Na podlagi
55. in 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US in 14/15 – ZUUJFO), 39. člena
Zakona
o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih
(ZKZ-C, Uradni list RS, št. 43/11),
Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za
preselitev kmetijskega gospodarstva Šenk
(Uradni list RS, št. 52/13) in 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 21. seji dne
26. 10. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za preselitev kmetijskega
gospodarstva Šenk |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za preselitev
kmetijskega gospodarstva Šenk (v nadaljevanju OPPN). |
(2) OPPN
je izdelal Domplan d.d. Kranj, pod št. projekta UD/462–91/3. |
(3) Skladno z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št.
35409-21/2014/5 z dne 1. 4. 2014, celovite presoje vplivov na okolje za
OPPN ni potrebno izvesti. |
|
2. člen |
(vsebina
OPPN) |
(1) OPPN
je sestavljen iz besedilnega in grafičnega dela s prilogami: |
(2) Besedilo odloka sestavljajo: |
I. Splošne
določbe, |
II. Opis
prostorske ureditve, |
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor, |
IV. Pogoji
za projektiranje in gradnjo, |
V. Pogoji
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro, |
VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje
narave, |
VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov, |
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter varstvo pred požarom, |
IX. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
X. Načrt
parcelacije, |
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje
OPPN, |
XII. Vrste
dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN, |
(3) Grafični del sestavljajo karte: |
1. Izsek
iz grafičnega načrta kartografskega dela Izvedbenega prostorskega akta s
prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; |
2. Izsek
iz grafičnega načrta kartografskega dela Izvedbenega prostorskega akta s
prikazom gospodarske javne infrastrukture na širšem območju; |
3. Območje
podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; |
4. Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji ter prikaz ureditev potrebnih za
varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja
kulturne dediščine; |
5. Ureditvena situacija; |
6. Pogled
A in B; |
7. Prikaz
ureditev poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro; |
8. Prikaz
ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; |
9. Načrt
parcelacije. |
(4)
Priloge: |
1. Izvleček iz strateških prostorskih aktov, |
2. Odločba
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,
št. 351-43/2011/6 z dne 16. 1. 2012 o izpolnjevanju pogojev, |
3. Sklep o
začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za preselitev
kmetijskega gospodarstva Šenk, |
4. Prikaz
stanja prostora, |
5. Strokovne podlage, |
6. Obrazložitev in utemeljitev, |
7. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, |
8. Tehnični elementi za zakoličbo. |
|
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
(območje
OPPN) |
(1) Območje OPPN obsega dele zemljišč s parc. št. 690, 691/2, 691/3 in
691/4, vse k.o. Britof. |
(2) Velikost območja je 3,1 ha. |
|
4. člen |
(ureditve
izven območja OPPN) |
Za
nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanih objektov je izven območja OPPN
predvidena izgradnja dela energetske in komunalne infrastrukture. |
|
5. člen |
(program
dejavnosti) |
(1) Z OPPN
se načrtuje gradnja kmetijskih objektov, ki neposredno služijo kmetijski
dejavnosti. |
(2) V
območju OPPN je načrtovana gradnja remize za kmetijske stroje s povozno
tehtnico, hleva za mlado živino, hleva za krave molznice, skladišča za
seno in slamo, koritastih silosov, kanala za gnojevko in lagun za
gnojevko. |
(3) V
okviru preselitve kmetijskega gospodarstva Šenk je načrtovana tudi vsa
potrebna komunalna in energetska infrastruktura. |
|
