Svet občine Šentilj, je na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95), odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Ur. 1. RS, št. 45/94) in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Ur. 1. RS, št. 57/94) ter Zakona o financiranju občin (Ur. 1. RS, št. 80/94), dne 23. marca 1995 sprejel

STATUT

občine Šentilj

1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE

1. člen

Območje občine Šentilj obsega naslednje krajevne skupnosti in območja:

• Krajevna skupnost Ceršak: Ceršak, Novine, Polhnice, Kozjak pri Ceršaku, Srebotje in Selnica ob Muri.

• Krajevna skupnost Sladki vrh: Sladki vrh, Vranji vrh, Svečane, Zg. Gradišče, Šomat, Ploderšnica in Jurjevski dol.

• Krajevna skupnost Šentilj: Šentilj, Štrihovec, Kaniža, Cirknica, Kresnica, Stara gora in Zgornje Dobrenje.

2. člen

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

3. člen

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.

Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

4. člen

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

5. člen

Občina je pravna oseba. Sedež občine Šentilj je v Šentilju, št. 69.

6. člen

Občina Šentilj ima svojo zastavo, grb, pečat in občinski praznik, ki jih določi z odlokom.

7. člen

V občini so ustanovljene krajevne skupnosti in sicer:

- Krajevna skupnost Ceršak,

- Krajevna skupnost Sladki vrh,

- Krajevna skupnost Šentilj in

- Krajevna skupnost Velka.

Krajevna skupnost je pravna oseba.

Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s svojimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, in s sredstvi, ki jih je občinski svet prenesel iz proračuna krajevne skupnosti, v svojem imenu in za svoj račun.

Občinski svet dodeli krajevni skupnosti sredstva iz predhodnega odstavka na podlagi prikazane utemeljitve za posamezni ali skupinski projekt. Po zaključku projekta izdela krajevna skupnost bilanco porabe sredstev.

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.

Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.

8. člen

Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen zagotovi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

9. člen

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki zadevajo interes prebivalcev samo te skupnosti.

10. člen

Občina Šentilj se lahko povezuje v pokrajino.

Občina Šentilj lahko sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.

2. NALOGE OBČINE

11. člen

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:

1) na področju normativnega urejanja:

- sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

- sprejema občinski proračun in zaključni račun;

- sprejema načrt razvoja občine;

- sprejema prostorske plane;

- predpisuje lokalne davke;

- ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;

- ureja javne ceste, javne poti ter druge javne površine;

- ureja javni red v občini;

- ureja delovanje občinske uprave;

- ureja občinske javne službe;

- ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;

- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;

- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

2) pospešuje:

- službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene invalide in ostarele;

- vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;

- razvoj športa in rekreacije.

3) na področju upravljanja:

- upravlja občinsko premoženje;

- upravlja lokalne javne službe;

- vodi javna in druga podjetja;

- upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

- upravlja z lokalnimi javnimi cestami in potmi.

4) s svojimi sredstvi:

- gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;

- pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;

- gradi komunalne objekte in naprave;

- gradi stanovanja za socialno ogrožene;

- zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;

- zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;

- prispeva sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;

- zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom in druge dejavnosti);

- zagotavlja sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.

5) vzdržuje:

- lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;

- sodeluje pri vzdrževanju vodovodnih in energetskih komunalnih objektov.

6) s svojimi ukrepi:

- spodbuja gospodarski razvoj občine;

- skrbi za požarno varnost;

- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.

7) zagotavlja in organizira:

- pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;

- nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

- izvensodno poravnavo sporov.

8) pridobiva in razpolaga:

- z vsemi vrstami premoženja;

- pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.

9) sklepa:

- pogodbe o pridobivanju in odtujevanju premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina.

12. člen

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

- vodenje evidence volilne pravice;

- razgrinjanje volilnih imenikov;

- volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet;

- občinsko upravno nadzorstvo;

- nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;

- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;

- ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;

- določanje pogojev za porabo stavbnih zemljišč;

- odločanje o rabi prostora;

- gasilstvo kot obvezno lokalno službo;

- civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;

- varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti mestne občine;

- ukrepe za zaščito okolja;

- sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;

- odločanje o namembnosti urbanega prostora;

- izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj;

- javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;

- mrliško ogledno službo;

- določanje komunalnih dejavnosti;

- organizacijo dimnikarske službe;

- oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;

- odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;

- graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;

- graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;

- vzdrževanje gozdnih cest;

- pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;

- varstvo zraka, tal, vodovodnih virov, varstvo pred hrupom;

- urejanje lokalnega prometa;

- določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;

- določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja in prepovedi parkiranja;

- predpisovanje prometne ureditve;

- urejanje lokalnega potniškega prometa;

- ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;

- zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;

- upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;

- funkcijo upravljanja in zbiranja statističnih podatkov.

13. člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:

- davek od premoženja;

- davek na dediščine in darila;

- davek na dobitke od iger na srečo;

- davek na promet nepremičnin;

- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;

- krajevne takse;

- komunalne takse;

- pristojbine;

- odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;

- odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanja okolja;

- prihodke uprave;

- določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokalne in druge občinske objekte;

- določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;

- prihodke določene z drugimi akti.

3. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

14. člen

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno, razen župana.

15. člen

Organi občine se volijo za štiri leta.

16. člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in njegovih odborov ter komisij, ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu ostalih občinskih organov.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

17. člen

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njegovih članov.

2. Občinski svet

18. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

- sprejema statut občine;

- sprejema odloke in druge občinske akte;

- sprejema poslovnik za svoje delo;

- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;

- potrjuje začasne nujne ukrepe;

- sprejema občinski proračun in zaključni račun;

- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora;

- imenuje volilne komisije za občinske volitve;

- na predlog župana voli in razrešuje podžupana;

- nadzoruje delo župana in podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;

- daje soglasje k imenovanju načelnika upravnih enot;

- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor o tem v skladu s statutom ne odloča župan;

- odloča o najemu občinskega posojila;

- razpisuje referendum;

- daje pobudo za sklice zborov občanov;

- določa nadomestilo oziroma plačo županu, podžupanu, tajniku ter nadomestila članom občinskega in nadzornega odbora;

- ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne službe;

- daje koncesije;

- določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;

- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

19. člen

Občinski svet ima 18 članov.

Župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta.

20. člen

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.

Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.

Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

21. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta, vodi sejo najstarejši član sveta, če svet ne določi drugače.

22. člen

Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta s tajnim glasovanjem. Funkcija obeh je neprofesionalna.

Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.

Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

23. člen

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj pet članov sveta.

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh navzočih članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj petih članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh navzočih članov sveta.

Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

24. člen

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj petih članov sveta.

Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na zahtevo župana.

Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.

Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta, dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti upravičenci, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu, predstavnikom občinskih organov in
uprave, ter za odgovore nanje.

25. člen

Seje občinskega sveta so javne.

Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

Člani komisij in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih organov in člani občinske uprave so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

26. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva večina navzočih članov sveta.

27. člen

Občinski svet ima svoj poslovnik s katerim podrobno ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.

28. člen

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja ter komisijo za volitve in imenovanja, ki jih imenuje izmed svojih članov.

Občinski svet ima tudi odbore in komisije kot svoja delovna telesa, katerih člani ni nujno, da so člani občinskega sveta.

29. člen

Občinski odbori in komisije v okviru svojega delovnega področja:

- obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta;

- dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

3. Nadzorni odbor

30. člen

Nadzorni odbor šteje pet članov.

Nadzorni odbor:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

31. člen

Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj petih članov občinskega sveta, župana, zainteresiranih organizacij v občini ali občanov.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

4. Župan

32. člen

Občina ima župana in enega podžupana.

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov na predlog župana, s tajnim glasovanjem.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Župan opravlja svojo funkcijo poklicno (v polnem ali skrajšanem delovnem času).

33. člen

Župan opravlja naslednje naloge:

- predstavlja in zastopa občino;

- skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta;

- določa sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi;

- vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;

- opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.

Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volivcev v občini.

34. člen

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.

O nezakoniti odločitvi občinskega sveta mora župan obvestiti občinski svet ter mu predlagati, da o zadevi ponovno odloči. Če se občinski svet ne odloči drugače, župan pa meni, da je odločitev nezakonita lahko pri Ustavnem sodišču predlaga presojo ustavnosti.

35. člen

V primeru razmer v katerem bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

36. člen

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih teles, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.

37. člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svojih pristojnosti.

6. Organi krajevnih skupnosti

38. člen

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.

39. člen

Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.

Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.

Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

40. člen

Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.

Tajniška opravila za svet krajevne skupnosti opravljajo strokovno tehnični delavci občinske uprave.

41. člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

42. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino oziroma krajevno skupnost.

