Na podlagi
petega odstavka 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 –
popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US:
U-I-43/13-8), 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2,
Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15,
U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US:
U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) in 16.
člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 23. redni seji dne 14. 5. 2014, sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov
na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) |
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo
kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje), v
nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod
št. naloge 19/2012-OPPN. |
2. člen |
(vsebina
odloka) |
Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na
kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje), v nadaljevanju odlok, določa
ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor,
zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve
in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti
investitorja. |
Sestavni
del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
3. člen |
(ureditveno območje OPPN) |
Območje
obravnave se nahaja v kraju Zgornje Prebukovje. Veliko je ca. 5.652 m2
in obsega parceli št. 554 in 555, obe k.o. Prebukovje. |
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
4. člen |
(vplivi in
povezave prostorskih ureditev s sosednjimi zemljišči) |
Prometno
bo ureditveno območje OPPN podrejeno navezano na lokalno cesto
Ogljenšak–Kalše, preko obstoječe javne dovozne poti Zg.
Prebukovje–Lastinja. |
Za potrebe
novega hleva in skladišča pridelkov je treba zgraditi nove komunalne
vode (vodovod, komunalna kanalizacija) in jih priključiti na obstoječo
vodovodno omrežje, ki se bo priključevalo na območju obstoječega hleva
južno od območja. |
Območje
prečka NN elektro vod – 20 kV daljnovod Kalše (d-470), ki ga je treba
prestaviti. Za potrebe napajanja predvidenih objektov z električno
energijo je treba izgraditi NN kablovod iz parc. št. 618/3, k.o.
Prebukovje do predvidene nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem
objektu hleva. Padavinske odpadne vode je treba odvajati v predvideno
padavinsko kanalizacijo, z iztokom na predvideno ponikovalnico na
severnem robu obravnavanega območja, tehnološko odpadno vodo-gnojevko pa
v zunanjo laguno za gnojevko. Zraven lagune je treba urediti še
gnojišče, katero bo služilo za skladiščenje gnoja. |
5. člen |
(rešitve
načrtovanih objektov in površin) |
Načrtovana
je gradnja hleva za krave molznice (50 glav), skladišča pridelkov,
koritastega silosa in gnojne jame, enostavnih in nezahtevnih objektov
(pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del prometne in
komunalne ter energetske ureditve in pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov) ter objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne,
komunalne in energetske) opisanih v 4. členu in IV. poglavju. |
6. člen |
(pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
1. Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo HLEVA: |
–
horizontalne dimenzije: 50,00 m x 27,00 m ±2 m v razpoložljive smeri;
|
–
etažnost: klet (K)+pritličen (P) oziroma pritličen (P); |
– višina:
10,30 m ±2 m; |
– tloris
objekta: podolgovata pravokotna oblika; |
– streha:
dvokapnica z naklonom 20°–30°, krita z okolju prijazno temno
pločevinasto toplotno izolirano kritino, oziroma drugo temno kritino;
|
– smer
slemena je razvidna iz grafičnih prilog; |
– lega je
določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna
situacija s karakterističnim prerezom. |
2. Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo SKLADIŠČA PRIDELKOV:
|
–
horizontalne dimenzije: 28,00 m x 15,00 m ±2 m v razpoložljive smeri;
|
–
etažnost: pritličen z delno izkoriščenim podstrešjem; |
– višina:
8,30 m ±2 m; |
– tloris
objekta: podolgovata pravokotna oblika; |
– streha:
dvokapnica z naklonom 20°–30°, krita z okolju prijazno temno
pločevinasto toplotno izolirano kritino, oziroma drugo temno kritino;
|
– smer
slemena je razvidna iz grafičnih prilog; |
– lega je
določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna
situacija s karakterističnim prerezom. |
3. Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo KORITASTEGA SILOSA:
|
–
horizontalne dimenzije: 40,00 m x 13,00 m ±1 m v razpoložljive smeri;
|
– višina:
2,5 m; |
–
prostornina: 1300 m3; |
– možnost
pokritja silosa s streho; |
– lega je
določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4: Zazidalna
situacija s karakterističnim prerezom. |
4. Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo GNOJIŠČA: |
–
horizontalne dimenzije: 12,00 m x 8,00 m oziroma v skladu s tehnološkimi
potrebami; |
– višina:
2 m; |
–
prostornina: ca. 192 m3; |
5. Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo LAGUNE: |
–
(zunanji) premer 14,5 m oziroma v skladu s tehnološkimi potrebami;
|
– višina:
4 m; |
–
prostornina: ca. 615 m3. |
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
Zasnova
projektnih rešitev prometne infrastrukture |
7. člen |
(cestni
priključek) |
Območje
OPPN bo navezano na obstoječo dovozno javno pot JP 946031 Zg.