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
(vplivi in
povezave s sosednjimi območji) |
(1) Zemljišča predvidene prostorske ureditve se nahajajo na JV strani
naselja Britof in so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta
Mestne občine Kranj (v nadaljevanju IPN MOK) razvrščena med kmetijska
zemljišča z oznako K1. |
(2)
Območje OPPN se prometno navezuje na lokalno cesto Britof–Šenčur z
oznako LC390131. |
(3) Predvideno kmetijsko gospodarstvo predstavlja zametek nove kmetijske
cone na obravnavanem območju. Oblikovanje zunanje podobe objektov naj bo
trajnostno naravnano in naj vsebuje kakovostne oblikovne elemente
objektov v okolici. |
(4)
Vedutno izpostavljenost kmetijskega gospodarstva se ublaži z zasaditvijo
visokoraslih sadnih dreves na južni in zahodni strani, na severni in
vzhodni strani je območje omejeno z gozdnim robom. |
(5)
Predmetno zemljišče meji na kmetijska in gozdna zemljišča, zato posegi
ne bodo negativno vplivali na sosednja območja. |
|
IV. POGOJI
ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
7. člen |
(vrste
gradenj glede na namen) |
Dopustne
so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: |
– gradnja
remize za kmetijske stroje (objekt A1). V objektu so načrtovani tudi
servisni prostori. Ob JV strani objekta bo locirana povozna tehtnica, |
– gradnja
hleva za mlado živino, cca 200 živali (objekt A2), |
– gradnja
hleva za krave molznice, cca 300 živali (objekt A3). V objektu bodo
urejeni tudi molzišče, strojnica, prostor za bazen in mlekarna, |
– gradnja
skladišča za seno in slamo (objekt A4), |
– gradnja
treh lagun za gnojevko (objekt B1), |
– gradnja
petih koritastih silosov za spravilo krme (objekt B2), |
– gradnja
kanala za gnojevko (objekt B3), |
– gradnja
prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne
infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi. |
|
8. člen |
(pogoji
glede velikosti in oblikovanja objektov) |
(1)
Gabariti objektov: |
1.1.
Remiza za kmetijske stroje (objekt A1): |
– tlorisni
gabarit: 25,00 m x 100,00 m; |
– višinski
gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha
oziroma P + podstrešje (nad delom kjer so predvideni servisni prostori);
kota slemena je 16,20 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju
terena; |
– streha:
nesimetrična dvokapnica v naklonu 30°, z višinskim zamikom v slemenu;
sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih
odprtin in v slemenu zračnih odprtin. |
1.2. Hlev
za mlado živino (objekt A2): |
– tlorisni
gabarit: 32,00 m x 100,00 m; |
– višinski
gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha;
kota slemena je 18,80 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju
terena; |
– streha:
nesimetrična dvokapnica v naklonu 30°, z višinskim zamikom v slemenu;
sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih
odprtin in v slemenu zračnih odprtin. |
1.3. Hlev
za krave molznice (objekt A3): |
– tlorisni
gabarit: 32,00 m x 100,00 m; |
– višinski
gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha;
kota slemena je 18,80 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju
terena; |
– streha:
nesimetrična dvokapnica v naklonu 30°, z višinskim zamikom v slemenu;
sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih
odprtin in v slemenu zračnih odprtin. |
1.4.
Skladišče za seno in slamo (objekt A4): |
– tlorisni
gabarit: 25,00 m x 100,00 m; |
– višinski
gabarit: enoetažen – pritličje (P), katerega strop je hkrati streha;
kota slemena je 16,20 m nad koto pritličja; pritličje je v nivoju
terena; |
– streha:
nesimetrična dvokapnica v naklonu 30°, z višinskim zamikom v slemenu;
sleme v smeri daljše stranice; v strešini je možna izvedba svetlobnih
odprtin in v slemenu zračnih odprtin. |
1.5.
Lagune za gnojevko (objekt B1): |
– premer:
3 x Ø 18,00 m; |
– višina:
5,50 m; |
– dno
lagun 2,00 m pod koto urejenega terena. |
1.6.
