Na podlagi 32., 33. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS,
št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP,
38/2010-ZUKN;
ZGJS), tretjega odstavka 35. člena, drugega odstavka 45. člena in
drugega odstavka 47. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št.
120/2006-UPB2; PZ), 17. člena
Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/07 -
UPB) ter skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002,
110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008; ZV-1), 3. in 17.
členom Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4, 29/2007
Odl.US: U-I-56/06-31, 58/2007 Odl.US: U-I-34/05-9, 16/2008 Odl.US:
U-I-414/06-7, 17/2008 (21/2008 popr.), 76/2008-ZIKS-1C,
108/2009,
109/2009
Odl.US: U-I-56/08-15; ZP-1), 36. členom Zakona o javno-zasebnem
partnerstvu (Uradni
list RS, št. 127/2006) je Občinski svet Občine Piran na 28. redni seji
dne 7. 9. 2010 sprejel
|
O D L O K
|
O PRISTANIŠČU
PIRAN KANAL SV. JERNEJA IN
|
O KONCESIJI ZA
GRADNJO IN UPRAVLJANJE KRAJEVNEGA PRISTANIŠČA KANAL SV. JERNEJA
|
I.
SPLOŠNO
|
1. člen |
S tem
odlokom se določa pristanišče za posebne namene – krajevno pristanišče v
Kanalu sv. Jerneja (v nadaljevanju: Jernejev kanal), namembnost in
način upravljanja, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture,
obligacijska razmerja, ki se nanašajo na uporabnike pristanišča ter
zagotavljanje izvajanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb na
področju pomorskih dejavnosti, ki jih mora zagotavljati Občina Piran (v
nadaljevanju: občina). |
Ta odlok
je tudi: |
1.
koncesijski akt za podelitev koncesije
gradnje krajevnega pristanišča Jernejev kanal, |
2.
koncesijski akt za podelitev koncesije za
upravljanje krajevnega pristanišča Jernejev kanal, |
3.
koncesijski akt za podelitev koncesije za
opravljanje gospodarske javne službe za redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture in redno zbiranje odpadkov s plovil, ter gospodarske
javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih
poti krajevnega pristanišča Jernejev kanal. |
V delu,
v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena,
se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o
gospodarskih javnih službah. |
2. člen |
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot
je določen s PZ, ZGJS in ZJZP, poleg tega pa še: |
|
·
»koncedent«
je Občina Piran, |
·
»koncesija«
je skupen izraz za koncesijo gradnje pristanišča, koncesijo za
upravljanje pristanišča in koncesijo gospodarskih javnih služb na
področju pomorskih dejavnosti po tem odloku, razen če iz besedila tega
odloka ne izhaja, da se izraz nanaša na posamezno koncesijo, |
·
»koncesijska
pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita
medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, |
·
»koncesionar«
je oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije, |
·
»pristanišče«
je skupen izraz za območje, določeno v 1. členu tega odloka, |
·
»objekti
in naprave koncesije« so vsi objekti, zgradbe, naprave in druga oprema
ne glede na to, ali predstavljajo pristaniško infrastrukturo ali ne, ki
jih zgradi koncesionar za izvajanje koncesije na območju pristanišča, |
·
»območje
koncesije« je območje pristanišča, |
·
privezi na območju pristanišča se nahajajo
na naslednjih območjih, opredeljenih v prilogi odloka: območje I –
komunalni privezi (površina 5.330 m2), območje VI – privezi s
stabilizirano brežino (površina 14.061 m2), območje VII – privezi z
naravno brežino (površina 8. 313 m2), |
·
»upravljanje
pristanišča« obsega vse naloge in storitve, potrebne za upravljanje,
vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, zagotavljanje reda v
pristanišču v skladu s predpisi in zagotavljanje njegovega trajnega in
rednega obratovanja v skladu s predpisi. |
3. člen |
Pristanišče Jernejev kanal (v nadaljevanju:
pristanišče) je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene
in negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni
za privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkrcanje in izkrcanje
oseb in tovora. |
|
Območje pristanišča je opredeljeno z
občinskim Odlokom o lokacijskem načrtu Seča – polotok (Uradne objave
Primorskih novic, šrt. 35/05, 42/05), ki določa pogoje urbanistične
ureditve in rešitve ureditve komunalne infrastrukture, kot tudi ukrepe
za varovanje in ohranjanje okolja in narave ter etapnost izvedbe in
obveznosti investitorjev. |
Območje pristanišča se nahaja v 2. območju
Krajinskega parka Sečoveljske soline in zanj veljajo pravila, kot so
opredeljena v Uredbi o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list
RS, št. 29/2001). |
4.
člen |
Pristanišče predstavlja območje struge
Jernejevega kanala, ki je razdeljeno na šest območij, ki se med seboj
ločijo po globini ter širini, v smislu podelitve koncesije po tem odloku
pa je pristanišče enotno območje. Komunalni privezi bodo urejeni ob
desni brežini kanala. |
Pristanišče sestavlja tudi objekt, ki je
namenjen popravljalnici plovil in spremljevalnemu programu za komunalne
priveze (sprejemnica, sanitarije). |
Pristaniško
infrastrukturo, ki jo sestavljajo objekti in naprave, ki so na območju
pristanišča in so namenjeni za delo v pristanišču, predstavljajo
objekti in naprave, ki bodo zgrajeni s pridobljenim gradbenim
dovoljenjem za to območje. |
5. člen |
Na območju
pristanišča je prepovedano: |
-
vplutje ali
privez plovilom, ki presegajo predpisano dolžino in ugrez plovila,
razen če to upravljavec iz objektivnih razlogov posebej dovoli,
|
-
izvajati
dejavnosti, ki niso vezane izključno na privez plovil (razen vplutja in
izplutja), |
-
barvanje in
popravila plovil, razen v za ta namen posebno določenem objektu
(popravljalnica plovil), |
-
pretakanje
goriv, |
-
odmetavanje
odpadkov v morje in na kopno, |
-
zasipavanje (s
kakršnim koli materialom) obalnega pasu, |
-
izlitje
onesnaženih kalužnih voda v morje in druga podobna dejanja, |
-
bivanje oz.
prenočevanje na plovilih, |
II.
