dejavnosti. |
b) Dopustne vrste posegov: |
– vzdrževanje objekta, |
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene
z dopustnimi namembnostmi oziroma dejavnostmi, |
– ureditve inštalacij, |
– ureditve javnih površin. |
c) Velikost objektov: |
– ohranijo se tlorisni in višinski gabariti. |
d) Oblikovanje objektov: |
– pri
stavbni opremi se ohranijo podoba, struktura in gabariti; materiali se
ohranjajo, razen, če pristojna služba za varstvo kulturne dediščine
odloči drugače s pogoji, |
– barve
fasad se določijo skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine, |
– strešna kritina se določi skladno s pogoji pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine. |
|
10. člen |
|
(Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve za promet in odprte
površine) |
|
(1) Pri
načrtovanju predvidenih arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih
rešitev prostorskih ureditev na območju OPPN se poleg določil tega
odloka upošteva tekstualni del načrtovalskega dela Konservatorskega
načrta prenove, grafični del OPPN in ostale strokovne podlage. |
1. Ureditve za promet (Grafični del OPPN, list 8) |
a) Mirujoči promet: |
– Urejanje mirujočega prometa se izvede v dveh etapah. |
– Etapa
1: |
Obstoječe parkirne površine se v prvi etapi ohranijo in delno razširijo,
ob ureditvi druge etape parkirišč pa se ukinejo in uredijo kot odprte
površine. Tako se začasno, do izvedbe druge etape uredijo parkirišča ob
elektro delavnici (št. 28), na območju skladišča za premog (št. 25 in
26), na odprtem prostoru ob belilnici (št. 18) in na delu območja ob
tkalnici (št. 6). |
– Etapa
2: |
– V
drugi etapi oziroma kot stalna ureditev se uredijo podzemna parkirišča
in parkirišča na terenu. |
– Parkirišča na terenu: obstoječe parkirišče vzhodno od rak ter
parkirišče na območju porušene delavnice na jugozahodu območja (št. 56).
Obstoječe parkirišče vzhodno od rak se na novo uredi. Uredijo se
parkirna mesta za polnjenje električnih vozil. Parkirišče naj ne posega
v ostanke parkovne ureditve okoli vile, lahko pa se širi v smeri proti
JV in JZ pod pogojem, da ne degradira varovanih lastnosti območja ali
kulturnega spomenika EŠD: 5180 – Tržič – Rake na Mošeniku. |
– Podzemna parkirišča so možna 3: |
1) Na
območju pod razširjeno odprto površino med obstoječimi objekti št. 21,
3, 40, 18 in 12. |
Ob
izvedbi parkirišča je treba upoštevati pogoje pristojne službe za
varstvo kulturne dediščine. Upoštevati je treba temeljite raziskave tal
pri urejanju območja stika dveh železniških tirov, kjer je bila nekdaj
okretnica (v kolikor je še tam, se jo ohranja na mestu vključno z
zapuščenimi tiri). Dostop se uredi z nivoja ceste na jugozahodu območja
BPT in pod opuščenimi rekonstruiranimi železniškimi tiri ali z zahoda. |
2) Na
jugozahodu območja na mestu objekta št. 56. |
Ob
izvedbi podzemnega parkirišča se obstoječi objekt odstrani. Na mestu
objekta se uredi dvoetažno parkirišče. Prva etaža so parkirne površine
na nivoju kleti obstoječega objekta in druga, nepokrita etaža, parkirne
površine na nivoju pritličja obstoječega objekta. Ureditev ne sme
posegati v vedute iz ceste na obstoječe objekte na območju BPT. |
3) V
kleti objekta št. 6. |
Možna je
tudi izvedba parkirišča 3) – preureditev kletnih prostorov objekta št. 6
v parkirno hišo pod pogojem, da se dostopno – izstopna klančina in vhod
izvede v samem objektu, brez dozidav in nadstreškov. |
b) Motorni promet: |
– Obstoječe cestne povezave se uredijo in prilagodijo potrebam območja
pod pogojem, da ne škodujejo varovanim lastnostim. |
– Glavna
prometna dostopna točka je most preko rak, potreben rekonstrukcije. |
– Cesta
ni namenjena tranzitnemu prometu. Izvedena naj bo v minimalnih
dimenzijah, ki še omogočajo prevoznost merodajnega vozila (intervencija,
dostava, komunalno vozilo). Površina, potrebna za promet, se minimizira
tudi z združevanjem podvojenih cest na zahodnem delu območja. Na
zahodnem in južnem delu območja se zato prometne ureditve rešuje
celovito skupaj z zasnovo odprtih površin. Na mestu okretnice (stičišče
dveh tirov in obračališče vagonov (št. 51)), je možno urediti
obračališče za tovorna vozila. Ob urejanju prometnih povezav se smiselno
ureja tudi spremljajoče zelene površine. |
c) Ureditve za pešce: |
– Obstoječe in nove površine za pešce (parki, zelenice, trgi, arkade,
hodniki, stopnišča) ter ostale površine morajo biti javno dostopne,
zapiranje ali omejevanje prehoda ni dopustno, razen v času dostave. |
– Povezovalna severna pot vzhodnega in zahodnega dela območja: |
Na
severnem robu območja je potrebno sanirati brežine vodotokov in jih
zavarovati pred propadanjem. Pri urejanju vegetacije je treba ohranjati
kvalitetne vedute na območje BPT. Vzhodni in zahodni del območja naj
povezuje tudi pot za pešce in kolesarje na severnem in severozahodnem
obodu območja. Poti naj bodo urejene tako, da omogočajo uporabo tako za
kolesarje kot pešce. Objekta št. 42, 43 naj se ohranita, obnovita ali
rekonstruirata v enakih ali sonaravnih materialih in enakih gabaritih. V
kolikor je možno, naj se program v objektu št. 13 premakne v nadstropje,
da se sprosti pritlična etaža in nameni pešcem in kolesarjem. Objekta
št. 13 in 44 je dopustno tudi odstraniti na račun ureditve odprtega
prostora. Programi v objektih naj se prilagodijo novemu značaju območja. |
– Muzejska pot: |
Vzporedno s cesto se med objekti št. 7, 38, 39, 4, 3 in objektom št 2 v
dolžini od objekta št. 1 do objekta št. 45, vzpostavi muzejska pot.
