Na podlagi 58. do 63. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92 in 29/95) v zvezi s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97 in 87/97) in na podlagi 7. in 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 31. 5. 2000 sprejel

O D L O K 

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Murska Sobota

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

V Mestni občini Murska Sobota se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu z določili tega odloka nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA

2. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki ležijo v ureditvenih območjih Mestne občine Murska Sobota in so razvrščena v: 

I. območje, ki obsega ureditveno območje mesta Murska Sobota, 

II. območje, ki obsega ureditvena območja naselij Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica. 

Območja so razvidna iz prostorsko izvedbenih aktov in so na vpogled pri mestni upravi.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

3. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje: 

1. Za zazidana stavbna zemljišča: 

a) stanovanjske površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti in garaže; 

b) poslovne površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, skladišča, garaže, garderobe, pisarne, hodniki ipd.); 

c) odprtih prostorov, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine, ki niso zajete pod točko b) in se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to določa 6. člen tega odloka. 

2. Za nezazidana stavbna zemljišča od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorskim izvedbenim aktom določeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

I. Zazidano stavbno zemljišče

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. 

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva: 

1. pri stanovanjskih prostorih od čiste tlorisne površine sob, predsob, kuhinj, kopalnic, hodnikov, shramb, kleti in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter garaž, 

2. pri poslovnih prostorih od etažne površine poslovnih prostorov in vseh drugih prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, 

3. poleg površin iz 2. točke tega člena, se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi odprti prostori, ki se štejejo za poslovne površine in so navedeni v prvem odstavku 7. člena odloka.

II. Nezazidano stavbno zemljišče

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. 

Za določitev površin za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva: 

1. v primerih, kjer prostorsko izvedbeni akt določa gradbene parcele, se določi površina za odmero stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe, 

2. v primerih, kjer prostorsko izvedbeni akt ne določa gradbenih parcel, se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe, pri čemer se upošteva: 

a) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa predstavlja površino nezazidanega stavbnega zemljišča, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, 

b) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno parcelo, na kateri je mogoče graditi stanovanjske ali poslovne stavbe in je ta površina zemljišča večja od 300 m2. 

Kot podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte, zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se glede na 46. člen tega zakona šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno in ta predstavlja seštevek površine zemljišča, na katerem stoji stavba (fundusa) in funkcionalnega zemljišča, potrebnega za njeno rabo.

4. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: 

1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, 

2. lega in namembnost rabe stavbnega zemljišča.

Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja.

5. člen

Pri opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo se upošteva dejanska možnost priključitve na posamezne objekte in naprave, ki se ovrednoti z naslednjim številom točk za m2 :

1.  vodovod                                   20 točk

2.  javna kanalizacija                        20 točk

3.  cesta (asfaltna, tlakovana, betonska)     20 točk

4.  električno omrežje                        10 točk

5.  telefonsko omrežje                        10 točk

6.  javna razsvetljava                        10 točk

7.  cesta v gramozirani izvedbi               10 točk

8.  plinsko omrežje                           10 točk

6. člen

Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje skupine: 

A) Stavbna zemljišča za poslovne namene: 

finančno posredništvo – bančništvo, hranilništvo, zavarovalništvo, posredništvo z vrednostnimi papirji, poštne in telekomunikacijske storitve. 

B) Stavbna zemljišča za druge poslovne namene in storitveno dejavnost: 

trgovina na drobno in debelo, zunanja trgovina, gostinstvo, servisne, tehnične, ekonomske, računovodske, davčne in druge poslovne storitve, poslovanje z nepremičninami, odvetništvo, notariat, časopisna, radijska in televizijska dejavnost, zasebne zdravstvene in veterinarske storitve. 

C) Stavbna zemljišča za gospodarske namene in gospodarske javne službe: 

kmetijstvo, gozdarstvo, predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, dejavnost oskrbe z elektriko, plinom, vodo, prometna in skladiščna dejavnost, stanovanjsko-komunalna dejavnost, proizvodna obrt. 

D) Stavbna zemljišča za namen javne uprave in družbenih dejavnosti: 

dejavnost javne uprave, obrambe, socialnega zavarovanja, izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, veterinarstva, športna in kulturna dejavnost, dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev, dejavnost društev in političnih organizacij. 

E) Stavbna zemljišča za stanovanjske namene: 

večstanovanjski objekti, individualni stanovanjski objekti, samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele občane. 

Pri razvrstitvi posameznih dejavnosti v skupine dejavnosti pod A, B, C in D se upošteva uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 89/98 in 12/99). 