43. člen

Zbor občanov v občini:

- razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;

- razpravlja o lokalni problematiki;

- razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;

- razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;

- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

44. člen

Zbor občanov v krajevni skupnosti:

- razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;

- razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;

- razpravlja o delu občinskih organov z vidika svoje skupnosti;

- daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

45. člen

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev te skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

46. člen

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10 odstotkov volivcev v občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

47. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

48. člen

Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v krajevni skupnosti.

Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 46. člena tega statuta.

49. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

4. OBČINSKA UPRAVA

1. Organizacija občinske uprave

50. člen

Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Zupan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejšo organizacijo občinske uprave določi župan s sistematizacijo delovnih mest.

51. člen

Za izvrševanje upravnih, strokovnih in drugih nalog občinske uprave se organizirajo oddelki:

Oddelki so:

- Oddelek za komunalno gospodarstvo in okolje,

- Oddelek za finance in gospodarstvo,

- Oddelek za družbene dejavnosti,

- Oddelek za splošne in premoženjsko pravne zadeve.

52. člen

Občinsko upravo vodi župan.

Župan je za izvajaj nje občinskih predpisov in odločitev odgovoren svetu.

Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet, s tajnim glasovanjem.

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

53. člen

Naloge občinske uprave opravlja občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.

Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.

Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.

54. člen

Za delo urada je tajnik odgovoren županu.

55. člen

Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.

Za sklenitev delovnega razmerja oziroma imenovanja zaposlenih v občinski upravi je pristojen župan.

56. člen

Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, določi župan.

57. člen

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.

Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

58. člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

59. člen

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.

60. člen

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

61. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba.

Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

62. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v njegovi sestavi.

63. člen

O izločitvi župana odloča občinski svet.

O izločitvi tajnika odloča župan.

O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.

2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

64. člen

Ministrstvo, vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

65. člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o državni upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

66. člen

Občina Šentilj lahko organizira javne službe na naslednjih področjih:

- oskrba s pitno vodo;

- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;

- ravnanje s komunalnimi odpadki;

- javna snaga in čiščenje javnih površin;

- urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;

- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.

67. člen

Občina Šentilj skrbi tudi za:

- javno razsvetljavo;

- plakatiranje in okraševanje naselij;

- urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;

- urejanje lokalnih cest;

- deratizacijo in dezinfekcijo.

68. člen

Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.

69. člen

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrsto javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

70. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.

71. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in tem statutom.

72. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

73. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

74. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

75. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

76. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5 odstotkov prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.

Izločanje prihodke v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine dva odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

77. člen

Rezerva se uporablja:

1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;

2. za zagotovitev sredstev proračuna kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev iz prve in tretje točke prvega odstavka odloča občinski svet.

Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz prve točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

78. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. 12. leta za katerega se sprejema zaključni proračun.

Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

79. člen

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

80. člen

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.

O zadolžitvi odloča občinski svet.

O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

81. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

O soglasju odloča občinski svet.

Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do pet odstotkov zagotovljene porabe v letu v katerem se daje poroštvo.

82. člen

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:

- davek na dediščine in darila;

- davek na dobitke od iger na srečo;

- davek na promet nepremičnin;

- upravne takse;

- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini določeni z zakonom.

83. člen

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:

- davek od premoženja;

- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;

- krajevne takse;

- pristojbine;

- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;

- prihodki uprave;

- drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat višja od višine, ki je določena z zakonom.

84. člen

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

85. člen

Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.

Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.

7. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

86. člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejme odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne akte.

Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun proračuna.

87. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino vseh navzočih članov občinskega sveta.

88. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

89. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

90. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

91. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

92. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

93. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.

2. Postopek za sprejem odloka

94. člen

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.

95. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

96. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

97. člen

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

98. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

99. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

100. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj pet članov občinskega sveta.

101. člen

Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti, je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov.

102. člen

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

103. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15 dni po objavi (če ni v njih drugače določeno).

3. Posamični akti občine

104. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

105. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

8. Varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti

106. člen

Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

107. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred Ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

108. člen

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

109. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

110. člen

Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:

- o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;

- o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;

- o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.

9. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE

111. člen

Občina Šentilj se lahko povezuje z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.

O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajini.

112. člen

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:

- določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju;

- gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav;

- gradnja in financiranje medobčinskih cest.

113. člen

Župan občine je član pokrajinskega sveta po svoji dolžnosti. Ostale člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

114. člen

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

115. člen

Statut začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Šentilj: 23. marca 1995

Predsednik sveta občine:

Stanislav Lesjak, dipl. oec. l.r.