Muzejska pot je interpretativne narave in je namenjena obiskovalcem,
pešcem. |
– Obstoječe in nove dostopne točke: |
Obstoječe dostopne točke se ohranijo in uredijo, odprejo se nekatere
obstoječe zaprte dostopne poti in uredijo nove dostopne poti: |
– na
severovzhodu se ponovno uredi obstoječ, a zaprt dostop preko mostu čez
Tržiško Bistrico na območje BPT z Balosa (v grafiki dostop št. 1), |
– servisna točka preko rak (v grafiki dostop št. 2) se uredi in se lahko
odpre za turistične oglede, |
– servisna pot preko rak se prekvalificira v javni dostop na območje in
preuredi v nov lesen ločni most namenjen pešcem in kolesarjem; ostali
promet je prepovedan (v grafiki dostop št. 3), |
– na
zahodu območja se na mestu nekdaj obstoječe brvi preko Tržiške Bistrice
lahko uredi nova brv namenjena pešcem in kolesarjem (v grafiki
dostop št. 4), |
– glavni
dostop (za motorni promet) se rekonstruira. |
– Osrednja odprta površina: |
– Razširjena odprta površina med obstoječimi objekti št. 18, 12, 40, 3
in 12 je namenjena pešcem, kolesarjem in prireditvam. Motorni promet je
prepovedan, razen z namenom kratkoročnih in dnevno časovno omejenih
dostav na jugovzhodnem delu ob objektih 21, 22, 3, 4, 40, 37, 7. |
2. Odprte površine (Grafični del OPPN, list 9) |
a) Zelene površine: |
– Z
namenom urejanja in odpiranja kvalitetnih vedut na območje BPT in
odprtega prostora se odstrani nekatere objekte na mestu katerih se
uredijo odprte površine. To so objekti št. 29, 53, 28, 55, 48 (z
bazenom), 25 in 26. Na mestu teh objektov in v okolici se uredijo zelene
površine ali ozelenjeni trgi, skladno z urejanjem prometnih površin.
Ozelenitev se izvede z avtohtonimi sortami na način, ki ne ovira
pogledov na območje kulturne dediščine in dele območja. |
– Obstoječe zelene ureditve na severovzhodu območja se uredijo in
dopolnijo s programom za sprehajalce in otroke (klopi, otroško igrišče,
pitnik). Objekti št. 30, 32, 34 – zidani del, se odstranijo z namenom
širitve urejenih zelenih ureditev. Igrala se oblikuje kot arhitekturna
igrala z varnostno podlago iz naravnih materialov. Umeščanje plastičnih
ali napihljivih igral ni dovoljeno. Območje naj bo povezano s središčem
Tržiča, z dostopom na območje BPT in z muzejsko potjo. |
– Centralni trg med objekti št. 21, 3, 40, 18 in 12 naj bo tlakovan in
ozelenjen z drevesno vegetacijo. |
– Okolico objekta št. 2 se ozeleni. Ob posegih je treba upoštevati
občutljivost izpostavitve in ohranjanja podobe obstoječega javnega
spomenika padlim borcem BPT med drugo svetovno vojno. |
– Peš in
kolesarska pot, ki vodi iz severovzhodnega dela območja po severnem robu
in zahodnem robu do dvomostovja se ob urejanju prilagaja tlakovanim
prometnim ureditvam ter objektom št. 42 in 43 ter rekonstruiranim
objektom št. 13 in 44. |
– Območje ob dvomostovju in v okolici objekta št. 56 je potrebno
revitalizirati in prilagoditi novejši podobi celotnega območja s
poudarkom na odpiranju vedut na območje. |
– Jugovzhodni rob območja in ostale odprte površine ob cesti in
parkiriščih se ureja celovito v povezavi z urejanjem prometa. |
– Na
mestu odstranjenih objektov št. 28 in 29 se izvedejo manjše parkovne
ureditve s klopcami. |
b) Druge
odprte površine: |
– V
osrednjem odprtem prostoru na območju odstranjenih objektov št. 5, 8, 9,
10, 11, 20, 35, 36, 41, se na celotni površini uredi odprt javni prostor
namenjen sprehajalcem, pešcem in sprotnim javnim programom. Območje mora
biti urejeno kot trg, členjen z vegetacijo. Drevesna vegetacija mora
biti sajena tako, da ima stik z matično podlago. V tlaku je treba
predstaviti obstoječo urbanistično ureditev prostora. Vhodi v podzemne
garažne se uredijo tako, da so vhodne in izhodne rampe čim manj vidne.
Na osrednji prostor ali na zelene površine se lahko umesti kolesarski
poligon. Urejeni morajo biti prostori za počitek in druženje (klopce,
stoli, mize). Skladišče v sredini osrednjega odprtega prostora (št. 19)
se ohrani ali v primeru izgradnje podzemne garaže ponovno zgradi kot
novogradnja, ki je nadomestitev obstoječega objekta z enakimi lastnostmi
zgornjega dela objekta. Z ureditvijo osrednjega prostora BPT kot odprtim
javnim prostorom se vzpostavi povezavo industrijskega kompleksa s
prebivalci Tržiča in obiskovalci. |
|
11. člen |
|
(Pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme ter ohranjanje javnih
spomenikov in spominskih plošč) |
|
(1) Pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme: |
– Urbano
opremo je treba urejati celovito za celotno območje. Osnova za
oblikovanje je obstoječa urbana oprema: luči, klopi, javna ura in značaj
območja kot celote. |
– Staro
še ohranjeno originalno urbano opremo (ura, luči) in opremo notranjih
prostorov (ure, luči) je treba ohraniti, restavrirati in vključiti v
ureditev. |
– Ohranijo se obstoječi elementi klopi, ki se jih ustrezno umesti v novo
zasnovo. |
– Oblikovanje nove urbane opreme mora izhajati iz vsebine in pomena
industrijske dediščine BPT. Za celotno območje je treba pripraviti
celovito zasnovo, ki jo potrdi pristojna služba za varstvo kulturne
dediščine in vključuje zasnovo in umestitev urbane opreme (klopi, miz,
košev, stojal za kolesa, ograj, stebričkov, oglaševalskih panojev in
načinov oglaševanja ter osvetlitve), vključno z opredeljenimi materiali,
dimenzijami, oblikovanjem, barvami ter umestitvijo v smislu opredeljenih
lokacij dovoljenih okvirnih območij umestitve. Vsa nova oprema mora biti
oblikovno skladna tako, da bo zagotovljena celovita podoba območja. |
– Ohranijo se obstoječi elementi javne razsvetljave, ki se jih ustrezno
umesti v novo zasnovo. Nova javna razsvetljava mora biti energetsko
varčna. |
(2) Pogoji za ohranjanje javnih spomenikov in spominskih plošč: |
– V
območjih javnih spomenikov in spominskih plošč ni dovoljeno postavljati
smetnjakov, hidrantov, prometnih znakov ali drugih podobnih
infrastrukturnih objektov ali komunalne opreme. |
– Vse
posege je treba načrtovati tako, da se zagotovi spoštljiva prostorska,
likovna in doživljajska funkcija javnega spomenika s skulpturo in obenem
prepreči zakrivanje ali kakršnokoli razvrednotenje spomina na padle
delavce. |
– Z
načrtovani posegi v bližnji okolici je treba zagotavljati spoštljiv
odnos do memorialnih spominskih obeležij. |
– V
neposredni bližini javnega spomenika ni dovoljeno zasajati dreves. |
– Zgodovinski spominski plošči na vzhodnem vogalu JV fasade objekta št.
