Na podlagi 57., 61.,
96. in 98. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP) ter v
skladu s
Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta
(Uradni list RS, št. 99/07) je Občinski svet Občine Ribnica na podlagi
16. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 37/00, 58/03) na 4. redni seji 2. 6. 2011 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu R7/4 in S7 Ribnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(uvod) |
(1) S tem odlokom se
ob upoštevanju veljavnega Dolgoročnega prostorskega plana Občine
Ribnica, ter ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora sprejmejo
spremembe in dopolnitve Odloka zazidalnega načrta R7/4 in S7 Ribnica, s
katerimi se obstoječe, z zazidalnim načrtom predvideno parkirišče in
zelene površine spremenijo v stanovanjsko sosesko namenjeno mirnim
poslovnim dejavnostim in bivanju. |
(2) S spremembami in
dopolnitvami se v celoti spreminja in na novo določa raba prostora na
območju Zazidalnega načrta R7/4 in S7, kjer je po sedanjem veljavnem
odloku predvidena gradnja parkirišča. Z uveljavitvijo tega odloka se iz
prvotnega odloka v celoti črtajo vsa določila, vezana na obravnavano
območje. |
(3) Spremembe in
dopolnitve Odloka ZN R7/4 in S7 Ribnica (v nadaljevanju: »OPPN Lepovče«)
je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o. iz Ljubljane, pod zaporedno št.
projekta OPPN/2010-009. Omenjeni projekt je sestavni del tega odloka. |
2. člen |
(predmet občinskega
podrobnega prostorskega načrta oziroma prostorskega akta) |
OPPN
Lepovče opredeljuje ureditveno območje ter skladno z veljavnimi
prostorskimi akti, razvojnimi potrebami investitorjev in smernicami
nosilcev urejanja prostora določa prostorsko izvedbene pogoje za gradnjo
predvidenih stavb in predvidenih gradbeno-inženirskih objektov na
obravnavanem območju. V tem odloku določeni pogoji za gradnjo stavb in
objektov, za ureditev gospodarske javne infrastrukture ter za krajinsko
ureditev obravnavanega območja so projektni pogoji, ki jih Občina
Ribnica skupaj z nosilci urejanja prostora določenimi v Sklepu o začetku
priprave sprememb in dopolnitev Odloka ZN R7/4 in S7 Ribnica, predpisuje
investitorju pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo objekta. |
3. člen |
(vsebina in oblika
prostorskega akta) |
(1) OPPN Lepovče
opredeljuje mejo in določa funkcijo ureditvenega območja. V svojem
tekstualnem in grafičnem delu prostorski akt opredeljuje lego in
velikost predvidenih stavb ter določa lego, velikost, potek in
zmogljivost gradbeno-inženirskih objektov. OPPN Lepovče določa tudi
pogoje za urbanistično, arhitekturno ter krajinsko-arhitekturno
oblikovanje stavb, objektov in zunanje ureditve, ter opredeljuje pogoje
za komunalno urejanje območja. Prostorski akt določa tudi predvidene
ukrepe na področju varstva narave, varstva kulturne dediščine, ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, hkrati pa določa tudi
okoljevarstvene in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri gradnji
posameznih objektov predvidenih v prostorskem aktu. Poleg naštetih
pogojev in ukrepov, OPPN Lepovče določa obveznosti investitorjev in
izvajalcev, dopustne tolerance ter določa nadzor nad izvajanjem tega
odloka. |
(2) Prostorski akt je
sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela. |
2.1 Tekstualni del
(odlok) sestavljajo naslednja poglavja: |
I. Splošne določbe,
|
II. Ureditveno
območje, |
III. Funkcija
ureditvenega območja in območja urejanja, |
IV. Pogoji za
urbanistično, arhitekturno in krajinsko-arhitekturno oblikovanje,
|
V. Pogoji
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, |
VI. Okoljevarstveni
in drugi pogoji za izvedbo načrtovanih posegov v prostor, |
VII. Tolerance,
|
VIII. Obveznosti
investitorjev, |
IX. Izvajanje
začasnih ukrepov, |
X. Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti prostorskega akta,
|
XI. Pogoji za izvedbo
projekta, |
XII. Prehodne in
končne določbe. |
2.2 Grafični
(kartografski) del vsebuje: |
a.) Prikaz ključnih
hierarhično višjih prostorskih aktov |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 1-1
|Izsek območja iz veljavnega | 1:5.000| |
|
