|
Občinski svet občine Vitanje
je na podlagi 37. in 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v
prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,
37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97)
ter na podlagi 16. člena
statuta Občine Vitanje
(Uradni list RS, št. 49/99) na 9. redni seji dne 15. 10. 1999 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za staro jedro
Vitanja – za ureditveno območje UN 3 |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo
prostorski ureditveni pogoji za staro jedro Vitanja – za ureditveno
območje UN 3, ki jih je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar, d.n.o.,
Velenje, pod št. 128/99 z datumom februar 1999 in so sestavni del tega
odloka. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji
skladno s planskimi usmeritvami Občine Vitanje določajo: |
|
|
– meje območja urejanja,
|
|
|
– funkcije območij urejanja
ter merila in pogoje za posege v prostor, |
|
|
– merila in pogoje glede
oblikovanja objektov in za druge posege v prostor, |
|
|
– merila in pogoje za
urejanje prometnega omrežja, |
|
|
– merila in pogoje za
komunalno urejanje, |
|
|
– merila in pogoje za
varovanje okolja, |
|
|
– merila in pogoje za
varstvo naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– urejanje prostora za
obrambo in zaščito. |
|
|
3. člen |
|
|
Za posege v prostor po tem
odloku, za katere je potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, izda
lokacijsko dovoljenje upravni organ Upravne enote Slovenske Konjice na
podlagi lokacijske dokumentacije. |
|
|
4. člen |
|
|
Za posamičen poseg ali več
posegov se lahko pred izdelavo lokacijske dokumentacije zahteva podrobna
analiza prostorskih pogojev, kolikor je to potrebno za: |
|
|
– ugotovitev in odpravo
motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
|
|
|
– ugotovitev morebitnih
sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje,
|
|
|
– zagotovitev enakih
možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb
glede racionalne rabe prostora, |
|
|
– zagotovitev enotnega
oblikovanja širšega območja. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA |
|
|
5. člen |
|
|
Ureditveno območje PUP za
jedro Vitanja zajema območje urejanja z oznako UN3, kot je bilo
opredeljeno s planskimi akti Občine Vitanje (odlok o sprejetju sprememb
in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske
Konjice za obdobje 1986–2000 in družbenega plana razvoja Občine
Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1999 za območje Občine
Vitanje – v letih 1993 in 1994, objavljenem v Uradnem listu RS, št.
37/98), razen izvzetega manjšega dela ob stari šoli, ki se ureja z
odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za dele naselij Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje
znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja – za dodano območje 16/5 v
naselju Vitanje (Uradni list RS, št. 80/98). |
|
|
Ureditveno območje PUP za
jedro Vitanja predstavlja zaključeno celoto znotraj meje ureditvenega
območja urbanističnih zasnov naselja Vitanje ter osrednje, najstarejše
jedro naselja z obrobnimi odprtimi površinami na zahodni strani, ob
vznožju hriba s Krajnikovim gradom, severni del ureditvenega območja ob
Hudinji ter vhodni del naselja iz smeri soteske ob potoku Hudinji. |
|
|
6. člen |
|
|
Meja ureditvenega območja,
ki ga urejajo PUP za jedro Vitanja, je grafično vrisana na grafičnih
prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka. |
|
|
Opis meje ureditvenega
območja je podan v smeri urinega kazalca iz začetne točke T, ki
predstavlja zahodni vogal parcele št. 321. Od tu dalje poteka meja v
smeri proti severu po severnem robu te parcele ter po zahodnih robovih
parcel št. 301/4, 303, 302, 301/2, 296, 295, 294, 293, 292, 289, 288,
287, 286, 285 in 281. V zahodnem vogalu te parcele se meja obrne proti
jugozahodu ter poteka po južnih robovih parcel št. dela 280 in 204 ter
doseže rob lokalne ceste – parcela št. 406. Meja prečka to parcelo, se
obrne proti severu ter se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 406
(lokalna pot) v dolžini okrog 90 m. Meja nato doseže rob parcele št. 407
(lokalna pot), prečka to parcelo ter parcelo št. 411 (lokalno cesto) ter
se nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 209/2 ter severnem robu
parcele št. 209/1 in se nadaljuje v smeri proti severovzhodu. Meja nato
prečka parcelo št. 411 (lokalna cesta v Brezen) ter poteka po severnem
robu te parcele v dolžini okrog 80 m. Meja se nato obrne proti
jugovzhodu in poteka po severnem robu parcele št. 231 ter doseže parcelo
št. 429/1 (potok Hudinja). Meja se nato obrne proti jugu ter poteka po
osi parcele št. 429/1 (struga potoka Hudinja) v dolžini okrog 400 m.