3 in južnem vogalu JV fasade objekta št. 38 je treba ohranjati na
lokaciji in jih po potrebi restavrirati, pri čemer je treba ohranjati
vsebino napisov ter zagotavljati čitljivost, poglede in dostop. Ob
glavni fasadi je treba vzpostaviti osnovne pogoje, ki omogočajo
obiskovalcu nemoteno ustavitev, branje in pogled. V času izvedbe posegov
v območju javnega spomenika, v bližnji okolici, fasadah upravne stavbe
ali mejnih zemljiščih je treba zagotoviti ukrepe varovanja in fizične
zaščite sestavnih delov javnega spomenika in spominskih plošč. |
– Javni
spomenik padlim delavcem BPT med drugo svetovno vojno, ki stoji SV na
zelenem jeziku ob objektu št. 2, je treba restavrirati in rekonstruirati
podstavek. Pri ureditvi je treba spoštovati originalno kompozicijo
javnega spomenika ter zagotoviti nemoteno veduto, dostop in ureditev, ki
omogoča nemoteno vzdrževanje. |
|
12. člen |
|
(Nezahtevni in enostavni objekti ter objekti za obveščanje in
oglaševanje) |
|
(1) Nadstrešek nad vhodom v objekt št. 12 na SV fasadi objekta se
ohrani. |
(2) Logotip BPT (št. 57), ki se nahaja SV od objekta št. 49, ob vstopu
na območje se popravi, restavrira in ohrani na mestu, kot tudi logotip
BPT na objektu št. 24. |
(3) Ograje: dovoljene so le varovalne ograje, ki ne smejo biti tipske
panelne ali kamnite. |
(4) Začasni objekti (stojnice, prodajne hiške ali paviljoni) za začasne
dogodke morajo biti oblikovani enotno in v duhu zapuščine Bombažne
predilnice in tkalnice Tržič z morebitno navezavo na ostale dejavnosti v
Tržiču in njegovi okolici, npr. čevljarska industrija. |
(5) Oprema za obveščanje in razstavni panoji ter interaktivne table
morajo biti poenoteni in omogočati usmerjanje obiskovalcev po območju,
obveščanje o dogodkih, vsebinah in razkrivati preteklo zgodovino območja
BPT. Postavitev je dovoljena na točno določenih mestih v dogovoru s
pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. |
Oglaševanje na stavbah je dovoljeno le za nosilce dejavnosti s sedežem v
dotičnih stavbah. Oglaševanje nad nivojem strehe ni dopustno. |
Svetlobni, utripajoči svetlobni in zvočni objekti, jumbo plakati in
obešanke na drogovih javne razsvetljave niso dopustni. |
(6) Oprema lokalov naj bo oblikovno poenotena, vključno z razstavnimi
panoji, izvesnimi tablami in napisi. |
|
IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
13. člen |
|
(Cestno omrežje in parkirne površine) |
|
(1) Glavni uvoz in izvoz z območja je trenutno na SV delu BPT, preko
obstoječega mostu preko rak do javne poti JP 928752. Predvidena je
rekonstrukcija omenjene javne poti s širino vozišča 5.50 m, od križišča
z JP 928751 do mostu preko rak, saj obstoječa širina ceste (5.0 m) ni
zadostna za udobno srečevanje dveh tovornih vozil. Obstoječ pločnik na
zahodni strani ceste se preuredi in naveže na novo predviden most preko
rak z obojestranskim pločnikom. Obojestranski pločnik se na severu
nadaljuje s sprehajalno potjo ob obvoznem prostoru. |
Cesta se
za mostom navezuje na obstoječo interno cesto. Predvidena je širitev
obstoječe ceste od objekta št. 1 do objekta št. 26, ko bo omogočala
nemoteno srečevanje dveh tovornih vozil. Predlaga se širina vozišča 5.50
m. Za potrebe širitve ceste odstranitev objektov ni predvidena. Ob
urejanju obstoječe ceste je treba upoštevati zahteve pristojne službe za
varstvo kulturne dediščine po odmiku od obstoječih objektov in še
posebej upoštevati varovalni pas ob ureditvi javnega spomenika padlim
delavcem BPT med 2. sv. vojno z okolico. |
Rekonstruira se obstoječi cesti in uredi se premostitev preko rak. Na ta
način se območje primarno napaja z vzhodne smeri tj. preko javne poti JP
928752. Obstoječ izvoz na zahodni strani območja ohrani sekundarni
pomen. Ob tem obstoječem izvozu na zahodni strani je predviden prostor
za obračanje tovornih vozil za izvozno smer – smer vzhod. |
(2) Parkirne površine so predvidene na naslednjih delih ureditvenega
območja: |
Opis
etapnosti ureditev, lokacij in ureditev parkirnih površin je razviden iz
10. člena tega dokumenta. |
|
14. člen |
|
(Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in
elektronsko komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Prenovo je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba
energije in materialov. |
(2) Prenovo mora spremljati energetska sanacija stavb, kar pomeni: |
– ustrezno toplotno zaščito, |
– gradnjo skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno
uporabo obnovljivih virov energije. |
(3) Pri
prenovi se vzpodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za
pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba
padavinske vode v sanitarne namene. |
(4) Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske
infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad
njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne
sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo
ogrožati rabe nad ali pod njimi. |
(5) Zasnova infrastrukturnih vodov na območju OPPN naj sledi predvidenem
cestnem omrežju. Z ohranitvijo obstoječih objektov ni razpoložljivega
prostora za potek komunalnih vodov, ki bi celostno obkrožali vse
obstoječe objekte in hkrati napajali revitalizirane dele objektov. |
(6) Priključevanje na javno infrastrukturo in komunalno infrastrukturo
je predvideno z zahodne strani (komunalni priključki se uredijo do
objekta št. 20 in nato navežejo na ureditev interne ceste). Potek
komunalnih vodov je razviden iz situacije komunalnih vodov (Grafični del
OPPN, list 4). |
|
15. člen |
|
(Vodovodno omrežje) |
|
(1) Obstoječi stari vodovod LTŽ DN 200 mm, ki je pod rakami in je v
kineti je potrebno obnoviti, z dimenzijsko ustreznejšim vodovodom. |
(2) Priključitev novega sekundarnega vodovodnega omrežja se predvidi na
lokaciji transformatorske postaje TP 1238 Predilniška 1. |
(3) Na
obravnavanem območju je potrebno predvideti samostojne vodovodne
priključke z zunanjimi vodomernimi jaški. |
(4) Voda
za požarno varnost se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja. |
|
16. člen |
|
(Kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Fekalna kanalizacija |
Obstoječa mešana kanalizacija poteka v strugi vodotoka Tržiška Bistrica.