IZVAJANJE IN FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
|
6. člen |
S
celotnim delom pristanišča na lokaciji Jernejevega kanala s pripadajočo
grajeno obalo, zemljišči, morjem, objekti in napravami, upravlja
koncesionar kot upravljavec pristanišča. |
Razvoj pristanišča načrtuje upravljavec –
koncesionar s programom razvoja in načrtom upravljanja, za katerega mora
predhodno pridobiti soglasje občine. |
Upravljavec pristanišča – koncesionar
mora zagotavljati obvezno gospodarsko javno službo za naslednje storitve
: |
-
redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture na delu pristanišča, ki je namenjen za javni promet, |
-
redno zbiranje odpadkov s plovil, |
-
vzdrževanje objektov za varnost plovbe in
plovnih poti. |
a. Redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture |
Koncesionar mora redno vzdrževati
pristaniško infrastrukturo v pristaniščih iz tega odloka in jo občasno
obnavljati, vse s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. |
Redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture pomeni ohranjanje pristaniške infrastrukture v stanju, ki
je potrebno za nemoteno opravljanje pristaniških dejavnosti.
|
Obnavljanje pristaniške infrastrukture
obsega zamenjavo dotrajanih delov in naprav te infrastrukture ali
izvedbo drugih potrebnih obnovitvenih del, kadar posamezni del
pristaniške infrastrukture zaradi obrabe ali iz drugega razloga ne
omogoča več normalne rabe brez obnovitvenih posegov. |
Redno vzdrževanje akvatorija vključuje
vzdrževanje predpisanih globin celotnega akvatorija pristanišča. |
b. Redno zbiranje odpadkov s plovil |
Javna služba rednega zbiranja odpadkov s
plovil obsega: |
-
redno prevzemanje odpadkov s plovil, |
-
nameščanje potrebnih pristaniških
zmogljivosti za prevzem odpadkov s plovil v skladu s predpisom, ki ureja
pristaniške zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov
tovora, |
-
ločeno zbiranje, razvrščanje in
skladiščenje prevzetih odpadkov s plovil z uporabo pristaniških
zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora, |
-
oddaja zbranih odpadkov s plovil v
obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja
ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki
urejajo ravnanje z odpadki, |
-
obveščanje javnosti in uporabnikov o
načinu oddajanja ladijskih odpadkov in ostankov tovora. |
c.
Redno vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti izvaja
koncesionar skladno s
predpisi in obsega: |
-
redno in investicijsko vzdrževanje
objektov za varnost plovbe v pristanišču v stanju, ki je potrebno za
nemoteno delovanje objektov za varnost plovbe in vključuje izvedbo
potrebnih obnov, kadar posamezni objekt ali naprava ne omogoča več
normalnega delovanja, |
-
redno in investicijsko vzdrževanje
dostopnega koridorja do pristanišča, |
-
reden nadzor nad stanjem objektov za
varnost plovbe. |
Objekti za varnost plovbe so svetilniki,
obalne luči, boje in druga znamenja, signalne in radijske postaje,
optične, zvočne, električne, elektronske, radarske in druge naprave za
varno plovbo v pristanišču. |
Pri izvajanju gospodarske javne službe
rednega vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti mora
koncesionar smiselno uporabljati določbe Uredbe o načinu in pogojih
opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za
varnost plovbe (Uradni list RS, št. 52/2002) oziroma predpisov, ki
urejajo način izvajanja te javne službe. |
7. člen |
Izvajanje gospodarske javne službe mora
potekati tako, da se zagotavlja za uporabnike storitev javne službe
stalna in pravočasna storitev. |
Koncesionar mora izvajati to javno službo
v celotnem obdobju, za katero mu je podeljena koncesija, redno in
nemoteno. |
Koncesionar mora zagotoviti izvajanje
javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih
delavcev. |
8. člen |
Koncesionar se za izvajanje gospodarske
javne službe na področju pomorskih dejavnosti financira iz naslednjih
virov: |
-
pristojbine za uporabo pristanišča, |
-
ladijsko ležnino, |
-
pristojbine za privez, |
-
cene za storitev zbiranja in odvoza
odpadkov. |
Vire financiranja
določi na predlog upravljavca – koncesionarja Občinski svet Občine
Piran, uporabljajo pa se po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za
pomorstvo, in po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic. |
9. člen |
Pristojbino za uporabo pristanišča plača
plovilo, in sicer za vsako privezovanje v pristanišču. Pristojbina se
določa glede na dolžino plovila. |
Pristojbino za uporabo pristanišča plača
tudi oseba, ki uporablja pristanišče pri opravljanju gospodarske
dejavnosti. |
Pristojbino za privez
plačujejo plovila, ki letno, začasno ali dnevno uporabljajo privez.