Meja nato poteka v obliki zajede po robovih parcel št. 307, *107, 405
(glavna cesta skozi jedro Vitanja), *113 in 309; meja nato znova doseže
rob parcele št. 429/1 (struga potoka Hudinja), prečka to parcelo ter se
nadaljuje delno po vzhodnem robu te parcele, ter po robovih parcel št.
317, 403, 327, 329 in delno *123. Ko meja doseže južni vogal parcele št.
329, se obrne proti zahodu ter poteka po južnem robu te parcele v
dolžini okrog 80 m. Meja nato prečka zahodni rob te parcele ter se
vijugasto nadaljuje po robovih parcel št. 329, 331/1 in 429/1 (struga
potoka Hudinja), prečka to parcelo, se nadaljuje po južnem robu parcele
št. 334 ter doseže rob parcele 400 (cesta Vitanje–Nova cerkev). Meja
nato poteka v smeri proti severozahodu in prečka parcele št. 400
(cesta), 335/1, 335/2 in 324/2. Meja se nadaljuje v isti smeri po
jugozahodnem robu parcele št. 321 ter se zaključi v začetni točki T. Vse
parcele so v k.o. Vitanje. |
|
|
Ureditveno območje znotraj
opisane meje meri 7,287ha. |
|
|
III. FUNKCIJE OBMOČIJ
UREJANJA TER MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
Členitev območij urejanja |
|
|
7. člen |
|
|
Ureditveno območje jedra
Vitanje je členjeno v 3 območja urejanja, znotraj katerih so dovoljeni
različni možni posegi. Območja urejanja so naslednja: |
|
|
A) predel starega urbanega
jedra naselja Vitanje: območje za oskrbne in storitvene dejavnosti,
|
|
|
B1) vhodni del naselja iz
smeri soteske Hudinje (Celje, Nova cerkev): območje za stanovanja in
dejavnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Vitanje, |
|
|
B2) severni del ureditvenega
območja ob Hudinji: območje za stanovanja in dejavnosti, ki so pomembne
za razvoj naselja Vitanje, |
|
|
C) mejni odprt prostor na
zahodni strani urbaniziranega jedra naselja (vznožje pobočja s
Krajnikovim gradom): območje, ki se mu primarna raba ne sme spreminjati. |
|
|
Opredelitev možnih
posegov v prostor |
|
|
8. člen |
|
|
Za določanje vrst posegov v
prostor ureditvenega območja PUP jedra Vitanja veljajo naslednje načelne
opredelitve: |
|
|
– dovoljena je gradnja
infrastrukturnih objektov (cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV
in CATV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in naprave),
pomembnih za ureditveno območje oziroma za naselje Vitanje, ki so
skladni z opredelitvami iz planskih aktov Občine Vitanje, na osnovi
meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in kolikor s PUP
ni drugače določeno; |
|
|
– dovoljene so nadomestne
gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna
dela na obstoječih objektih in napravah. |
|
|
9. člen |
|
|
Znotraj posameznih območij
urejanja, kot so opredeljena v 7. členu tega odloka, so dovoljeni še
naslednji posegi: |
|
|
A) predel starega urbanega
jedra naselja Vitanje: območje za oskrbne in storitvene dejavnosti:
|
|
|
1. prizidava, rakonstrukcija
in sprememba namembnosti obstoječih objektov za oskrbno-storitvene
dejavnosti praviloma v pritličjih ter za stanovanja praviloma v etaži in
na mansardi – po vsakokratni presoji ustreznosti posega ter na osnovi
predhodno pridobljenega mnenja pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine; |
|
|
2. dovoljena je nadomestna
gradnja objektov na istem mestu ter na osnovi predhodno pridobljenega
mnenja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
B1) vhodni del naselja iz
smeri soteske Hudinje (Celje, Nova cerkev) |
|
|
in |
|
|
B2) severni del ureditvenega
območja ob Hudinji: območji pretežno za stanovanja, kjer je možna je
gradnja novih objektov, prizidkov, nadzidav, pomožnih objektov:
|
|
|
1. novogradnja individualnih
stanovanjskih objektov kot zapolnitev med obstoječimi objekti.