Kanal je mestoma že poškodovan in potreben obnove. |
Trasa
novega fekalnega kanala poteka v koridorju razširjene interne ceste
skupaj z ostalimi komunalnimi vodi. Priključitev na obstoječ kanal v
strugi vodotoka je predvidena na skrajnem JZ delu območja. Za priklop
novih in obstoječih objektov je predviden odsek fekalne kanalizacije ob
načrtovanem obračališču za tovorna vozila. |
(2) Meteorna kanalizacija |
Meteorne
vode iz strešin obstoječih objektov, manipulativnih površin in cest se
vodijo v bližnje vodotoke. Z revitalizacijo je potrebno urediti ločeno
in kontrolirano odvajanje meteornih vod. |
Z
razširitvijo obstoječe interne ceste in z ureditvijo parkirišča pred
vstopom na območje BPT je predvidena tudi ureditev odvodnjavanja
utrjenih površin. Pred izpustom meteorne kanalizacije v rake se odpadna
padavinska voda očisti v ločenih lovilcih olj. |
|
17. člen |
|
(Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava) |
|
(1) Z
namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za
proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah
obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti,
zlasti kot: |
– naprave, ki povečujejo izkoristek obstoječih naprav; |
– nove
sisteme za proizvodnjo električne energije, ki nadomestijo obstoječe
sisteme; |
– nove
sisteme za proizvodnjo električne energije, ki se umeščajo ob obstoječih
in v čim večji meri izkoriščajo objekte in naprave obstoječih sistemov. |
(2) Objekte in naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno
načrtovati tudi v primerih, ko izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za
druge namene in so skladni z zahtevami glede ohranjanja narave in
varstva kulturne dediščine. |
(3) Vodne akumulacije, namenjene proizvodnji električne energije, je
treba načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom,
zlasti varstvu pred poplavami. |
(4) Nove
energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih
virov energije za lastno uporabo je dovoljeno načrtovati tako, da: |
– tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov,
ob katere se umeščajo; |
– objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki
presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se
umeščajo. |
(5) Poteki načrtovanih elektroenergetskih vodov za prenos in
distribucijo se morajo poleg prilagajanja obstoječi naravni in
ustvarjeni strukturi urejenosti prostora praviloma izogibati vidno
izpostavljenim reliefnim oblikam. |
(6) V
območjih varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za
distribucijo praviloma načrtuje v podzemnih vodih. |
(7) Pri
načrtovanju energetskih sistemov se daje prednost sistemom, ki omogočajo
hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne
energije ter izrabo obnovljivih virov energije. |
(8) Na
obravnavanem območju se nahajajo tri transformatorske postaje (TP) TP
0196 Pošta Tržič, TP 1228 Predilniška 1 in TP 1236 Predilniška 2. |
(9) Obstoječi TP 1228 Predilniška 1 in TP 1236 Predilniška 2 se trenutno
napajata preko 20 kV kablovoda enostransko iz RP 983 Balos. Za
dvostransko napajanje navedenih TP bo potrebno zgraditi dodatni 20 kV
kablovod iz TP 1236 Predilniška 2 v smeri proti Preski. |
(10) Pred pričetkom gradbenih del je potrebno zakoličiti
elektroenergetske vode. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju
tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo
prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo
zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v
bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani
distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska. |
(11) Za
priključevanje novih odjemalcev z električno energijo, bo potrebno
zgraditi nove NN priključke iz obstoječih TP 0196 Pošta Tržič, TP 1228
Predilniška 1 in TP 1236 Predilniška 2 do priključno merilnih omaric
lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov. |
(12) Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin,
njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja.
Priključno merilne omarice ne smejo biti postavljene na oziroma vgrajene
v fasade objektov kulturne dediščine in ne smejo biti samostoječe v
prostoru. Omarice se lahko postavijo na lokacije, ki ne degradirajo
varovanih lastnosti objektov in opreme na območju BPT. Konkretne
lokacije se s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine uskladijo v
postopku pridobitve kulturnovarstvenega soglasja. |
(13) NN
omrežje mora biti zgrajeno v elektro-kabelski kanalizaciji oziroma v
kabelski izvedbi. Za nove kabelske izvode se lahko uporabi proste
kapacitete obstoječe elektro-kabelske kanalizacije. |
(14) Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne
objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini na
način, ki bo skladen z arhitekturno podobo objektov in usklajen s pogoji
pristojne službe za varstvo kulturne dediščine ter pod pogojem, da se že
obstoječe transformatorske postaje po potrebi odstrani ali pa se jih
vizualno prilagodi podobi območja pod pogojem, da se funkcionalnost in
dostopnost transformatorskih postaj s tem ne zmanjša. |
(15) Vsa
morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih
naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na
stroške investitorja. |
|
18. člen |
|
(Plinovodno omrežje) |
|
(1) Preko območja načrtovanih posegov poteka sledeč plinovod z oznako:
odcep od regionalnega plinovoda št. R29 (P150). |
(2) Obravnavano območje se deloma nahaja v varovalnem pasu obstoječega
prenosnega plinovoda T10100, izhodni iz MRP BPT za BPT (premer 150 mm,
tlak 1 bar, stacionaža cca 112 m), ki poteka po jugozahodnem delu in je
v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema
zemeljskega plina. |
(3) Pri
nadaljnjem načrtovanju uporabe prostora in projektiranju (objekti s
pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo) je potrebno
upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem
varovalnem (2x65 m) oziroma varnostnem pasu in pridobiti mnenje oziroma
pogoje in soglasje operaterja. V tem pasu se dela lahko izvajajo le pod
posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja Plinovodi
d.o.o. |
(4) Pri
izgradnji, upravljanju in vzdrževanju plinske infrastrukture je potrebno
upoštevati: |
– Glede
na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji. |
– Glede
na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega
omrežja. |
– Pri
projektiranju nove komunalne infrastrukture za omenjeno območje je
potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi
komunalnimi vodi. |
– Vsi
novi objekti naj se priključijo na omrežje zemeljskega plina. |
– Plin
naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode,
tehnologijo in hlajenje. |
|
19. člen |
|
(Obnovljivi viri energije) |
|
(1) Pri
ponovni gradnji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in
pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem z oskrbo z energijo,
se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se
upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. |
Kot
alternativni viri štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi
obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko
ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo in toplotne črpalke. |
(2) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o
graditvi objektov. Izvzete so stavbe, katerih oskrba z energijo je
določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis
lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto
energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva. |
(3) Na
objektih št. 3, 17, 18, 37, 38, 39, 40 je možno namestiti sončno
elektrarno za proizvodnjo električne energije. Pogoji za namestitev
fotovoltaičnih modulov so: |
– dovoljene so le namestitve na osončenih delih svetlobnikov trikotne
oblike, |
– naklon, površina in oblika strešin se ne smejo spreminjati, |
– strešine naj v osnovi ohranjajo enako podobo, |
– pred
posegi je potrebno preveriti nosilnost obstoječe konstrukcije, |
– spreminjanje obstoječe konstrukcije ni dovoljeno, |
– spreminjanje gabaritov objekta ni dovoljeno. |
|
20. člen |
|
(Telekomunikacije) |
|
(1) Na
obravnavanem območju potekajo obstoječi zemeljski TK vodi in TK kabelska
kanalizacija na JV delu za objekte Luen-Jazbec in za objekt zapornic
(objekt št. 50). Prav tako je obstoječe omrežje pri vratarnici (objekt
št. 49). Od vratarnice bi bilo smiselno izdelati povezave za objekte, ki
bodo po končani ureditvi ostali. |
(2) Pred
pričetkom gradnje je potrebno obvezno zakoličiti obstoječe TK naprave.