Pristaniške pristojbine so lahko glede na naravo storitev pogodbeno
določene pavšalno (mesečno, letno). |
Za letni privez se šteje tisti privez, za
katerega plača uporabnik upravljavcu pristanišča letno pristojbino.
|
Za začasni privez se šteje tisti privez,
ki ga začasno pridobi uporabnik in je zanj sklenjena pogodba o začasni
uporabi priveza z upravljavcem pristanišča. |
Za dnevni privez se šteje tisti privez, za
katerega ni sklenjena pogodba z upravljavcem pristanišča za uporabo
letnega oziroma začasnega priveza. |
|
Koncesionar je dolžan zagotoviti najmanj
10 privezov kot dnevne priveze za potrebe obiska krajinskega parka.
|
10. člen |
Pristaniških pristojbin ne plačajo: |
-
plovila, ki pristanejo v pristanišču
zaradi reševanja brodolomcev, smrti ali bolezni oseb na plovilu ter
nudenja zdravniške pomoči osebam na plovilu, vendar le za čas, ki je
nujen za izvršitev potrebnih dejanj, |
-
plovila, ki se umaknejo v pristanišče
zaradi nevarnosti, ki jo je povzročila višja sila (neurje, megla, zaprta
plovna pot in podobno), vendar le za čas trajanja nevarnosti. |
11. člen |
Kriteriji za pridobitev priveza so
naslednji: |
-
namen uporabe plovila (komunalni,
komercialni, dnevni, za gospodarsko dejavnost, za posebne namene), |
-
čakalna doba za pridobitev priveza (vrstni
red prejetih prijav), |
-
dimenzija plovila, |
-
redno plačevanje pristojbine za uporabo priveza (ta kriterij velja za
obnavljanje pogodbe). |
Pravico do uporabe priveza v pristanišču
dodeljuje upravljavec – koncesionar skladno s splošnimi pogoji, ki ga
sprejme koncesionar na podlagi javnega pooblastila skladno s tem odlokom
in na katere poda župan soglasje. |
Pri oddajanju privezov v pristanišču mora
koncesionar upoštevati določbe tega odloka, ki se nanašajo na uporabnike
drugih posameznih delov krajevnega pristanišča Piran in na varstvo
njihovih pravic oziroma kot bodo ta vprašanja rešena v drugem predpisu
Občine, ki bi ta odlok nadomestil. |
Prednost pri
pridobitvi priveza imajo, ob enakem izponljevanju kriterijev iz prvega
odstavka, prosilci z daljšim stalnim prebivanjem v občini Piran, ki so
najmanj 50 % lastniki plovil, in sicer za plovila, ki so, skladno s
Splošnimi pogoji, zaradi gabaritov lahko privezana v pristanišču. Kot
lastnike plovil iz prešnjega stavka se šteje tudi občane s stalnim
prebivanjem v občini Piran, ki imajo kot uporabiki pri finančnem lizingu
kot lastnika plovila navedenega lizingodajalca. Posamezna družina v
Občini Piran lahko pridobi pravico samo do enega stalnega priveza, Če
uporabnik stalnega priveza zmanjša lastniški delež na plovilu na manj
kot 50 %, neposredno na podlagi odloka izgubi pravico do stalnega
priveza. |
Prednostno
pravico do začasne uporabe priveza se dodeli tudi fizičnim ali pravnim
osebam za plovila, namenjena opravljanju turistične dejavnosti.
|
12. člen |
Lastnik oz. uporabnik plovila mora na
zahtevo upravljavca – koncesionarja nemudoma odstraniti plovilo v
primeru: |
1.
da nima sklenjene pogodbe o pravici do
uporabe priveza v pristanišču, |
2.
da je samovoljno privezal plovilo v
pristanišču, |
3.
da je potekla pogodba o pravici do uporabe
priveza v pristanišču. |
V času
neupravičenega koriščenja priveza v pristanišču je lastnik plovila
dolžan plačati pristojbino, ki je enaka ceni dnevnega priveza.
|
Poleg drugih obveznosti, določenih z
zakonom in tem odlokom, so uporabniki pristanišča dolžni še: |
-
privezati plovilo in na območju
pristanišča uporabljati plovilo tako, da v pristanišču ne povzroči škode
pristaniškim objektom in napravam ter drugim plovilom, |
-
vzdrževati svoje plovilo tako, da je vedno
sposobno za varno plovbo, da ne ogroža drugih plovil v pristanišču in
drugega premoženja oziroma oseb, ter tako, da ne kvari videza
pristanišča, |
-
uporabljati plovila v skladu s pogoji,
določenimi z načrtom upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline,
iz tega
dokumenta izhajajočimi varstvenimi usmeritvami, ki jih bo izdelal
upravljavec KPSS in se ravnati v skladu s pravili
Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline. |
Plovilo sme biti na območju pristanišča
privezano ali zasidrano samo na kraju, ki je določen s pogodbo o privezu
za plovilo ali ki ga neposredno določi koncesionar. |
Uporabniki so pri privezovanju plovil
dolžni upoštevati navodila za privezovanje plovil, ki jih določi
koncesionar. Organ, pristojen za varnost plovbe, lahko določi poseben
način ali pogoje za privezovanje v posameznem pristanišču ali za
posamezno plovilo. |
III. KONCESIJA |
1. Splošne določbe |
13. člen |
Koncesijsko razmerje po tem odloku je
enovito razmerje, ki obsega: |
|
-
koncesijo gradnje po tem odloku, |
-
koncesijo za upravljanje pristanišča po
tem odloku in |
-
koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih
služb po tem odloku. |
Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom
koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje. |
Koncesijo lahko koncesionar po zakonitem
postopku deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim
soglasjem koncedenta. |
14. člen |
Predmet koncesije je: |
1.
Izgradnja naslednjih objektov in stavb: |
-
izgradnja vse potrebne pristaniške
infrastrukture krajevnega pristanišča, predvidena s sprejetim Odlokom o
lokacijskem načrtu Seča – polotok, v skladu s specifikacijo v razpisni
dokumentaciji, |
-
izgradnja vseh drugih objektov in naprav
koncesije skladno s sprejetim lokacijskim načrtom in v skladu s
specifikacijo v razpisni dokumentaciji. |
2.
Uporaba objektov in naprav koncesije, ki sestavljajo infrastrukturo
krajevnega pristanišča, za upravljanje pristanišča za čas trajanja
koncesije v skladu z opredelitvijo v vodnem dovoljenju oziroma vodni
koncesiji, ki bo nadomestila to dovoljenje, in za izvajanje pristaniške
dejavnosti v skladu z namenom pristanišča; |
3.