Koritasti silosi za spravilo krme (objekt B2): |
– tlorisni
gabarit: 5x 5,80 m x 56,50 m – 87,00 m; |
– višina:
2,50 m; dno silosov je v nivoju terena. |
1.7. Kanal
za gnojevko (objekt B3) pod nivojem terena: |
– širina:
1,00 m; |
– globina:
1,00 m. |
(2) Konstrukcijska zasnova: |
– objekti
(A1, A2, A3, A4) so lahko montažni (kovinska, lesena ali
armiranobetonska konstrukcija) ali masivno grajeni; |
– strešna
konstrukcija objektov (A1, A2, A3, A4) je lahko lesena, kovinska ali iz
prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev. V strešini je možna vgradnja
fotovoltaičnih modulov vendar le v ravnini strehe; |
– lagune
za gnojevko (objekt B1) so lahko masivne ali montažne izvedbe; |
– koritasti silosi za spravilo krme (objekt B2) so lahko masivne izvedbe
ali montažne izvedbe; |
– kanal za
gnojevko (objekt B3) je lahko masivne ali montažne izvedbe. |
(3) Arhitekturno oblikovanje: |
– daljše
fasade stranic je potrebno členiti s slopi; |
– čelne
fasade in parapeti vzdolžnih fasad naj bodo obdelani z naravnimi
materiali; |
– oblikovanje okenskih odprtin vzdolžnih fasad se lahko prilagodi
sodobni tehnologiji (zračenje hleva); |
– barva
fasad mora biti bela ali iz spektra svetlejših naravnih tonov; |
– strešine
objektov se izvede v enotni sivi kritini iz materiala, ki se ne sveti. |
|
9. člen |
(oblikovanje okolice objektov) |
(1) Povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu ali utrjenem makadamu.
Vse ostale površine se zatravijo. |
(2) Višinske terenske razlike se premoščajo s travnatimi brežinami. |
(3) Ograje
je možno postavljati na parcelno mejo dogovorno s sosedi. Odmik ograje
od lokalne ceste mora zagotavljati predvideno rekonstrukcijo in širitev
ter predpisan prostor za postavitev prometne signalizacije in opreme ob
upoštevanju pogojev pristojnega soglasodajalca. Višina gabrovih živic ob
lokalni cesti pri uvozu in izvozu na kmetijsko gospodarstvo ne sme
presegati višine 0,75 m. Medposestne ograje so dovoljene v žični izvedbi
ali v kombinaciji z gabrovimi živicami. |
(3) Zahodna in južna stran znotraj območja OPPN se zasadi z visokoraslim
sadnim drevjem. |
(4) Po
končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in
izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico
objektov prekriti s humusom in zatraviti. |
|
10. člen |
(lega
objektov na zemljišču) |
(1) Lega
objektov je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9. |
(2)
Novogradnje (A1–A4, B1–B2) so določene s fiksno točko (x, y). Kote
slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami v
toleranci + 0,50 m glede na konfiguracijo terena. |
(3) Odmik
objekta (A1) od lokalne ceste (parc. št. 775/4 k.o. Britof) je min 10,00
m. |
|
11. člen |
(parcela,
namenjena gradnji) |
Parcela
namenjena gradnji kmetijskega gospodarstva obsega dele zemljišč s parc.
št. 690, 691/2, 691/3 in 691/4, vse k.o. Britof. Velikost in oblika
parcele je razvidna iz Načrta parcelacije, list št. 9. |
|
V. POGOJI
PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO
DOBRO |
|
12. člen |
(ceste in
druge prometne površine) |
(1) Načrtovano kmetijsko gospodarstvo se bo preko dveh novih priključkov
(uvoz in izvoz) navezovalo neposredno na kategorizirano lokalno cesto z
oznako LC 390131 Šenčur–Britof. |
(2) Zaradi
predvidenih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa,
prav tako ne sme biti ovirana kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje
ceste in odvodnjavanje ceste. |
(3) V
projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno
utemeljiti vse posege v varovalnem pasu javne ceste (cestni priključek,
komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na gradnjo objektov.
Rešitev cestnih priključkov na javno cesto mora zagotavljati ustrezno
širino in radij priključka, nagib, odvodnjavanje, preglednost in
morebitno prometno signalizacijo na priključkih in na javni cesti. |
(4) Pri
priključkih na javno cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V
bližini nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, visokega grmovja
in poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj
drugega, kar bi oviralo preglednost javne ceste. |
(5) Znotraj območja kmetijskega gospodarstva je predvidenih deset
parkirnih mest za osebna vozila. Manipulativne površine morajo biti
zasnovane tako, da se vozila na javno cesto vključujejo čelno. |
|
13. člen |
(zasnova
komunalne infrastrukture) |
(1) Oskrba
z vodo: |
1.1.