Pred pričetkom izvajanja del, se bo sklenil dogovor o zaščiti in
morebitni prestavitvi TK vodov med investitorjem, izvajalcem gradbenih
del in nadzorom Telekom Slovenije d.d. |
(3) Investitor odgovarja za poškodbe na TK omrežju, ki se lahko izkažejo
šele kasneje, v kolikor on ali izvajalec del ne pozove nadzora TKS, da
se vsa križanja pred zasutjem pregledajo in ugotovitve vpišejo v
gradbeni dnevnik. TKS tudi ne prevzema odgovornosti za nastale stroške
popravil na novih asfaltnih površinah, ki so nastali zaradi zgoraj
navedenih dejstev. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave
napak, ki bi nastale zaradi del na predmetnem območju, kakor tudi
stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. |
(4) Vsa
dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih
naprav pri posegih v prostor izvede Telekom Slovenije d.d. |
|
21. člen |
|
(Pogoji zbiranja, odvoza in deponiranje odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za komunalne odpadke.
Zabojnik oziroma odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma
ob objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in praviloma
ni na javni površini. |
(2) Odjemna mesta in ekološki otoki za komunalne odpadke morajo biti
prometno dostopni, oblikovanje odjemnih mest (nadstrešnice, tlakovanje,
ograje, posode ipd.) pa se za celotno območje uredi enotno, skladno z
navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Možno je enotno
zbiralno – odjemno mesto za odpadke za celotno območje. Enotno zbiralno
– odjemno mesto je lahko potopno. |
(3) Zemeljski izkopni materiali se uporabijo na gradbeni parceli za
zasipavanje in oblikovanje terena, viški zemeljskih izkopov in gradbeni
odpadki pa se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani za
sprejem gradbenih odpadkov. |
(4) V
času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci
gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki
nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz
klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da
je zbiralcem gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.
Odpadkov, ki nastajajo pri gradbenih delih, ni dovoljeno odlagati v
neposredni bližini objektov. |
|
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO |
|
22. člen |
|
(Parcelacija) |
|
Nova
parcelacija je bila izvedena konec leta 2016, ko se je večinski lastnik
območja VOJE d.o.o. dogovoril z Občino Tržič za prodajo in nakup ter s
tem ureditev zelenih površin in javnih poti ter kolesarskih stez s
spremljevalnimi objekti na severovzhodnem, severnem in zahodnem delu
območja ter ureditev cest in parkirišč na južnem delu območja vključno z
javno infrastrukturo. Drugi posegi v parcelacijo zaradi nove ureditve
območja niso potrebni. Nove parcelacije so dopustne. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJA
NARAVE TER VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE |
|
23. člen |
|
(Celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) V
območju urejanja se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine: |
– Tržič
– Trško jedro, EŠD 784 (kulturni spomenik) |
– Tržič
– Rake na Mošeniku, EŠD 5180 (kulturni spomenik) |
– Tržič
– Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, EŠD 14353 (registrirana
kulturna dediščina). |
Objekti
in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki
je obvezna priloga tega akta, in drugih uradnih evidenc. |
(2) Za
enote kulturne dediščine razglašene za kulturni spomenik velja režim
določen z aktom o razglasitvi. |
(3) Za
registrirano kulturno dediščino navedeno v prvem odstavku tega člena
velja varstveni režim določen v občinskem prostorskem načrtu. |
(4) V
zvezi s celostnim ohranjanjem kulturne dediščine je bil za obravnavano
območje izdelan Konservatorski načrt za prenovo industrijskega območja
Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, št. 14/2016-KN, Ljubljana,
marec 2018 – analitični del, maj 2018 – načrtovalski del, LUZ, d.d.,
Verovškova 64, 1000 Ljubljana (KNP). KNP je sestavni del OPPN. KNP kot
podlaga za izdelavo podrobnega prostorskega načrta predstavlja celovit
pogled na revitalizacijo območja BPT in določa posege ter smernice
razvoja, ki kratko in dolgoročno omogočajo ohranjanje bistvenih
varovanih lastnosti, omogoča dopolnilne in nove ureditve ter načrtuje
sanacije razvrednotenih objektov in celotnega območja. |
Predvideva posege, ki prispevajo k trajnostni ohranitvi dediščine in
zvišanju njene vrednosti. Novogradnja je dovoljena kot nadomestitev
obstoječega objekta z enakimi lastnostmi zgornjega dela objekta (št. 19)
in kot novogradnja z referenco na zgodovinski objekt na osrednji odprti
površini ali kot prestavitev objekta (št. 49). Ostali pogoji v zvezi z
novogradnjo so določeni v 9. členu tega odloka. |
(5) Pri
posegih na celotnem območju BPT Tržič je osnovno vodilo odpiranje
zaprtega območja javnosti, sproščanje prostora in osvobajanje
zgodovinsko in arhitekturno pomembnejših objektov v sozvočju z
ohranjanjem kulturne dediščine in varovanih lastnosti na vseh področjih.