Prebukovje–Lastinja, ki se prometno navezuje na lokalno cesto LC 440031
Ogljenšak–Kalše. |
Priključek
je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na
javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09, 109/10 – ZCes-1). |
Priključek
in njegova neposredna okolica ob cesti morajo biti urejeni tako, da je
zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh
smereh na cesto in obratno. Pri umestitvi v prostor je potrebno
upoštevati varovalni pas javne poti oziroma je potrebno upoštevati odmik
objektov min. 3 m od roba javne poti. |
Pred
pričetkom gradnje in po končani gradnji je potrebno pisno obvestiti KS
Šmartno na Pohorju. Vsi posegi, ki se bodo dogajali v času gradnje ob in
na javni poti št. 946031 Zg. Prebukovje–Lastinja, morajo biti predhodno
usklajeni med investitorjem in Krajevno skupnostjo Šmartno na Pohorju.
Morebitno odvodnjavanje mora biti urejeno tako, da meteorne vode ne
povzročajo škode ob in na javni poti. Investitor je dolžan javno pot po
posegu spraviti v prvotno stanje na svoje stroške. |
8. člen |
(notranja
prometna ureditev) |
Znotraj
območja hleva in skladišča pridelkov se uredijo vozne in manipulativne
površine. Površine se zasnujejo tako, da je zagotovljena prevoznost
merodajnih vozil določenih skladno s predvideno dejavnostjo ter
prevoznost intervencijskih in dostavnih vozil. Vse prometne površine
morajo biti primerno utrjene. |
Pogoji za
komunalno in energetsko urejanje |
9. člen |
(vodooskrba) |
Za potrebe
novega hleva in skladišča pridelkov je potrebno zgraditi novi vodovodni
cevovod, ki se priključuje na območju obstoječega hleva predvidenega za
rušitev na južni strani od obravnavanega območja. Nov hlev se priključi
na interno omrežje oziroma obstoječ vodovodni priključek preko katerega
se v tem času zagotavlja pitna voda za stanovanjski objekt in obstoječ
objekt. Za merjenje porabe vode je potrebno predvideti jašek z vodomerom
in zasunom izven objekta. |
10. člen |
(odvajanje
odpadnih voda) |
Treba je
predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda. |
Industrijsko odpadno vodo predstavlja gnojevka. Laguna za gnojevko je
predvidena pod objektom hleva. Gnojišče je predvideno na zunanji severni
strani hleva, v velikosti 192 m3, katero služi za skladiščenje gnoja iz
boksov za teleta, porodnišnice in prostora za bolno živino, kateri so
nastlani s slamo. |
Vsi vodi
za odvajanje odpadnih vod – gnojevke, gnojna jama in zbirni kanali v
hlevu morajo biti načrtovani vodotesno in odporno na gnojevko, oziroma
urejeno v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
objektov reje domačih živali (Uradni list RS, št. 10/99, 7/00, 41/04 –
ZVO-1). |
Odvajanje
čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z
urbanih površin. |
Padavinske
odpadne vode iz obravnavanega območja je treba odvajati v predvideno
padavinsko kanalizacijo, ki se nato naveže na predvideno ponikovalnico
na severnem robu obravnavanega območja. |
Padavinske
vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je
treba speljati v predvideno ponikovalnico. |
Odvodnjo
padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti
preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske
vode speljejo v predvideno ponikovalnico. |
Če je iz
geološkega poročila razvidno da ponikanje ni možno, je treba padavinske
vode speljati v bližnji vodotok ali površinski odvodnik, če tega ni, pa
razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana
tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko
ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilnih ali
plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali
drugače utrjenih muldah. |
11. člen |
(elektrooskrba) |
Območje
prečka NN elektro vod – 20 kV daljnovod Kalše (d-470), ki vključen z SN
izvodom Šmartno iz RTP 110/20 kV Slovenska Bistrica, ki ga bo potrebno
prestaviti, kolikor se pri načrtovanju in gradnji objektov na območju ne
bodo morala upoštevati določila 48. člena Energetskega zakona (Uradni
list RS, št. 27/07 in 70/08) glede varovalnih pasov elektroenergetskega
omrežja, Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 70/96) in Pravilnika o projektnih omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovanega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
|
Za
napajanje obravnavanega območja z električno energijo, bo potrebno:
|
–
izgraditi NN kablovod iz parc. št. 618/3, k.o. Prebukovje do predvidene
nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem objektu hleva za potrebe
napajanja predvidenih objektov z električno energijo; |
–
prestaviti 20 kV daljnovod Kalše (d-470) na novo traso oziroma jih
mehansko zaščititi; |
–
pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in pridobiti
služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase
prestavljenih elektroenergetskih vodov; |
– med
projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma
projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih
vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih
vodov; |
– pred
pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno
lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav ter naročiti
zakoličbo kablov. |
12. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
V bližini
in na območju posega potekajo obstoječe telekomunikacijske instalacije.