Izvajanje javnih služb na področju pomorskega prometa. |
15. člen |
Zemljišča na kopnem na območju koncesije
so ves čas trajanja roka koncesije last koncedenta, zemljišča v morju pa
last Republike Slovenije. |
Koncedent bo na zemljiščih na kopnem na
območju pristanišča, ki so v lasti občine in ki se določijo v
koncesijski pogodbi, s pravnim poslom, sposobnim za vpis v zemljiško
knjigo, zagotovil stavbno pravico ali drugo pravico gradnje, pri čemer
postanejo objekti, zgrajeni na podlagi stavbne pravice, po prenehanju
stavbne pravice sestavni del zemljišča. |
Na
objektih in napravah koncesije, ki sestavljajo infrastrukturo krajevnega
pristanišča, ima koncesionar lahko v času trajanja koncesije stavbno
pravico, po prenehanju koncesije pa obvezno postanejo, če niso
odstranjeni, kot sestavina nepremičnine last koncedenta oziroma
Republike Slovenije. Podrobneje se določijo objekti in naprave iz
prejšnjega stavka v koncesijski pogodbi. Objektov koncesije, ki
sestavljajo infrastrukturo pristanišča, koncesionar ne sme obremeniti. |
V
primeru, da bo pravica gradnje iz drugega odstavka stavbna pravica, se
šteje, da gre za stavbno pravico po zakonu, ki ureja javno-zasebno
partnerstvo, pri čemer se ne uporabljajo pravila zakona, ki ureja
stvarnopravna razmerja, o posledicah prenehanja stavbne pravice. |
16. člen |
S
koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja
koncesijskega razmerja, zlasti pa: |
-
medsebojne obveznosti v zvezi z gradnjo
objektov in naprav koncesije, |
-
pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z upravljanjem pristanišča, |
-
pravice in obveznosti koncedenta in
koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb, |
-
prenehanje koncesijskega razmerja in
njegove posledice, |
-
posledice spremenjenih okoliščin, višje
sile in aktov javne oblasti koncedenta. |
Pravo koncesijske pogodbe je pravo,
veljavno v Republiki Sloveniji. |
2. Pogoji koncesije |
17. člen |
Koncesija se podeli za čas do 30.11.2039 (rok
koncesije). |
Rok koncesije se lahko na predlog
koncesionarja podaljša, v kolikor bo s strani pristojnega organa izdano
dopolnjeno vodno dovoljenje oziroma vodna koncesija s podaljšanim rokom
veljavnosti, vendar ne več kot za skupno obdobje 40 let.
|
18. člen |
Koncesionar mora objekte in naprave
koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako,
da v celoti upošteva obveznosti, ki so navedene v izdanem vodnem
dovoljenju oziroma vodni koncesiji. Koncesionar mora pri izvajanju vodne
pravice in izvedbi pristanišča upoštevati varstvene in razvojne
usmeritve in varstvene režime. |
Projekt in podrobnejši opisi objektov in
naprav, ki jih mora koncesionar zgraditi, so sestavni del razpisne
dokumentacije. |
19. člen |
V
pristanišču mora koncesionar zagotoviti dostop k zgrajenim in
nezgrajenim obalam, valobranom, skalometom, napravam za privezovanje in
sidranje plovil in k drugim kopnim delom tega pristanišča ter omogočiti
gibanje po njih vsem pod enakimi pogoji. |
V
pristanišču mora koncesionar zagotoviti dostop do pristaniške
infrastrukture in drugih kopnih delov pristanišča in omogočiti gibanje
po njih vsem pod enakimi pogoji, razen dostopa do pomolov s privezi, ki
ga ima koncesionar pravico onemogočiti osebam, ki ne sprejmejo
obveznosti, skladno s splošnimi pogoji pristanišča. Ta določba pa ne
vpliva na obveznost koncesionarja, da zagotovi uporabo pristanišča kot
objekta za varnost plovbe. |
Koncesionar mora zagotoviti nemoten in
neoviran prehod po pešpoti, ki poteka skozi območje pristanišča, prav
tako mora zagotoviti neoviran prehod in ne sme na noben način ovirati
registriranih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti znotraj območja
pristanišča oziroma njegovih kontaktnih območjih. |
20. člen |
Za izvajanje koncesije in javne službe v
skladu z določbami zakona in tega odloka je ne glede na določbe
prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec koncesije in javne
službe. |
Koncesionar je v skladu z zakonom
odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi
z izvajanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. |
Koncesionar je pred sklenitvijo
koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno
z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti
zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote
v znesku 50.000€ - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči
občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o
zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist
občine, v primeru, da bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode
neposredno od nje. |
21. člen |
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem
imenu in za svoj račun. |
Koncesionar nosi celotno tveganje
povpraševanja po pristaniških storitvah in druga tržna tveganja
koncesije. |
Koncesionar ni upravičen do nobenih
garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne
dosegajo načrtovanih. |
Koncesionar ni upravičen do poplačila
vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru
predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko
pogodbo. |
22. člen |
Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko
dajatev. S plačilom koncesijske dajatve koncesionar plača tudi najemnino
za nepremične in premične stvari, ki jih s koncesijsko pogodbo pridobi
koncesionar v uporabo za opravljanje dejavnosti iz tega odloka, ter
plačilo za stavbno pravico, služnost ali drugo stvarno pravico na tuji
stvari, ki jo pridobi na nepremičninah na pristaniškem območju. |
3.