Pomembno je tudi izboljšanje podobe in predstavitev kulturne dediščine.
Ohranja se podoba obstoječih objektov, nadgrajuje se podobo
rekonstruiranih objektov s kvalitetnimi novimi smernicami in oživi z
novimi programi. Ob posegih je treba poskrbeti za temeljito
dokumentiranje objektov in predvsem dokumentiranje in popis urbane
opreme kot tudi opreme prostorov. Objekti in prostori še vedno skrivajo
opremo, ki s stališča razumevanja proizvodnih postopkov in
organiziranosti delovanja območja nudijo odgovore in v bodoče
izpolnjujejo želje in potrebe po razlagi zgodovine obiskovalcem na mestu
samem. |
(6) Rešitve iz Načrta prenove iz KNP so upoštevane v ostalih določbah
tega odloka. Poleg ostalih določil OPPN je zaradi varstva in ohranjanja
kulturne dediščine treba upoštevati še naslednje okvirne usmeritve za
ohranjanje opreme: |
– V
navijalnici in škrobilnici (objekta št. 39 in 40) se v celoti ohrani in
restavrira lesena kabina (delovodski nadzor, prevzem) s tehtnico vred in
garderobnimi omarami s stopnicami vred. Leseno kabino je možno lokalno
znotraj istega objekta prestaviti bližje sklopu delavskih garderobnih
omar in v njej predstaviti dokumentacijo, ki je spremljala delovni
proces v tkalnici. Prav tako je možno izkoristiti prostor garderobe za
predstavitev delavcev tkalnice (fotografije, delavske knjižice, delavska
oprema, evidence itd). Za restavriranje kabine in garderobnih omar je
treba izdelati program restavriranja in načrt muzejske predstavitve. |
– V
delavnicah in prostoru za odpiranje bombažnih bal (objekta št. 22 in 23)
se ohrani in restavrira manjša servisna delavnica (manjše skladišče)
tkalnice z avtentično opremo (omare, stoli, šatulje, miza z žigi,
pomivalno korito, orodje in drugi drobni inventar vezan na tkalnico), ki
je služila mojstru za opravljanje servisa in evidenco opravil). Prostor
se uredi in ohrani kot muzejska spominska soba s predstavitvijo tam
najdenih eksponatov. Pred kakršnimkoli posegom je treba najprej izvesti
preventivne ukrepe preprečitve propadanja opreme zaradi zatekanja vode v
prostor, izvesti evidenco in podrobno fotodokumentacijo opreme. Za
sanacijo servisne delavnice je treba izdelati temeljito projektno
dokumentacijo, ki celovito obravnava varovane lastnosti objekta in
vplive posegov na objekt (okvirno se lahko po potrebi sklopov povzame
struktura konservatorskega načrta), program restavriranja opreme in
načrt muzejske predstavitve. |
– Vodni
stolp (objekt št. 24) z označbo BPT (emblem na strehi stolpa) poleg
arhitekture ohranja inštalacijo s prvotnim mehanizmom (samosprožilnega –
samozalivnega) protipožarnega varovanja. V primeru požara se zaradi
temperature plombirane šobe odprejo in sproži gravitacijski vodni
pritisk iz rezervoarja. Arhitekturo, opremo in sistem protipožarnega
varovanja je treba v celoti varovati, restavrirati in muzejsko
prezentirati. Pred sanacijo in restavriranjem opreme je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje, izdelati temeljito projektno dokumentacijo, ki
celovito obravnava varovane lastnosti objekta in vplive posegov na
objekt (okvirno se lahko po potrebi sklopov povzame struktura
konservatorskega načrta), za izvedbo posegov pa je treba pridobiti
soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Za stolp
predlagamo galerijsko funkcijo. |
– Dimnik
(objekt št. 47) predstavlja prostorsko dominanto in zgodovinsko
zaznamuje tehnološki proces dobave in rabe energentov za potrebe
obratovanja BPT. Opečnati dimnik s pripadajočo opremo se ohranja v
celoti in sanira v obstoječih gabaritih. Pred sanacijo in restavriranjem
opreme je treba pridobiti kulturno-varstvene pogoje, izdelati temeljito
projektno dokumentacijo, ki celovito obravnava varovane lastnosti
objekta in vplive posegov na objekt (okvirno se lahko po potrebi sklopov
povzame struktura konservatorskega načrta), za izvedbo posegov pa je
treba pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
– Stari
gasilski dom (objekt št. 34): Pritlični zidani del gasilskega doma se
odstrani. Pred odstranitvijo se posname emblem z letnicama. Leseni
gasilski stolp z bazo se ohrani v celoti in restavrira. Stolp ohranja
prvotno arhitekturo in zlasti zanimivo ročno izdelan prvotni leseni
mehanizem za navijanje cevi, v pritličju pa manjši bazenček. Leseni
stolp se označi z originalno letnico postavitve (1894) in prvotnim
gasilskim emblemom. |
– Na
robnem območju BPT z Mošenikom, še zlasti na območju med Mošenikom in
gasilskim stolpom, je treba pri načrtovanju ureditev in izvedbi
zemeljskih del evidentirati in ohraniti originalno inštalacijo in
opremo, ki je vezana na uporabo in dovod vode od Mošenika k objektom
BPT. |
(7) Za
vsako gradnjo in druge posege je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine. |
S
kulturnovarstvenimi pogoji lahko pristojna služba za varstvo kulturne
dediščine določi tudi vsebino in obseg dokumentacije, ki jo je potrebno
izdelati v okviru postopka dovoljevanja gradnje in drugih posegov. V
primeru kompleksnejših posegov se lahko zahteva izdelava temeljite
dokumentacije, ki celovito obravnava varovane lastnosti objekta in
vplive posegov na objekt (okvirno se lahko po potrebi sklopov povzame
struktura, kot je predpisana za izdelavo konservatorskega načrta). Lahko
se zahteva izdelava arhitekturnih načrtov v merilu 1:50, ki vsebuje: vse
fasade, določene prereze s pogledi na ostenja, vse etažne horizontalne
reze z vrisano opremo vključno z načrti ostrešja in strehe, prereze
skozi vertikalne komunikacije. Lahko se zahteva izdelava arhitekturnih
posnetkov izbranih detajlov v merilu 1:25, 1:20, 1:10, 1:5, 1:2 ali 1:1.