7. člen

Odprti prostori, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine in niso zajeti v 3. členu točke b), se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to določa 6.člen tega odloka, pri površini za odmero nadomestila pa se glede na namen uporabe upošteva naslednje korekcijske faktorje:

– za razstavno prodajne površine                         0,7

– za zunanje gostinske površine                          0,5

– za zemljišča na območju bencinske črpalke              0,5

– za interna parkirišča, odprta skladišča,

nadstrešnice, delavnice na prostem                       0,3

– za javne površine (letni vrtovi, razstavni

prostori, parkirišča,

 za katere se ne plačujejo druga

nadomestila za uporabo javnih površin                    0,3

– za ostale primere                                      0,3

Stavbna zemljišča, na katerih je zgrajena komunalna infrastruktura, se točkujejo z naslednjim številom točk za m2: 

1. primarno električno, telekomunikacijsko in plinovodno omrežje

– podzemno                       50 točk

– nadzemno                       75 točk

2. površine, na katerih so zgrajeni objekti za distribucijo električne energije, telekomunikacijskih storitev in distribucijo plina

– transformatorske, razdelilne

in reducirne postaje                               200 točk

– površine elektro, telekomunikacijskih

in plinovodnih jaškov                              500 točk

Površine, na katerih je zgrajeno električno, telekomunikacijsko in plinovodno omrežje so tiste površine, ki služijo normalni rabi in se obračunavajo tako, da predstavlja dolžinski meter omrežja m2 površine. 

Pri objektih za distribucijo električne energije, telekomunikacijskih storitev in distribucijo plina se upošteva dejanska površina objektov, oziroma površina, ki je ograjena.

8. člen

Za nezazidana stavbna zemljišča se nadomestilo plačuje od celotne površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorsko izvedbenim aktom določeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Pri tem se nezazidano stavbno zemljišče ovrednoti glede na opremljenost s komunalno infrastrukturo iz 5. člena in namembnost rabe zemljišča iz 6. člena tega odloka ter upošteva korekcijski faktor 0,5. Za nezazidana stavbna zemljišča se pri izračunu nadomestila upoštevajo površine zemljišč, ugotovljene v skladu s 3. členom odloka, ki se ovrednotijo glede na opremljenost s komunalno infrastrukturo iz 5. člena odloka, lege in namembnosti rabe stavbnega zemljišča iz 6. člena odloka ter upošteva korekcijski faktor 0,5.

9. člen

Mesečna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 5., 6. in 7. člena sešteje ter seštevek pomnoži s kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine v skladu s 3. členom tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila. 

Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 5. in 6. člena tega odloka pomnoži s celotno površino nezazidanega stavbnega zemljišča, korekcijskim faktorjem iz 8. člena ter ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.

Mesečna višina nadomestila za stavbno zemljišče, na katerem je zgrajena komunalna infrastruktura, se določi tako, da se skupno število točk iz 6. in 7. člena tega odloka pomnoži s površino stavbnega zemljišča ter ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.

IV. ODMERA IN PLAČILO NADOMESTILA

10. člen

Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične in pravne osebe, ki so neposredni uporabniki zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastniki, najemniki, zakupniki in drugi imetniki pravice razpolaganja). 

Nadomestilo odmeri davčni organ zavezancu z odločbo za odmerno leto. 

Fizične osebe plačujejo odmerjeno nadomestilo za odmerno leto v enkratnem znesku, pravne osebe pa plačujejo v mesečnem znesku do 20. v mesecu za tekoči mesec. 

Glede postopka za odmero, pobiranja in prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

11. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi s sklepom Mestni svet mestne občine Murska Sobota na predlog župana.

12. člen

Za izračun nadomestila se uporabljajo evidence in registri podatkov, s katerimi razpolaga mestna uprava. Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni mestni upravi v roku 15 dni prijaviti nastanek obveznosti plačila nadomestila ter dostaviti podatke za odmero nadomestila in javiti vse spremembe v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča, ki so podlaga za odmero nadomestila. 

V primeru, da predloženi podatki niso skladni z evidencami in registrom podatkov, s katerimi razpolaga mestna uprava, se zaradi uskladitve podatkov za odmero opravi ogled na terenu.

13. člen

 Sredstva iz naslova plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku so prihodek proračuna Mestne občine Murska Sobota in se namenjajo za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v Mestni občini Murska Sobota.

V. OPROSTITVE PLAČILA

14. člen

Poleg primerov iz 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) lahko mestna uprava na podlagi zahtevka zavezanca in predložitve ustreznih dokazil tega oprosti plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.

VI. KAZENSKA DOLOČBA

15. člen

Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba in z denarno kaznijo do 150.000 SIT posameznik v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi. 

Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. 

Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

16. člen

Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 15/87).

17. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 7. 2000.

Št. 35001-22/2000

Murska Sobota, dne 31. maja 2000.

7. člen

4. člen