Vodovod: |
1. Severni
del območja predvidenega kmetijskega gospodarstva prečka obstoječi
magistralni transportni vodovod dimenzije DN 300, ki poteka iz smeri
vodohran Adergas–Kranj. Predvidena je prestavitev magistralnega vodovoda
v dolžini cca 605 m. Prestavitev vodovoda se predvidi s cevmi DN 300 iz
nodularne litine v površini, kjer bo zagotovljen nemoten dostop za
vzdrževanje in upravljanje naprave. |
2.
Kmetijsko gospodarstvo se bo priključilo na prestavljeni magistralni
vodovod. Priključek se izvede preko vodomernega jaška na lokaciji ob
dostopu z javne ceste. |
1.2.
Hidrantno omrežje: |
Za zaščito
pred požarom se na investitorjevem zemljišču ob javni cesti postavi nov
nadzemni javni hidrant. Za požarno varnost se uporablja tudi voda iz
predvidenih požarnih bazenov. |
(2)
Odvajanje odpadnih voda: |
V območju
OPPN je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in meteornih voda
s streh in utrjenih površin. |
2.1.
Fekalna kanalizacija: |
1. Odpadne
komunalne vode se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema vodijo v
MKČN. |
2. Gnojevka iz hlevov se preko kanala vodi v lagune za gnojevko. Kanal
in lagune za gnojevko morajo biti zgrajeni vodotesno, tako, da je
preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali
podzemne vode in okolje. |
2.2.
Meteorna kanalizacija: |
1.
Meteorne vode s strešin se zbirajo in vodijo v predvidena zbiralnika
meteornih vod. |
2.
Meteorne vode s povoznih površin se vodijo preko lovilcev olj v
ponikovalnice, ki morajo biti locirane izven povoznih in manipulativnih
površin na zemljišču investitorja. |
(3)
Elektroenergetsko omrežje: |
1. Za
potrebe napajanja predvidenega kmetijskega gospodarstva je potrebno na
obravnavanem območju zgraditi nov NN kabelski vod iz transformatorske
postaje (TP) 032 Milje do priključno merilne omarice locirane na
parcelni meji. |
2.
Priključno merilna omarica mora biti dostopna z javnih površin. Lokacija
se določi v projektu. |
3. V
kolikor bodo potrebe po električni moči večje, bo potrebno za napajanje
predvidenega kmetijskega gospodarstva zgraditi novo TP, ki se bo preko
radialnega 20 kV voda napajala iz TP 032 Milje. V tem primeru je
potrebno zagotoviti ustrezno lokacijo s stalnim dostopom do nove TP. |
4. Na
posamezni objekt je možno namestiti naprave, ki proizvajajo električno
energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na
distribucijsko omrežje je potrebno v skladu z Energetskim zakonom
pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični
pogoji in parametri priklopa v omrežje. |
(4)
Telekomunikacijsko omrežje: |
1. Na
območju OPPN ne potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave in
omrežje. |
2. Za
območje OPPN je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja potrebno
izdelati projekt telekomunikacijskega priključka (mapa 6). |
3. Priklop
kmetijskega gospodarstva na telekomunikacijsko omrežje bo možen v
primeru potrebe investitorja ob izpolnitvi pogoja iz 2. točke. |
(5)
Razsvetljava: |
1. Na
območju kmetijskega gospodarstva je predvidena interna razsvetljava.
Izvede naj se stebrno, s svetilkami, ki svetijo navzdol. |
(6)
Ogrevanje objektov: |
1.
Morebitno ogrevanje objektov se predvidi z ekološko čistimi viri
(bioplin, biomasa, sonce, geosonda). |
2. Sončna
energija se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni
zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne
celice). |
(7)
Ravnanje z odpadki: |
1. Za
zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov je predvidena
lokacija tipskih zabojnikov ob uvozu. V času odvoza odpadkov mora biti
dostopna smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije. |
2.
Biološke odpadke se odlaga na kompostnik, ki se predvidi v okviru
zelenih površin kmetijskega gospodarstva. |
|
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE |
|
14. člen |
(ohranjanje kulturne in naravne dediščine) |
(1) Na
območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne
rešitve in ukrepi za kulturno dediščino, razen ukrepov, ki veljajo za
arheološke ostaline navedenih v tem členu, niso potrebni. |
(2) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče. Zaradi varstva arheoloških
ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska
dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
(3) Na
območju urejanja ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV |
|
15. člen |
(varstvo
okolja in naravnih virov) |
(1) Pri
načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri njihovi uporabi je
potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na
okolje. Ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka, varstvo pred prekomernim
hrupom in svetlobnim onesnaževanjem. |
(2)
Varstvo voda: |
1.