Lahko se zahteva temeljita fotodokumentacija z namenom arhivskega
varstva obstoječega stanja. Na nekaterih delih območja morajo biti
izvedene arheološke – zemeljske raziskave (po navodilih konservatorja).
S kulturnovarstvenimi pogoji se lahko na nekaterih delih območja zahteva
izvedba arheoloških – zemeljskih raziskav. |
(8) Vsi
posegi morajo biti izvedeni pod nadzorom pristojnih konservatorjev. |
(9) Najmanj 10 dni pred začetkom izvedbe gradbenih in drugih del,
ključno z vzdrževalnimi deli, mora investitor ali izvajalec del o tem
obvestiti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. |
|
24. člen |
|
(Pogoji ohranjanja narave) |
|
Na
obravnavanem območju ni območij in objektov z naravovarstvenim statusom. |
|
25. člen |
|
(Varstvo voda) |
|
(1) Na
severnem delu območja OPPN teče vodotok Tržiška Bistrica (vodotok 1.
reda), ki ima svoje vodno zemljišče ter 15,0 metrski priobalni pas.
Vodotok Mošenik (vodotok 2. reda) ima svoje vodno zemljišče in 5,0
metrski priobalni pas. Vodotoka se združita na severnem delu območja. |
(2) Zaradi izkoriščanja energetskega potenciala Tržiške Bistrice in
Mošenika, je iz reke speljan na južni rob območja umetni kanal-rake.
Zaradi občutljivosti nihanja vodnih tokov in načina izrabe le-teh je
treba temeljito vzdrževati in skrbeti za naravne in umetne struge. |
(3) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih
in ogroženih območjih ter stavbna zemljišča je treba programirati,
načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje
voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese razlivanja), omogoča
varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme, ki jih določa zakon, ki ureja področje voda: |
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov
javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na
podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega
pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja
področje voda, |
– gradnja objektov grajenega javnega dobra, ki jih določa zakon, |
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, |
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5) Kot
določa zakon, ki ureja področje voda, za obstoječe objekte in naprave,
ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe
prejšnjega odstavka, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali
nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska
nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je
omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne
rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(6) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih
in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru
(Tržiška Bistrica, Mošenik). |
(7) Urediti je potrebno odvajanje in iztoke padavinskih in zalednih voda
na ureditvenem območju. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj
se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja,
destabiliziranja konglomeratnih sten ali poplavljanja okoliških površin
ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Skladno z
zakonom, ki ureja področje voda je v čim večji možni meri potrebno
zmanjšati hipni odtok padavinskih in zalednih voda, kar pomeni, da
priporočamo zadrževanje pred iztokom v površinske odvodnike. |
(8) Odtoke iz utrjenih parkirnih in manipulativnih površin je potrebno
urediti tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih
snovi v podtalje in vode. |
(9) Manjši del območja je poplavno ogrožen, kot izhaja iz elaborata št.
0233, Hidrološka študija visokih vod na porečju Tržiške Bistrice za OPVP
10-Tržič, izdelal Inštitut za vode Republike Slovenije, december 2013.
Za poplavna območja se določi vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer
se voda, zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega
zemljišča. Na takem območju so v skladu z zakonom, ki ureja področje
voda prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko
ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoječe
retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna
varnost ne bo poslabšala. |
(10) Vsi
načrtovani objekti in ureditve morajo biti ustrezno obdelani in
prikazani v tekstualnem, računskem in grafičnem delu. Dokumentacija mora
med drugim vsebovati idejno zasnovo vseh objektov in ureditev
predvidenih na vodnih in priobalnih zemljiščih, varovanih, varstvenih in
ogroženih območjih po določbah zakona, ki ureja področje voda.
Dokumentacija mora na idejnem nivoju vsebovati tudi prikaz kote visoke
vode pri Q100 v karakterističnih prečnih prerezih v absolutnih izmerah. |
(11) Morebitne premostitve, poti, podesti ne smejo ovirati pretoka
visokih voda (Q100). Spodnji rob premostitvenih konstrukcij naj bo
minimalno 1,0 m nad koto visoke vode. |
(12) Vodotoku je treba ohranjati dobro hidromorfološko in ekološko
stanje ter ga varovati pred onesnaževanjem. |
(13) Morebitna zavarovanja in stabilizacije brežin in vodotokov je
potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z
avtohtono vegetacijo. |
(14) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno,
razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko
vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture
(most, propust na javnih cestah in poteh). |
(15) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko: |
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, |
– onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
Na vodno
in priobalno zemljišče je prepovedano: |
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki, |
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali
drugih podobnih snovi, |
– odlaganje odpadkov. |
(16) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na
priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov
ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih
profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih
procesov ni dovoljeno. |
(17) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih
ekosistemov, onesnaženje vod in okolja. |
|
26. člen |
|
(Varstvo zraka) |
|
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali
prisilno. |
(2) Vsi
izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z
ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
(3) V
času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati
nekontrolirano prašenje. Nekontroliran raznos materialov z gradbišča je
treba preprečevati tako, da se: |
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero, |
– čisti
vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine, |
– material transportnih vozil prekriva, |
– kadar
prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži, |
– sipke
materiale skladišči proč od stanovanjskih območij, |
– ugaša
motorje v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih
naprav za daljši čas. |
|
27. člen |
|
(Varstvo tal) |
|
V času
gradbenih del: |
– se
morajo posegi v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal, |
– za
začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati
obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, |
– na
območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno
zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še
ostanke materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena
dela, |
– na
gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za
skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi
v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočila zajem teh snovi
in preprečil iztok v tla, |
– na
nestabilnih in pogojno stabilnih površinah je treba predvideti rešitve
za zavarovanje in stabilizacijo, s katerimi bo zagotovljena ustrezna
stopnja stabilnosti terena. |
|
28. člen |
|
(Zaščita pred hrupom) |
|
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve: |
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga
povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja, |
– hrupna
gradbena dela smejo potekati le v dnevnem času, med 7. in 18. uro. |
|
29. člen |
|
(Svetlobno onesnaževanje) |
|
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali
oblike, mirujočih ali premikajočih. |
|
30. člen |
|
(Ukrepi v času gradbenih del) |
|
Splošni
omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje, so: |
– na
gradbišču je potrebno zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo, da se prepreči onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi
transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih
snovi, |
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni transport, je
pred pričetkom gradnje potrebno pregledati, med gradnjo vzdrževati in po
končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje, |
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno
izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni, |
– stalno
je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano
odvodnjavanje površinskih voda, |
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti, |
– ob
izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v
smeri proti ostalim poseljenim območjem. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
31. člen |
|
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Zaščita pred poplavami: |
Zahodni
del območja BPT je v območju večje poplavne ogroženosti. |
Za
zagotovitev poplavne varnosti in zaščito območja dediščine se upošteva
določila 25. člena tega odloka. |
(2) Zaščita pred erozijami: |
BPT
spada med območja z manjšo ogroženostjo, varovalni pas varovalnih gozdov
je vzpostavljen na severnem in južnem robu. |
(3) Potresna ogroženost: |
Obravnavana lokacija se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije
0,175 pospeška tal (g). Pri projektiranju stavb je treba predvideti
ustrezne ukrepe za potresno varnost. |
(4) V
času gradnje je treba upoštevati možnost razlitja snovi. Zaradi
navedenega je treba upoštevati naslednje ukrepe: |
– nadzor
tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, |
– nadzor
nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, |
– nadzor
nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo. |
|
32. člen |
|
(Varstvo pred požarom) |
|
(1) Za
zaščito pred požarom je treba zagotoviti: |
– pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
– odmike
med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
– vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Hidrantno omrežje: |
Požarna
zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem (talni hidranti).
Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi
požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi. |
(3) Intervencijske poti in površine: |
Cestno
omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem. Intervencijske poti
bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. Zagotovljeno mora
biti ustrezno število peš izhodov iz parkirnih kletnih etaž na javne
površine znotraj območja. Stavbe v območju OPPN so za intervencijska
vozila dostopne po cestah v območju OPPN ter internih dostopih do
objektov. |
(4) Odmiki: |
Z
izbranimi materiali je treba preprečiti možnost širjenja požara z
objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti
utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu z veljavnimi predpisi.
Odmiki ali protipožarne ločitve objektov od parcelnih mej morajo
preprečevati možnost širjenja požara na sosednje objekte. Pri določanju
odmikov ali protipožarnih ločitev je treba upoštevati predpise o požarni
varnosti v stavbah in predpise o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih
ločitvah za druge objekte. Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih
požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Evakuacijske poti: |
V
projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz
stavb v območju OPPN na proste površine ob njih in dalje do cest na
območju OPPN. |
(6) V
fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to
zahtevajo veljavni predpisi, izdelati študijo požarne varnosti oziroma
zasnovo požarne varnosti. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
33. člen |
|
(Etapnost izvedbe) |
|
(1) Obseg območja BPT in širina različnih posegov zahteva skrbno
načrtovanje in temeljit premislek v zvezi s potekom povezovanja
različnih faz. |
(2) Prednost pri urejanju območja BPT ima ureditev zelenega območja, kar
vključuje odstranitev izbranih objektov z namenom sproščanja večje
površine namenjene parkovnim ureditvam in ureditvi peš ter kolesarske
poti vključno z obnovo in/ali rekonstrukcijo objektov na poti v enakih
gabaritih in v naravi prijaznejšem materialu (les), ki bodo namenjeni
javnemu programu, gostinskemu programu. Ureditev zelenih robnih površin
bo omogočilo lažje gibanje in prehod obiskovalcev po obrobju BPT s
severovzhodnega proti zahodnemu robu. Sledi naj ureditev cest in začasna
ureditev obstoječih parkirišč na območju s sočasnim urejanjem
infrastrukture. |
(3) Na
objektih, ki jih ni dopustno odstraniti, lahko pristojna služba za
varstvo kulturne dediščine s pogoji določi vzdrževalna dela, ki jih je
treba izvesti pred drugimi posegi. Po tem sledijo posegi, ki vključujejo
odstranjevanje nekaterih izbranih objektov z namenom odpiranja območja
in ustvarjanja odprtega prostora namenjenega pešcem in javnosti –
tlakovane in zelene površine. |
(4) Urejanje parkirnih prostorov na mestu odstranjenih objektov je
prepovedano z izjemo jugozahodnega vogala območja. Ob urediti prvega od
treh dopustnih območij parkirišč je treba začasna parkirišča, dopustna v
prvi etapi, ukiniti in preurediti v javne odprte površine. |
|
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
34. člen |
|
(Dopustna odstopanja) |
|
(1) Odstopanja od načrtovanih ureditev so možna v okviru novih vsebin in
ureditev, vendar le v primeru, da so nove vsebine in ureditve usklajene
z varovanjem kulturne dediščine. Dovoljene so večje zelene površine,
popolni umiki prometa z območja, ukinjanje težkih in hrupnih dejavnosti,
ki niso usklajena s podobo območja in negativno vplivajo na varovane
lastnosti območja ter ohranitev objektov, ki so predlagani za
odstranitev. |
(2) Pri
realizaciji OPPN so dopustna tudi odstopanja, če se poiščejo prostorsko,
tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali
tehnično utemeljene oziroma primernejše rešitve. Odstopanja so možna pod
pogojem, da ni ogroženo zavarovano območje ter je zagotovljena požarna
in zdravstvena varnost objektov in ljudi. |
(3) Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi križanja
komunalnih vodov s cesto, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki
rešitvi križanja komunalnih vodov s cesto morajo investitorji oziroma
upravljavci takega voda predhodno pridobiti soglasje investitorjev
oziroma upravljavca lokalne ceste. |
(4) Ta
odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z
njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
|
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
|
35. člen |
|
(Prenehanje veljavnosti) |
|
(1) Odlok o OPPN preneha veljati v primeru, če ga razveljavi pristojni
organ občine. |
(2) Na
območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji
prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero
sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v
hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo
merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
|
XI. OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
36. člen |
|
(Opremljenost zemljišč za gradnjo) |
|
(1) Za
izvedbo objektov, ki so načrtovani s tem občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, se zagotovi izgradnja, rekonstrukcija ali obnova naslednje
komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture: |
– javne
poti, |
– vodovodno omrežje, |
– elektroenergetsko NN omrežje, |
– telekomunikacijsko omrežje, |
– kanalizacijsko omrežje, |
– plinovodno omrežje. |
(2) Na
podlagi veljavnega predpisa o programu opremljanja in merilih za odmero
komunalnega prispevka za območje Občine Tržič se za predvidene objekte,
ki se nahajajo v območju OPPN, odmeri komunalni prispevek v skladu s
sprejetim programom opremljanja. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
37. člen |
|
(Vpogled in nadzorstvo) |
|
(1) OPPN
in priloge so na vpogled na pristojnem oddelku Občine Tržič. |
(2) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
38. člen |
|
(Začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-0002/2017 |
Tržič,
dne 18. oktobra 2018 |
|
|
Župan
Občine Tržič |
|
mag. Borut Sajovic l.r. |
|