|
|
|
Dovoljene so tudi
namembnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Vitanje, v smislu drobne
obrtne in storitvene dejavnosti, vendar le za takšne dejavnosti, ki
nimajo motečih vplivov na okolje, oziroma je možno te vplive z ukrepi
zmanjšati na sprejemljivo stopnjo. Za te posege je potrebno predhodno
pridobiti soglasje Občine Vitanje, na osnovi presoje ustreznosti posega
in bodoče dejavnosti. Dovoljeni so naslednji posegi: |
|
|
2. novogradnja in nadomestna
gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti; |
|
|
3. prizidava, nadzidava,
rekonstrukcija, nadomestna gradnja in sprememba namembnosti obstoječih
objektov za oskrbno storitvene dejavnosti; |
|
|
4. novogradnja in nadomestna
gradnja obrtnih objektov, obrtno-stanovanjskih objektov in spremljajočih
objektov za obrtno dejavnost; |
|
|
5. novogradnja objektov,
dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov za potrebe
turistične dejavnosti; |
|
|
6. ureditev stanovanjskih
objektov s prostori za turistično dejavnost (kmečki turizem, turistične
sobe, gostinski in spremljajoči prostori); |
|
|
7. novogradnja,
rekonstrukcija in dozidava objektov ter urejanje površin za potrebe
športno-rekreacijske dejavnosti; |
|
|
8. gradnja čistilne naprave
za naselje Vitanje; |
|
|
C) mejni odprt prostor na
zahodni strani urbaniziranega jedra naselja (vznožje pobočja s
Krajnikovim gradom): območje, ki se mu primarna raba ne sme spreminjati
– druge površine znotraj ureditvenega območja naselja Vitanje: nezazidan
– odprt prostor / prehod v kmetijske in gozdne površine: |
|
|
1. ni dovoljena gradnja
novih objektov; |
|
|
2. dovoljene so posebne
ureditve zelenih površin ali kot sestavni del parcele (vrt) ali kot
sprehajalne površine. |
|
|
Pogoji za spremembo
namembnosti objektov |
|
|
10. člen |
|
|
Splošni pogoji |
|
|
Sprememba namembnosti
objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme
motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in
krajinske značilnosti prostora. |
|
|
Spremembe namembnosti
objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna
namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno
vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo
namembnost. |
|
|
11. člen |
|
|
Posebni pogoji za območje
urejanja A |
|
|
Dovoljena je sprememba
namembnosti tako, da je objekt v pritličju namenjen oskrbnim in
storitvenim dejavnostim (javnemu programu), v etaži ter na mansardi –
izkoriščenem podstrešju pa predvsem stanovanjem. Izjemoma je v etaži ali
na mansardi možno urediti prostore za oskrbne in stroritvene dejavnosti,
kolikor je možno ob objektu zagotoviti potrebne zunanje površine
(dostop, parkirne površine). Za spremembo namembnosti v območju urejanja
A) je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI
GLEDE OBLIKOVANJA OBJEKTOV IN ZA DRUGE POSEGE V PROSTOR |
|
|
Merila in pogoji za
lociranje objektov in določanje gradbenih parcel – funkcionalnih
zemljišč |
|
|
Pogoji za določanje
velikosti parcel |
|
|
12. člen |
|
|
Za določanje velikosti
parcel za stanovanjske objekte velja določilo, da naj velikost posamične
parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju. |
|
|
Splošni pogoji za
določanje funkcionalnega zemljišča |
|
|
13. člen |
|
|
Funkcionalno zemljišče se
določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov
in glede na naravne in ustvarjene (sedanja parcelacija) danosti
zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z
vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del
teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno
zemljišče). |
|
|
Posebni pogoji za
določanje funkcionalnega zemljišča |
|
|
14. člen |
|
|
V območjih urejanj B1) in
B2) veljajo še naslednji pogoji: |
|
|
a) Za stanovanjske objekte
je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5
m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo
zazidavo tudi manjša, vendar ne manj kot 1 m. Širina dovoza do objekta
mora biti najmanj 3 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu
manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih
meril, se upošteva dejanska površina zemljišča-parcele. V funkcionalnem
zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih
površin. |
|
|
b) Za vse ostale objekte se
velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in
najnujnejše potrebe. |
|
|
Pogoji za določanje lege
objektov |
|
|
Splošni pogoji |
|
|
15. člen |
|
|
Novi objekti in prizidani
deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m
oziroma tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje
objekta in da so upoštevani drugi varstveni pogoji. Gradnja novega
objekta ali prizidanega dela objekta v oddaljenosti od parcelne meje
manj kot 4 m je dovoljena le v soglasju z lastnikom sosednjega
zemljišča. |
|
|
Odmiki novih objektov in
prizidanih delov objektov od sosednjih objektov morajo biti najmanj 8 m.
Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in
sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov. V primeru, da gre za gradnjo
novega objekta v smislu zapolnitve, mora biti odmik novega objekta od
obstoječih manjši od 16 m. |
|
|
Odmiki od javnih cest morajo
biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah. Odmiki od
nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m.
|
|
|
Odmiki od tras komunalnih
vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste komunalnih
vodov in naprav. |
|
|
Odmiki od Hudinje in drugih
vodotokov morajo biti najmanj 5 m oziroma v skladu s pogoji skrbnika
vodotoka. |
|
|
Posebni pogoji za območje
urejanja A) |
|
|
16. člen |
|
|
Gradnja prizidkov je
dovoljena le na zunanji, vrtni strani niza objektov ter ob upoštevanju
historične parcelacije; velikost prizidanega dela se določi na osnovi
pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine za izdelavo
projektne dokumentacije (lokacijski del in gradbeni del) za prizidavo. |
|
|
Merila in pogoji za
oblikovanje objektov |
|
|
Splošni pogoji za
oblikovanje objektov |
|
|
17. člen |
|
|
Novogradnje, nadzidave in
dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini in gradbeni
črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih materialov, ki so
uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe funkcionalnega
zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, kolikor so vsi ti elementi
na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje iz teh
obrazložitev. |
|
|
Izraba zemljišča naj bo
prilagojena obstoječi izrabi v okolici. |
|
|
Pomožni objekti kot so
garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo, so
dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti
manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne
prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekta veljajo enaki
pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje. |
|
|
Posebni pogoji za
oblikovanje objektov |
|
|
18. člen |
|
|
Pogoji za oblikovanje
objektov v območjih urejanja B1) in B2) so naslednji: |
|
|
a) Stanovanjski objekti:
|
|
|
– tloris naj bo praviloma
podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), daljša stranica objekta je
praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami, |
|
|
– višinski gabarit: klet +
pritličje + mansarda – izkoriščeno podstrešje za lokacije na strmejših
legah, oziroma: pritličje + 1.etaža + mansarda za lokacije na ravninskih
legah, |
|
|
– streha naj bo simetrična
dvokapnica z naklonom 40– 45°. Kritina naj bo praviloma opečna –
bobrovec. |
|
|
b) Pomožni objekti:
|
|
|
– dovoljena je izvedba
pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim
objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov. Oblikovno morajo biti
usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo
pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti
sosednjih objektov, |
|
|
– prostostoječe cisterne za
plin za ogrevanje posamičnih objekov naj bodo, če je možno, brez žičnih
ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi. |
|
|
c) Ostali objekti (objekti
centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti, obrtni
objekti): |
|
|
– pri oblikovanju teh
objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in
fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne,
horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh
objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in
posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za
izdelavo lokacijske dokumentacije. |
|
|
č) Za oblikovanje objektov,
ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in pogoji kot
za novogradnje. |
|
|
Pogoji za oblikovanje
objektov v območu urejanja A) so naslednji: |
|
|
Pogoji za oblikovanje
prizdav, rekonstrukcij in adaptacij obstoječih objektov se določijo v
fazi priprave projektne dokumentacije (lokacijske in gradbene) na osnovi
predhodno pridobljenih pogojev pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
|
|
Pogoji za ureditev
okolice |
|
|
19. člen |
|
|
Višina zemljišča mora biti
prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in
odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja.
Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna
zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih
materialih. |
|
|
Ograje so dovoljene, kadar
je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi
vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.
Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1 m, razen v primerih
posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj
1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Po končanem posegu v
prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA
UREJANJE PROMETNEGA OMREŽJA |
|
|
20. člen |
|
|
Načrtovanje in urejanje
novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in
naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v
skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti
prostorski ureditveni pogoji. |
|
|
Dovozi in priključki na
cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža
promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti. |
|
|
Interni dovozi in pristopi
morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom, če
je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo z soglasjem
pristojne službe za vzdrževanje cest. |
|
|
Pri graditvi ali
rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno
mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
|
|
|
Novogradnja prostostoječih
objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni
zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA
KOMUNALNO UREJANJE |
|
|
Splošni pogoji za
komunalno urejanje |
|
|
21. člen |
|
|
Vsi objekti morajo biti
priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje. Za
komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
|
|
|
Minimalna komunalna oprema
obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko mrežo
za odvajanje odpadnih vod, z zagotovljenim ustreznim predčiščenjem, v
predvideno čistilno napravo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in
naprave cestnega prometa in zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje
odpadnih vod še ni urejena, se odvajanje rešuje z ustreznimi
individualnimi napravami. Praznjenje greznic mora biti organizirano po
načelu komunalne storitve. |
|
|
Načrti komunalnih naprav
morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije,
ter določila in predpise, ki so veljavni na območju Občine Vitanje.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno
varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno izpolnjevanje
obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih
razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.). |
|
|
Oskrba z vodo |
|
|
22. člen |
|
|
Pri oskrbi z vodo je
potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– vsa nova in dopolnilna
gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji
upravljalca, |
|
|
– za lokacije objektov, kjer
je predvidena večja poraba vode, je potrebno predhodno preučiti možnost
za zagotavljanje ustreznih količin vode, |
|
|
– kolikor se oceni, da
vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne
vode, je potrebno urediti ustrezne namenske požarne zbiralnike vode po
pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba,
|
|
|
– ni dovoljeno zasipavnje
obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak ustrezno
vzdrževati. |
|
|
Odvajanje odpadnih vod |
|
|
23. člen |
|
|
Za odvajanje odpadnih vod
veljajo naslednji pogoji: |
|
|
– v delih ureditvenega
območja, kjer ni kanalizacije, veljajo za odvod odpadnih vod določila iz
navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85),
|
|
|
– pri objektih za kmetijsko
dejavnost je potrebno urediti gnojne jame skladno z določili navodila o
urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) oziroma skladno
s pogoji pristojne sanitarne inšpekcije, |
|
|
– po zgraditvi čistilne
naprave za naselje Vitanje je obvezno priključevanje vseh objektov v
ureditvenem območju naselja Vitanje na kanalizacijsko omrežje z odvodom
v čistilno napravo. |
|
|
Komunalni odpadki |
|
|
24. člen |
|
|
Za odstranjevanje komunalnim
odpadkov veljajo naslednji pogoji: |
|
|
– pri ravnanju z odpadki je
potrebno upoštevati občinski odlok o ravnanju z odpadki, |
|
|
– neurejena odlagališča je
potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na
ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi prvotno stanje in
namembnost, |
|
|
– posebne odpadke (odpadne
gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz
lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče
komunalnih odpadkov. |
|
|
Energetska oskrba |
|
|
25. člen |
|
|
Za oskrbo z električno
energijo veljajo naslednji pogoji: |
|
|
– na področju oskrbe z
električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to
področje ter planirano zasnovo elektroomrežja, |
|
|
– upravljalec mora
zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in
dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše
investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za
gradnjo, |
|
|
– priključitev novogradenj,
adaptiranih in rekonstruiranih objektov na elektroenergetsko omrežje je
možna v skladu s pogoji upravljalca, |
|
|
– graditev objektov, za
katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je
dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki
jih predpiše ustrezna strokovna služba. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA
VAROVANJE OKOLJA |
|
|
Varovanje kmetijskih
zemljišč in kulturne krajine |
|
|
26. člen |
|
|
Pri poseganju v prostor
ureditvenega območja starega jedra Vitanja so dovoljene vse vrste
posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije
ipd.), vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in na
način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi. |
|
|
Okolica objektov se lahko
zasadi le z domačimi vrstami rastlinja. |
|
|
Plodno zemljo, ki bo
odstranjena pri posegih v prostor, je potrebno deponirati in jo
uporabiti za izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin. |
|
|
Varovanje vodotoka
Hudinja |
|
|
27. člen |
|
|
Vodotok Hudinjo in potoke,
ki tečejo po ureditvenem območju, je potrebno urediti tako, da bo
območje varno pred visokimi vodami. Novi objekti morajo biti odmaknjeni
od vodotoka vsaj 5 m; manjši odmik je dovoljen le v soglasju skrbnika
vodotoka. V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani objekti, ki
bi ovirali prehod ob vodotoku. |
|
|
Varovanje zraka |
|
|
28. člen |
|
|
Vsi viri vseh vrst
onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako,
da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je
dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja. |
|
|
Lastniki in druge pravne
osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri
onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na načine, kot jih
določajo predpisi za to področje varovanja. |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
29. člen |
|
|
Ureditveno območje PUP za
staro jedro Vitanja je opredeljeno v III. stopnjo varstva pred hrupom
(III. območje) po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju (Uradni list RS, št. 45/95), za katero so v 5. členu uredbe o
hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95)
določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 50 dBA
(od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
|
|
|
Skladno z določili 12. člena
zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list
SRS, št. 15/76 in 28/86) oziroma 13. člena odloka o maksimalno
dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega
okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), je potrebno
ob začetku obratovanja novih objektov, kjer bi utegnil nastajati
prekomerni hrup nad določenima dnevno in nočno ravnijo hrupa (50 dBA
oziroma 60 dBA), opraviti meritve hrupa. V primeru, da bi bilo stanje
hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne
ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi
tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita). |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA
VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
30. člen |
|
|
Ureditveno območje PUP za
staro jedro Vitanja je v planskih aktih Občine Vitanje: odlok o
sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 in družbenega plana
razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1999 za
območje Občine Vitanje – v letih 1993 in 1994 (Uradni list RS, št.
37/98) opredeljeno: |
|
|
– kot naravni spomenik –
soteska Hudinje (NS 297) – kamor sega manjši del ureditvenega območja na
južni strani, |
|
|
– kot pomembnejši kulturni
spomenik – U – urbanistični (4450) Vitanje – trško jedro. |
|
|
Za vse posege v prostor v
ureditvenem območju PUP je potrebno pridobiti: |
|
|
– v južnem delu območja
urejanja A) ter v območju urejanja B1) predhodne pogoje oziroma soglasje
pristojne službe za varstvo naravne dediščine; |
|
|
– v celotnem ureditvenem
območju PUP predhodne pogoje oziroma soglasje pristojne službe za
varstvo naravne dediščine; |
|
|
– v območju urejanja A) je
potrebno pred izdelavo projektne dokumentacije za poseg v prostor
pridobiti pogoje za izdelavo projektne dokumentacije, kasneje pa
soglasje k izdelani dokumentaciji; pri izvajanju del je potrebno
zagotoviti občasen oziroma, glede na zahtevnost posega, stalen nadzor
pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
IX. UREJANJE PROSTORA ZA
OBRAMBO IN ZAŠČITO |
|
|
31. člen |
|
|
Za zagotovitev varstva pred
požari je pri izdelavi lokacijske in druge dokumentacije za posamezne
posege potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise in pogoje iz
soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije. |
|
|
Pri načrtovanju posegov v
prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz veljavnih
zakonov, prepisov in standardov za področje varstva pred požari.
|
|
|
Interese in potrebe glede
zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih razmerah je
potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje oziroma
skladno z občinskim načrtom zaščite in reševanja. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
32. člen |
|
|
Projekt iz 1. člena tega
odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Vitanje in na Upravni
enoti Slovenske Konjice. |
|
|
33. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega
odloka opravljajo prostojne inšpekcijske službe. |
|
|
34. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 062-02-9/99-9 |
|
|
Vitanje, dne 15. oktobra
1999. |
|
|
Župan |
|
|
Občine Vitanje |
|
|
Stanislav Krajnc l. r. |
|