|
Kolikor
bodo obstoječe telekomunikacijske instalacije ogrožene jih je pred
pričetkom del potrebno prestaviti in ustrezno zaščititi. Vse stroške
prestavitev, zaščite ali eventualnih poškodb na TK instalacijah nosi
investitor. Vsa dela bodo vršili strokovni delavci upravljavca
telekomunikacijske infrastrukture. |
13. člen |
(ogrevanje) |
Objekta je
možno ogrevati na električno energijo. Ogrevanje na ekološko
nesprejemljive energente ni dopustno. |
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
14. člen |
(vplivi na
okolje) |
Z
načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje
veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne
presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja. |
15. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
Skladno z
veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v IV. stopnji varstva
pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal
predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih
naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za
emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo
v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. |
Gradbišče
lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. |
16. člen |
(varstvo
pred onesnaženjem zraka) |
Območje
občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo
onesnaženosti. |
Objekta,
oziroma hlev in skladišče pridelkov kot celota, morata biti po svoji
dejavnosti ekološko čista, koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča
v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi
zračnosti in velikosti hleva – kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več
smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter
odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2x letno.
|
Prezračevanje prostorov mora biti primerno in glede na namensko uporabo
ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede
tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves – mrež, ki preprečuje
direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih
podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega
zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva. |
V izogib
onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne
energente. |
V času
izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba ob neugodnih
vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali
drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. |
Potrebno
je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred
onesnaženjem zraka. |
17. člen |
(varstvo
pred onesnaževanjem podtalnice) |
Območje
obravnave se nahaja na območju varovanja podtalnice. Obravnavano območje
leži v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO
III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš,
Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS,
št. 24/07, 32/11 in 22/13). |
Posegi na
vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v
37. členu Zakona o vodah. |
Odpadne
vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so: |
–
padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov in |
–
industrijske odpadne vode. |
Negativne
vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju
urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: |
– izkopi
gradbenih jam predvidenih objektov morajo biti izvedeni najmanj 2,0 m
nad najvišjo koto podzemne vode; |
– treba je
izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda; |
–
padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo z
iztokom v predvideno ponikovalnico; |
– odvodnjo
padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti
preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske
vode speljejo v predvideno ponikovalnico; |
–
industrijske odpadne vode se odvajajo v za to posebej pripravljene
objekte (laguna, gnojišče); |
– pri
gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
|
– odpadne
in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih
objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba
ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja; |
– vsa dela
po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in
standardi, ki veljajo za tovrstna dela; |
– na
gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
|
– gradbeni
stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča
morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in
voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in
vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih
avtomehaničnih delavnicah; |
– ob
večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju
gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru
razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje
v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti; |
–
prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali
v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen); |
– v času
gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja
nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH,
maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki
bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega; |
–
investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda,
ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv
in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih delavcev. |
Izdelati
in predložiti je potrebno revidirano analizo tveganja za onesnaženje in
sicer na način, ter v obsegu, kot to določata 50. in 51. člen Pravilnika
o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št.
64/04, 5/06 in 58/11). Iz rezultatov predmetne analize tveganja mora
biti jasno razvidno, ali je tveganje za onesnaženje podzemne vode, vsled
predvidenega posega, še sprejemljivo. Vse izsledke revidirane analize
tveganja za onesnaženje je potrebno upoštevati pri izdelavi projektne
dokumentacije PGD. |
Projektni
dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja je, s strani Kmetijsko
svetovalne službe pristojnega Živinorejskega zavoda, treba priložiti
ustrezni program z gnojilnim načrtom (Ekološka presoja vpliva reje
živali na okolje), iz katerega mora biti razvidno predvsem: |
– potrebna
kapaciteta predvidene gnojne jame za polletno skladiščenje gnojevke,
|
– možnost
neobremenjenega gnojenja z upoštevanjem končnega staleža živali ter
|
–
zadostnost in lokacija razpoložljivih kmetijskih površin za predvideno
gnojenje. Iz gnojilnega načrta mora biti jasno razvidno, da pri gnojenju
niso presežene mejne vrednosti, določene z Uredbo o mejnih vrednostih
vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08,
62/08 in 113/09). |
18. člen |
(varovanje
tal) |
Lokacija
predvidene gradnje leži na območju majhne do velike verjetnosti
pojavljanja plazov in na erozijskem območju običajnih zaščitnih ukrepov,
zato bo v fazi PGD potrebno izdelati geološko poročilo, iz katerega bo
razviden način temeljenja objekta in zmožnost ponikanja, ter v času
gradnje zagotoviti geomehanski nadzor. |
Med
gradnjo je potrebno: |
– posege v
tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
|
– z viški
materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z
veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
|
– posebno
pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja
nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba
onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče
poiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki.
Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega
odlagališča; |
– na
celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih
površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega
materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa
uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.
|
Po končani
gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno
deponiranih materialov ter primerno urediti površine. |
19. člen |
(odpadki) |
Po Odloku
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na
centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti
opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko
pooblaščene organizacije. |
Z
zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z
veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. |
Odpadke v
času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter
poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje. |
20. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
Ureditveno
območje OPPN leži na področju, ki ni posebej varovano glede varovanja
kulturne dediščine ali njenih enot. Najbližja enota kulturne dediščine,
EŠD 20135 Zgornje Prebukovje-Fedigecova kapelica, je oddaljena ca. 100
m. |
Na območju
obravnave ni bilo opravljenih predhodnih arheoloških raziskav za oceno
arheološkega potenciala. |
Kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe
zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebo Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih
del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor, vsaj 10 dni pred pričetkom
zemeljskih del. |
Ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja/lastnika/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbi zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalih, ki
jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to
zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne
opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove
gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke
ostaline. |
21. člen |
(varstvo
narave) |
Obravnavani zemljišči se v celoti nahajata v območju predlaganem za
zavarovanje, območju pričakovanih naravnih vrednot (Pohorje –
nahajališče redkih mineralov in kamnin), ekološko pomembnem območju (EPO
ID-4100 Pohorje) in posebnem varstvenem območju – območju Nature 2000
(SI3000270 – SCI Pohorje). |
Na
področju posebnega varstvenega območja (območje Nature 2000) in področju
ekološko pomembnega območja, se posegi lahko izvedejo izključno na
območju, ki je v OPPN opredeljeno kot območje izgradnje kmetijskih
objektov, sicer se ohranja obstoječ obseg in obstoječe ekološke
značilnosti habitatov. |
Na
področju pričakovanih naravnih vrednot obstajajo možnosti obstoja
naravnih vrednot, katere najdbo mora lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja čim prej obvestiti pristojno
organizacijo za ohranjanje narave. |
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
22. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom) |
Vsi
objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno
območje VIII. do VII. stopnje po MCS lestvici (50-letno povratno
obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. |
Pri
načrtovanju gradbene konstrukcije objektov je potrebno upoštevati drugi
odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05). |
Na
obravnavanem območju ni nevarnosti poplav in visoke podtalnice, se pa
območje nahaja na območju majhne do velike verjetnosti pojavljanja
plazov in na erozijskem območju običajnih zaščitnih ukrepov.
|
V primeru
nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja
večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je
treba z ukrepi preprečiti izlitje nevarnih snovi v vodotoke in
podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo
ali gasilsko enoto. |
Požarno
varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.
Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnosti
snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:
|
– treba je
upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja; |
–
zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo;
|
– treba je
zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje; |
– treba je
zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne
ločitve; |
–
zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženje pri požaru
ter dostopov, dovozov; |
– dovozne
poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane ali izvedene
tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN; |
– treba je
zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za
gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in
delovne površine za gasilska vozila. |
Med
gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za
primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo. |
23. člen |
(stabilnost terena) |
Vsi posegi
na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi
in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov. |
VII.
ETAPNOST IZVEDBE |
24. člen |
(etapnost) |
Prostorske
ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi
oziroma se lahko izvajajo fazno, kolikor objekti niso odvisni eden od
drugega. |
VIII.
TOLERANCE |
25. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
Tehnični
elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami
določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
|
Odstopanja
od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura,
omrežje zvez), določenih s tem odlokom, so dopustna, če se v nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških
ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z
oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne
boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva
načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati
videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih
pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. |
Pri vseh
večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so
jih nosilci urejanja prostora podali k temu OPPN. V primeru odstopanj od
pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja
prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
IX.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
26. člen |
(splošne
obveznosti) |
Pred
pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno
obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati,
zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev. |
Investitor
in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno,
ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na
sosednjih območjih. |
Plodno
zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za
ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje
gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj
ureditvenega območja. |
Pri
izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci
upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
Če se
pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega
načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je
potrebno le-tega novelirati. |
27. člen |
(posebne
obveznosti) |
Investitor
je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter
prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z občino pred
izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju.
|
V skladu z
49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri
Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ARSO, po končanem projektiranju in
pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
|
Vloga in
dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelani v
skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in
pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega
soglasja (Uradni list RS, št. 25/09). |
Za
pridobitev vodnega soglasja bo moral investitor predložiti dokazilo
oziroma soglasje za priključitev predvidenega objekta na javno oziroma
lokalno vodovodno omrežje za oskrbo s pitno vodo od pristojnega
upravljavca vodovoda. |
X. NADZOR |
28. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
XI. KONČNE
DOLOČBE |
29. člen |
Občinski
podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska
Bistrica. |
30. člen |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
9000-4/2014-23/8 |
Slovenska Bistrica, dne 14. maja 2014 |
|
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r. |
|