Poslovanje koncesionarja in financiranje
koncesije |
23. člen |
Pri upravljanju koncesionar podrobneje
uredi način upravljanja pristanišča v skladu s predpisi in koncesijsko
pogodbo v svojih Splošnih pogojih poslovanja, ki jih sprejme na podlagi
javnega pooblastila, katerega mu s tem odlokom podeljuje občina in h
katerim mora pred uveljavitvijo dati soglasje župan. V tem aktu se
določi zlasti: |
-
območje privezov plovil za upravne namene,
morebitni prostor za dnevne priveze in drugo občasno uporabo obale v
pristanišču ter določijo drugi posebni nameni, |
-
kategorije in tipi plovil, skladno z
določili tega odloka (gabariti, materiali in namen), za katere se
urejajo privezi v pristanišču, |
-
območja privezov za posamezne kategorije
plovil, |
-
način vzdrževanja čistoče in drugi ukrepi
za varovanje okolja v pristanišču, |
-
način urejanja razmerij z uporabniki
pristanišča, |
-
način plačevanja pristaniških pristojbin
in cen storitev pristanišča, |
-
morebitne omejitve dostopa do posameznih
elementov pristaniške infrastrukture, |
-
način zagotovitve prisotnosti
koncesionarjevih delavcev v pristanišču, |
-
dosegljivost koncesionarja oziroma
njegovih pooblaščenih delavcev uporabnikom, |
-
obveznosti koncesionarja ob izrednih
dogodkih v pristanišču (neurja, drugi naravni pojavi, druge okoliščine
višje sile) zaradi obveščanja uporabnikov ter preprečevanja oziroma
omilitve nastajanja oziroma povečevanja škode na plovilih ter na
pristaniški infrastrukturi, |
-
druge elemente, potrebne za operativno
ureditev upravljanja pristanišča. |
Župan lahko odreče soglasje k Splošnim
pogojem koncesionarja iz prejšnjega odstavka, če ti niso skladni s
predpisi ali koncesijsko pogodbo. |
24. člen |
Koncesionar zagotavlja koncesijo iz virov,
ki so opredeljeni v 8. členu tega odloka, ter iz drugih virov, ki jih
sam zagotovi. |
Viri financiranja iz 8. člena tega odloka
so prihodek koncesionarja. Koncesionar mora voditi ločeno računovodsko
evidenco prihodkov in odhodkov ter sredstev in virov sredstev za
krajevno pristanišče. Način ločenega vodenja računovodske evidence se
podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
|
25. člen |
|
1.
Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev v višini in v rokih,
določenimi v koncesijski pogodbi.
Koncedent lahko za posamezno koledarsko leto koncesionarju zniža plačilo
koncesijske dajatve, če koncesionar izkaže, da zaradi nepričakovano
slabega povpraševanja po pristaniških storitvah ne bi zagotavljal
pokrivanja stroškov poslovanja oz. če vlaganja v projekt presegajo
pričakovane prihodke iz naslova koncesionirane dejavnosti za čas
koncesije. |
4. Podelitev koncesije |
26. člen |
Postopek podelitve koncesije vodi občinska
uprava. |
Odpiranje in vrednotenje prijav opravi
petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. |
Člani komisije ne smejo biti poslovno ali
sorodstveno povezani s prijavitelji oziroma zaposlenimi pri
prijaviteljih. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj
predlagati svojo zamenjavo. Noben član strokovne komisije ne sme
neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno, preko
pristojnega organa. |
27. člen |
Koncesija se podeli po objavljenem javnem
razpisu. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
Javni razpis se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in Uradnem listu Evropske unije. Rok za vložitev
prijave se določi z datumom in uro tako, da ni krajši od 52 dni, vsebuje
pa zlasti naslednje: |
1.
navedbo in sedež koncedenta, |
2.
podatke o objavi koncesijskega akta, |
3.
predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem
razpisu, |
4.
začetek in predviden čas trajanja koncesije, |
5.
postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja, |
7.
način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje javne službe,
|
8.
druge obvezne sestavine prijave, navedbo jezika, v katerem morajo biti
prijave napisane, ter druge potrebne dokumentacije (pogoje za
predložitev skupne vloge, …) |
9.
način zavarovanja resnosti prijave, |
10.
kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11.
kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, |
12.
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13.
rok za izbiro koncesionarja, |
14.
rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
|
15.
odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, |
16.
druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
Župan lahko v javnem razpisu poleg
podatkov iz drugega odstavka tega člena objavi tudi druge podatke. Druge
podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi
izdani predpis. |
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih
medijih, vendar ne pred njegovo uradno objavo. |
Najkasneje z dnem objave mora biti
zainteresiranim osebam na razpolago razpisna dokumentacija, s katero
koncedent podrobneje uredi vprašanja javnega razpisa, skladno s tem
odlokom. V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki
bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. Sestavni deli
razpisne dokumentacije morajo biti enaki vsebini razpisa. Razpisna
dokumentacija lahko vsebuje tudi: |
-
tehnično dokumentacijo, skice in načrte, |
-
elaborate o tehničnih, ekonomskih, okoljevarstvenih in drugih pogojih za
podelitev koncesije, |
-
vrsto, tehnične značilnosti in opise
posameznih del, |
-
ime osebe, ki je pri koncedentu
pooblaščena za sprejem pisnih sporočil ali zahtevkov v zvezi s postopkom
izbire, |
-
kraj in čas morebitnega ogleda, |
-
pogoje za predložitev skupne prijave, |
-
elemente koncesijske pogodbe, ki jih
enostransko vnaprej določi koncedent. |
Koncedent mora v času objave javnega
razpisa omogočiti prijaviteljem vpogled v razpisno dokumentacijo in na
zahtevo predati razpisno dokumentacijo. |
28. člen |
Župan s sklepom o javnem razpisu določi
razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 31. člena
tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda, …). Z razpisnimi
pogoji župan ne sme določati novih pogojev niti dopolnjevati pogojev za
opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem
odlokom. |
29. člen |
Pravočasna predložitev prijave pomeni, da
mora kandidat prijavo predložiti do datuma in ure, ki sta določena v
objavi javnega razpisa. |
Kandidat sme vlogo umakniti, dopolniti ali
zamenjati do poteka roka za oddajo prijav. |
Koncesionar je lahko pravna ali fizična
oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki
morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna
razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za
koncesionarja ustanovili pravnoorganizacijsko obliko, s katero bo
koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. |
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo).