Predvidena prostorska ureditev ne posega na območje varstvenih pasov
virov pitne vode, niti ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih
zemljišč. |
2.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno
s predpisi o vodah in s predpisi s področja varstva okolja. |
3. Urediti
je potrebno odvajanje padavinskih voda. Padavinske, drenažne in čiste
zaledne vode naj se v kolikor to dopuščajo hidrogeološke razmere
prioritetno ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali
poplavljanja okoliških površin. Ponikovalnice morajo biti locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin. |
4. Odtoke
iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti tako,
da ne bo prihajalo do onesnaženja in iztokov nevarnih snovi v podtalje. |
5. Pri
načrtovanju, izvedbi in obratovanju kmetijskega gospodarstva je potrebno
upoštevati veljavne predpise, ki se nanašajo na gradnjo gnojišč in
gnojničnih jam, odvajanje odpadnih vod iz objektov reje domače živali,
vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, varstvo voda pred onesnaževanjem z
nitrati iz kemijskih virov in dobre kmetijske prakse pri gnojenju. |
(3)
Varstvo tal: |
1. Posegi
v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. |
2. Humus
se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira tako, da se ohranja
njegovo rodovitnost. |
3. Izkopni
material se uporabi na parceli za gradnjo kot material za zasipavanje
objektov in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami. |
(4)
Varstvo zraka: |
1. Ukrepi
za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje
prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest. |
(5)
Varstvo gozda: |
1.
Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo objektov zavarovati vegetacijo
sosednjega gozda in telo prometnic v gozdnem prostoru pred poškodbami. |
2. Za
ureditev zelenih površin zaradi bližine gozda praviloma ni dopustno
uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenašalke hruševega ožiga in
tujerodnih invazivnih vrst zeli, da bi se preprečilo širjenje hruševega
ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje. |
3.
Investitor mora prevzeti odgovornost za poškodbe na njegovih objektih in
premičninah, ki bi jih lahko povzročili normalno gospodarjenje z gozdom
ali gozdarski promet po prometnicah v gozdnem prostoru ali ujme ter
sanacija njihovih posledic. |
(6)
Varstvo pred hrupom: |
1. Po IPN
MOK spada predvidena prostorska ureditev v območje IV. stopnje varstva
pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme
presegati predpisane mejne ravni hrupa. |
(7)
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem: |
1. Za
osvetljevanje zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo
rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo
nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad
vodoravnico. |
2.
Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo
zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno
potrebno, naj se ne osvetljujejo. |
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER
VARSTVO PRED POŽAROM |
|
16. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Pri
načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise
glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih
standardov za varno gradnjo. |
(2)
Objekti morajo biti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo
potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se
predvidena prostorska ureditev nahaja na območju s projektnim pospeškom
tal (g) 0,225 ter delno na območju z (g) 0,2. |
(3) Pri
načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati
področno zakonodajo. |
(4)
Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženosti pred
poplavami, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti. |
|
17. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se za manj zahtevne
objekte dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno
zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj
zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji
požarne varnosti. |
(2) Za
preprečitev prenosa požara so zagotovljeni zadostni odmiki od meje
parcel in med objekti. Območje urejanja meji na kmetijska in na gozdno
zemljišče. Najbližji obstoječi objekti so od obravnavane lokacije
oddaljeni več kot 300 m. |
(3)
Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih omogočajo
neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju
prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi,
živali in premoženja. |
(4) Za
zagotovitev zadostne količine požarne vode se na investitorjevem
zemljišču ob javni cesti postavi nov nadzemni javni hidrant. Za požarno
varnost bo možno uporabiti tudi vodo iz predvidenih požarnih bazenov. |
|
IX.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
18. člen |
(tolerance) |
(1) Pri
določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do ± 0,50 m. Pri
določanju tlorisnih gabaritov objektov so dovoljene tolerance do – 5 %. |
(2)
Dovoljeno je odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so
prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila
tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje
ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah. |
(3) Pri
izvedbi prometne, komunalne in energetske infrastrukture so ob soglasju
pristojnega soglasodajalca dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če
se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so
primernejše z oblikovalskega, bolj ekonomičnega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika. |
(4)
Navedena odstopanja v tem členu ne smejo biti v neskladju z ostalimi
določili tega odloka, ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja,
prometne sheme in načrtovanih programov, ne smejo poslabšati obstoječega
oziroma predvidenega stanja, delovnih razmer na območju ter morajo biti
usklajena z javnimi interesi in pristojnimi nosilci urejanja prostora, v
katerih delovno področje spadajo odstopanja. |
|
X. NAČRT
PARCELACIJE |
|
19. člen |
(načrt
parcelacije) |
Načrt
parcelacije določa gradbeno parcelo kmetijskega gospodarstva in tehnične
elemente za gradnjo objektov v naravi. Parcelacija je razvidna iz Načrta
parcelacije, list št. 9. |
|
XI.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN |
|
20. člen |
(etapnost
izvedbe) |
Ureditve
in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega
načrta se lahko izvajajo fazno ali sočasno: |
– dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebna za
gradnjo komunalne infrastrukture in priključkov nanje ter izgradnja
infrastrukture znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta, |
– izgradnja objektov kmetijskega gospodarstva, |
– zunanja
ureditev objektov kmetije z zasaditvijo dreves in grmovnic. |
|
21. člen |
(tehnični
pogoji za projektiranje) |
(1) Širine
in radiji priključkov na javno cesto ter elementi lokalne ceste morajo
biti prilagojeni potrebam komunalnih vozil oziroma prometa. |
(2)
Priključka morata biti prilagojena niveleti vozišča javne ceste na
katero se priključujeta. |
(3) Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti
urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih
priključkov na občinske ceste. |
(4) Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s
predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na
lastne stroške in jo redno vzdrževati. |
(5) Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na
javno cesto ali na njej zastajati. |
|
22. člen |
(obveznosti v času gradnje) |
(1) V času
gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč, |
– promet v
času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
bo poslabšala, |
– sprotno
kultivirati območje velikih posegov (nasipi in vkopi), |
– v skladu
z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav, |
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju
in uporabi škodljivih snovi, |
– v
primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe, |
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov, |
– sanirati
oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi
uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane, |
– ob
izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo
začasno deponirati na za to predvideni lokaciji, |
– po
končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni
material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji
prilagoditi sosednjemu zemljišču. |
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
23. člen |
(monitoring) |
Vsi vplivi
prostorskih ureditev in izvajanje dejavnosti kmetijskega gospodarstva
Šenk se spremljajo na podlagi predpisov s področja varstva okolja. |
|
XII. VRSTE
DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
|
24. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) OPPN
preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti
zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove
veljavnosti ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom. |
(2) Po
prenehanju veljavnosti se območje ureja z IPN Mestne občine Kranj. |
|
25. člen |
(dopustni
posegi) |
(1) Po
prenehanju veljavnosti OPPN je dopustna sprememba namembnosti stavb,
vendar le znotraj skupine objektov, ki so neposredno namenjeni kmetijski
dejavnosti. |
(2)
Namenska raba območja OPPN se v občinskem aktu ne sme spreminjati. Po
morebitnem prenehanju opravljanja kmetijske dejavnosti se zemljišča
povrnejo v kmetijsko rabo. |
|
XIII.
KONČNE DOLOČBE |
|
26. člen |
(veljavnost občinskih prostorskih aktov) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka na območju OPPN prenehajo veljati določbe IPN
Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 95/14, 9/16). |
|
27. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
28. člen |
(vpogled) |
Občinski
podrobni prostorski načrt s prilogami je na vpogled na Mestni občini
Kranj. |
|
29. člen |
(veljavnost odloka) |
(1) Po
vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri
načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in
dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja,
dopolnjuje ali nadomesti. |
(2) Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-5/2013 |
Kranj,
dne 2. novembra 2016 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Boštjan Trilar |
zanj |
Boris Vehovec l.r. |
Podžupan |
|