V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba
udeležena le pri eni (skupni) prijavi. |
30. člen |
Odpiranje prijav za podelitev koncesije je
javno. Na javnem odpiranju se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo
morebitne pripombe predstavnikov kandidatov o poteku javnega odpiranja,
ki se najkasneje v roku osmih dni vroči vsem prijaviteljem.
|
Po
končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
strokovna komisija sestavi poročilo in navede, katere prijave
izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je
razvidno, ki izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma
kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
Strokovna komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) pristojnemu
organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja. |
Pristojni organ v imenu koncedenta odloči
o izboru koncesionarja z upravno odločbo. |
Koncedent izbere enega koncesionarja ali
skupino prijaviteljev (29. člen). |
Odločba o izboru koncesionarja preneha
veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve
koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja, kar se
tudi izrecno navede v odločbi. |
31. člen |
V
prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora
prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost),
določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje
javnih naročil. Ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora
predložiti listine: |
-
da je registriran oziroma da izpolnjuje
pogoje za opravljanje dejavnosti, |
-
da razpolaga z zadostnim obsegom opreme
oziroma potrebnih sredstev za delo in da lahko sicer nemoteno opravlja
dejavnost, |
-
da je sposoben samostojno zagotavljati vse
javne dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije, |
-
da je sposoben zagotavljati storitve na
kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov,
normativov in standardov, |
-
da zagotavlja interventno izvajanje
storitev ob vsakem času, |
-
da je finančno in poslovno usposobljen, |
-
da se obveže zavarovati proti odgovornosti
za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini
ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo), |
-
da predloži elaborat o opravljanju
dejavnosti glede kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti,
sposobnosti vodenja katastra, finančnooperativnega in razvojnega vidika,
s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 2. - 6. alineje, in
|
-
da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za
udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki
ureja postopek oddaje javnih naročil. |
Koncesionar mora izpolnjevati tudi
morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi
predpisi. |
32. člen |
Merila za izbor koncesionarja so: |
-
višina koncesijske dajatve, kot izhaja iz
predloga finančne konstrukcije oziroma drugega dokumenta; npr.
investicijskega načrta (v ponujeni
koncesijski dajatvi naj prijavitelj vključi tudi ponujeno nadomestilo za
stvarne pravice iz 15. člena odloka in sofinanciranje komunalne
infrastrukture, ki je potrebna za obratovanje pristanišča, nad
sorazmernim deležem, ki pripada investitorju pristanišča), pri čemer
imajo prednost tisti kandidati, ki ponudijo višjo koncesijsko dajatev, |
-
tehnična usposobljenost, ki presega
minimalne zahteve za pridobitev vsakega posameznega dela koncesije, |
-
kadrovska usposobljenost in znanja oseb,
ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe,
funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve, |
-
dosedanje pozitivne reference na področju
gradnje, upravljanja in vodenja pristanišč ter izvajanja razpisanih
gospodarskih javnih služb, |
-
celovitost ponujenega izvajanja koncesije
v okviru iste osebe. |
Merila, po katerih koncedent izbira
najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in
ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem
vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
|
5. Prenehanje koncesijskega razmerja |
33. člen |
Koncesijsko razmerje preneha: |
-
zaradi prenehanja koncesijske pogodbe, |
-
zaradi prenehanja koncesionarja, |
-
zaradi stečaja koncesionarja, |
-
z
odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja, |
-
z
odvzemom koncesije v javnem interesu. |
34. člen |
Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka
roka koncesije. |
Koncesijska pogodba preneha zaradi
bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se
odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi. |
|
Stranki koncesijske pogodbe se lahko med
trajanjem pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena
stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni
stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje
pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki. |
35. člen |
Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem
koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
|
V primeru univerzalnega pravnega
naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se
prenese na pravnega naslednika skladno z določbami 13. člena tega odloka.
|
Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po
zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Pristaniška infrastruktura ne postane del stečajne mase in je v lasti
koncedenta. Koncedent je dolžan v stečajno maso plačati še
neamortizirano vrednost pristaniške infrastrukture. |
36. člen |
Koncedent z odločbo odvzame koncesijo
zaradi kršitev koncesionarja: |
-
če koncesionar krši določbe tega odloka in
drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije, |
-
če koncesionar ne ravna v skladu z
dokončnimi odločbami, ki jih pooblaščene osebe koncedenta izdajajo v
okviru nadzora nad koncesijo, |
-
če koncesionar ne ravna v skladu z
dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali
drugega nadzora državnega organa nad koncesijo. |
Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to,
ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
|
Koncedent pisno opozori koncesionarja na
kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za
odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel
postopek odvzema koncesije. |
37. člen |
Koncedent sme odvzeti koncesijo v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu le,
kadar je to nujno potrebno zaradi zadovoljitve tega javnega interesa.
|
Koncedent pred uvedbo postopka odvzema
koncesije v javnem interesu predlaga koncesionarju sporazumno razvezo
pogodbe. |
Koncedent je dolžan koncesionarju povrniti
vso škodo, nastalo zaradi odvzema koncesije v javnem interesu. |
38. člen |
Stranki koncesijske pogodbe morata v
postopku prenehanja pogodbe storiti vse, da opravljanje pristaniške
dejavnosti v pristanišču ni bistveno moteno ali celo prekinjeno. |
Če pristanišče iz kakršnegakoli razloga ne
obratuje več kot dva meseca, ga lahko koncedent začasno prevzame v
upravljanje, skladno s predpisi, ki urejajo prevzem javne službe v
režijo. |
39. člen |
Ne glede na razlog prenehanja koncesije
mora koncesionar koncedentu najkasneje v enem mesecu po prenehanju
koncesije izročiti vse objekte in naprave, ki sestavljajo infrastrukturo
pristanišča. Način prenosa se uredi v koncesijski pogodbi. |
Če koncesija preneha pred potekom roka
koncesije, je dolžan koncedent, ne glede na razlog prenehanja,
koncesionarju plačati še neamortizirano vrednost objektov in naprav
koncesije. Način določitve neamortizirane vrednosti koncesije se določi
v koncesijski pogodbi, upoštevaje linearno zmanjševanje vrednosti
objektov in naprav koncesije glede na trajanje roka koncesije. |
Koncedent lahko plačilo iz prejšnjega
odstavka pobota z morebitnimi odškodninskimi zahtevki in pogodbeno
kaznijo. |
Če v skladu z zakonom stavbna pravica na
zemljiščih, ki jo je pridobil koncesionar za izvrševanje koncesije ne
preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja, uredita prenehanje stavbne
pravice koncedent in koncesionar sporazumno. Način te ureditve se določi
v koncesijski pogodbi. |
IV. NADZOR IN POROČANJE |
40. člen |
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja
Občinska inšpekcija. |
Nadzor iz prejšnjega odstavka je lahko
napovedan ali nenapovedan, obsega pa zlasti: |
-
nadzor stanja pristaniške infrastrukture,
ki je predmet koncesije, njeno vzdrževanje in obnavljanje, |
-
nadzor nad redom v pristanišču (da so
plovila vzdrževana, da so pravilno privezana, da v pristanišču niso
privezali daljši čolni, kot določa odlok, ...), |
-
nadzor dokumentacije v zvezi s prihodki iz
naslova pristaniških pristojbin, rednim vzdrževanjem in investicijskimi
vlaganji v pristaniško infrastrukturo. |
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom pristojnega organa. |
O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja
in oseba, ki izvaja nadzor. |
41. člen |
Koncesionar mora enkrat letno pisno
poročati koncedentu o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe.
|
Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o
višini pobranih pristaniških pristojbin ter o višini stroškov za redno
vzdrževanje pristaniške infrastrukture in investicij vanjo ter druge
podatke o stanju pristaniške infrastrukture. |
Poleg poročil iz prejšnjega odstavka tega
člena je koncesionar dolžan dostaviti koncedentu letne računovodske
izkaze, ki jih mora pripraviti v skladu z zakonom in tem odlokom. |
42. člen |
Za odpravo posledic onesnaženj po znanih
ali neznanih storilcih, povzročenih z ravnanjem v nasprotju z določbami
predpisov, je dolžan nemudoma poskrbeti koncesionar, o čemer obvesti
pristojne nadzorne službe. |
Stroške odprave posledic onesnaženja
poravna tisti, ki jih je povzročil. |
Če povzročitelj škode ni znan, jo
koncesionar odpravi na svoje stroške. |
43. člen |
V
primeru, da je v pristanišču: |
-
plovilo privezano ali zasidrano brez
ustreznega soglasja oziroma pogodbe, |
-
privezano plovilo nevzdrževano (delno
oziroma v celoti potopljeno) ali da kako drugače huje kazi videz okolice, |
-
plovilo ali drugi predmet brez soglasja
ali v nasprotju s soglasjem koncesionarja zasedlo prostor za vzdrževanje
plovil ali drugo kopno površino pristanišča, |
-
privezano ali zasidrano plovilo, za katero
ni poravnana zapadla pristojbina, |
-
privezano ali zasidrano plovilo, ki nima
veljavnega plovnega dovoljenja, če je to zanj potrebno. |
je koncesionar dolžan lastnika plovila ali
predmetov oziroma uporabnika priveza na to opozoriti pisno z vročitvijo
in mu postaviti rok za odpravo nepravilnosti ter o tem obvestiti
Občinsko inšpekcijo in pristaniškega nadzornika. |
Rok za odpravo nepravilnosti iz prejšnjega
odstavka je za 1. alinejo – 24 ur, za 2. alinejo – tri do deset dni, za
3. alinejo – tri dni, za 4. alinejo – 8 dni ter za 5. alinejo – 30 dni. |
44. člen |
Če pozvani uporabnik nepravilnosti iz 38.
člena ne odpravi v postavljenem roku, koncesionar o tem uradno obvesti
Občinsko inšpekcijo, ki mora izdati odredbo o takojšnji prisilni
odstranitvi plovila ali predmeta iz pristanišča in njegovo začasno
hrambo na varnem kraju na stroške uporabnika. |
Z
odredbo iz prvega odstavka je Občinska inšpekcija dolžna seznaniti
Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. |
45. člen |
V
primeru iz 1. ali 3. alineje 43. člena tega odloka, v katerem uporabnik
oziroma lastnik plovila ni znan, koncesionar pisno obvestilo pritrdi na
plovilo oziroma na predmet, rok za odstranitev plovila pa je 24 ur od
pritrditve obvestila. |
Če lastnik plovila oziroma predmeta iz
prvega odstavka ne odstrani sam v postavljenem roku, koncesionar o tem
obvesti Občinsko inšpekcijo, ki lahko takoj ukrepa v skladu z 46. členom
tega odloka. |
46. člen |
Za izvedbo prisilne odstranitve in za
hrambo plovila oziroma predmeta iz 43. člena tega
odloka je pooblaščen koncesionar. |
Prisilno odstranjeno plovilo oziroma
predmet se lastniku oziroma drugemu upravičencu preda samo ob pogoju, da
poravna stroške koncesionarja, stroške odvoza in hrambe plovila ter
morebitno izrečeno kazen za prekršek in druge finančne in druge
obveznosti, ki so pogoj za prisilno odstranitev plovila oziroma
predstavljajo okoliščino, vezano na odstranitev. |
Koncesionar ne odgovarja za škodo na
pravilno prisilno odstranjenem plovilu, ki bi nastala zaradi njegove
hrambe izven vode. Izključitev odgovornosti se določi tudi v pogodbi o
privezu. |
Koncesionar je dolžan v treh dneh po
prisilni odstranitvi plovila o tem obvestiti uporabnika in ga pri tem
posebej opozoriti, da sam odgovarja za škodo na plovilu, ki bi nastala
zaradi hrambe plovila izven vode. |
47. člen |
Uporabnik, ki ima s koncesionarjem
sklenjeno veljavno pogodbo o privezu in je bilo njegovo plovilo
odstranjeno iz pristanišča na podlagi določb od 43. do 46. člena, ohrani
pravico do priveza v primeru, da prične privez ponovno uporabljati in
poravna vse svoje zapadle obveznosti najkasneje v roku 30 dni po
izvršeni odstranitvi, sicer pogodba o privezu preneha veljati. |
48. člen |
Za cestno vozilo, ki je v pristanišču
parkirano brez soglasja koncesionarja, lahko na njegov predlog Občinska
inšpekcija izda odredbo o takojšnji prisilni odstranitvi in hrambi na
varnem kraju ob uporabi določb občinskih predpisov o ureditvi cestnega
prometa in o prisilnem odvozu vozil. |
V. KAZENSKE DOLOČBE |
49. člen |
Uporabniki pristanišča so dolžni
uporabljati prostor v pristanišču v skladu s Pomorskim zakonikom in
predpisi o redu v pristanišču in s področja o varovanju okolja in narave. |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
Občinska inšpekcija. |
50.člen |
Z globo
100 EUR se kaznuje za prekršek lastnik plovila ali voditelj plovila –
posameznik, če: |
1.
v pristanišču opravlja dejavnost (tudi prenočevanje na plovilih), ki je
v nasprotju z določili tega odloka in drugimi predpisi, ali če
naprave in objekte uporablja brez koncesionarjevega soglasja
ali v nasprotju s pogodbo ali splošnim aktom koncesionarja (5. člen
odloka), |
2.
poškoduje pristaniške naprave in objekte, ki jih upravlja koncesionar, |
3.
onesnažuje kopno ali vodno površino v pristanišču (5. člen odloka), |
4.
priveže ali na območju pristanišča uporablja plovilo tako, da v
pristanišču povzroči škodo pristaniškim objektom in napravam
ali drugim plovilom (1. alineja tretjega odstavka 12. člena), |
5.
ne vzdržuje v pristanišču privezanega ali zasidranega plovila tako, da
je vedno sposobno za varno plovbo ali da ne ogroža drugih plovil v
pristanišču oziroma drugega premoženja oziroma oseb ali tako, da ne
kvari videza pristanišča (2. alineja tretjega odstavka 12. člena), |
6.
priveže ali zasidra plovilo na območju pristanišča na kraju, ki ni
določen s pogodbo oziroma, ki ga ni neposredno določil
koncesionar. |
Z globo
250 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena lastnik
plovila – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik – lastnik
plovila ali voditelj plovila, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 100 EUR. |
51. člen |
Z globo
100 EUR se kaznuje za prekršek lastnik plovila ali voditelj plovila –
posameznik, ki ni lastnik plovila ali uporabnik pristanišča, če: |
1.
uporablja pristanišče v nasprotju z določili tretjega odstavka 12. člena
odloka. |
Z globo
250 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne osebe
ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika pa z globo100
EUR. |
52. člen |
Z globo
150 EUR se kaznuje za prekršek iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 50.
člena pravna oseba, ki ni lastnik plovila, ali samostojni podjetnik
posameznik, ki ni lastnik ali voditelj plovila, odgovorna oseba pravne
osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika pa z globo
50 EUR . |
Z globo
50 EUR se kaznuje za prekršek iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 50.
člena posameznik, ki ni lastnik ali voditelj plovila. |
VI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
53. člen |
Ugotavlja se, da se območje, za katerega
je podeljena vodna pravica za neposredno rabo vode za krajevno
pristanišče v Jernejevem kanalu, nahaja v 2. območju Krajinskega parka
Sečoveljske soline (Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline, Uradni
lista RS, št. 29/2001), s katerim upravlja koncesionar Soline, d.o.o. ,
ki je bil izbran v skladu z Uredbo o koncesiji za rabo naravne vrednote
Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka
Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 11/2002). |
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na
upravljanje pristanišč in izvajanje gospodarskih javnih služb s področja
pomorskega prometa, razen določb, ki so vezane na sam postopek
nastajanja koncesijskega razmerja, se začnejo uporabljati z dnem
dokončnosti obratovalnega dovoljenja za pristanišče po tem odloku, ki
ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. |
Do
pričetka izgradnje pristanišča s strani koncesionarja po tem odloku se s
tem odlokom pooblasti obstoječega koncesionarja krajinskega parka –
Soline d.o.o., da v tem prehodnem obdobju vzdržuje obstoječe stanje. |
Pod
pojmom ''vzdrževanje obstoječega stanja'' se razume: |
-
evidentiranje obstoječih protipravnih privezov, seznanitev pristojnih
inšpekcijskih služb o tem stanju in obveščanje občinske inšpekcije v
smislu V. in VI. dela tega odloka, |
-
preprečitev privezovanja nedovoljenih privezov novih plovil, |
- imetnike obstoječih plovil z
obvestilom seznaniti s pravili ravnanja po uredbi in seznaniti z
možnostjo pridobitve zakonitega priveza v trenutku zaključene predvidene
investicije v pristanišče Jernejev kanal ter v ta namen |
-
skleniti ustrezen dogovor o terminskem času odstranitve plovil iz
Jernejevega kanala za obdobje od časa izgradnje pristanišča do prijave
upravičencev na poziv koncesionarja za dodelitev privezov . |
Če ne pride do sklenitve dogovora, se
izpelje postopek za odstranitev nedovoljenega plovila. |
Uporaba privezov iz prve alineje
prejšnjega odstavka ob uveljavitvi tega odloka ne vpliva na vrstni red
pri dodeljevanju privezov v smislu 11. člena tega odloka. |
54. člen |
Ta odlok prične
veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
|
Številka: 355–2/2009 |
Piran, 7. 9.
2010
|
Župan Občine Piran
|
Tomaž Gantar |