|prostorskega plana Občine Ribnica | | |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
b.) Prikaz
obravnavanega območja |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 2-1
|Situacija iz veljavnega zazidalnega | M 1:500| |
|
|načrta | | |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 2-2
|Situacija obstoječega stanja | M 1:500| |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 2-3
|Omejitve v prostoru | M 1:500| |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 2-4
|Pričakovani vplivi in povezave | M 1:500| |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
c.) Predvidene
spremembe in dopolnitve prostorskega akta |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 3-1
|Območja urejanja | M 1:500| |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 3-2
|Predlog sprememb in dopolnitev | M 1:500| |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 3-4
|Zasnova prometne ureditve | M 1:500| |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 3-5
|Zasnova gospodarske javne | M 1:500| |
|
|infrastrukture (zbirna karta) | | |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 3-6
|Zasnova zelenih površin | M 1:500| |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
|Risba 3-7
|Zasnova parcelacije in elementi | M 1:500| |
|
|zakoličbe | | |
+-----------+--------------------------------------+------------+ |
(3) OPPN Lepovče je
izdelan v analogni in digitalni obliki. Po en analogni izvod
prostorskega akta je izdelan za arhiv, za upravno enoto in za Občino
Ribnica. Po en digitalni izvod prostorskega akta pa je izdelan za arhiv,
za upravno enoto, za Občino Ribnica in za investitorje. |
4. člen |
(obvezne priloge,
strokovne podlage in druge sestavine prostorskega akta) |
(1) Obvezne priloge
OPPN Lepovče so: |
– Sklep o začetku
priprave sprememb in dopolnitev Odloka zazidalnega načrta S7/4 in S7
Ribnica, |
– Obrazložitev
občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– Smernice nosilcev
urejanja prostora, |
– Sklep o začetku
javne razgrnitve in javne obravnave, |
– Stališča do pripomb
javnosti iz javne razgrnitve in javne obravnave, |
– Mnenja pristojnih
nosilcev urejanja prostora, |
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah Odloka zazidalnega načrta S7/4 in S7 Ribnica.
|
(2) Obvezne priloge
naštete v 1. točki 4. člena tega odloka so združene v enotni dokument
oziroma mapo projekta. |
(3) Strokovne
podlage, na katerih temeljijo načrtovani posegi so v mapi projekta iz 2.
točke 4. člena tega odloka priložene kot priloge. Strokovne podlage, ki
so sestavni del tega odloka so: |
3.1 Strokovna podlaga
za arhitekturno oblikovanje objektov (Archi.KA, SP/2010-024),
|
3.2 Idejni projekt
gospodarske javne infrastrukture (Provia, 00/2010). |
II. UREDITVENO
OBMOČJE |
5. člen |
(velikost območja) |
Ureditveno območje
OPPN Lepovče obsega manjše zemljišče med naseljem Lepovče, ki se nahaja
vzhodno in severno od območja, med območjem podjetja RIKO, ki se nahaja
na zahodu ter obstoječo železnico, ki se nahaja na jugu. Celotno območje
obsega 12.015,4 m2 oziroma 1,2 ha. Površina obravnavanega območja je
ravna z manjšimi nasutji zemlje na severu območja. Obravnavno območje je
nepravilne oblike, skupna površina je razdeljena na več manjših parcel,
ki so v celoti v lasti investitorjev projekta. Pretežni del
obravnavanega območja pokriva utrjena peščena površina, manjši del
zemljišča pa pokriva travnik. Skozi obravnavo območje poteka javna pot
(JP 853741), ki je v celoti asfaltirana. Z izjemo dveh manjših
nezahtevnih oziroma enostavnih objektov (nadstrešek in uta) na območju
ni stavb. V neposredni bližini obravnavanega območja je vsa potrebna
gospodarska infrastruktura z izjemo toplovoda. |
6. člen |
(meja obravnavanega
območja) |
(1) Topografski opis
meje: |
Izhodiščno točko meje
obravnavanega območja (točko T0) predstavlja skrajna severozahodna
točka, kjer je stičišče lokalne ceste LC 352131 (v nadaljevanju: »LC-1«)
s severnim robom naselja Lepovče. |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|Smer neba
|Opis poteka meje | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|SEVER |Od
izhodiščne točke poteka meja v dolžini cca 152 | |
| |m v
smeri proti jugovzhodu po južnem robu naselja | |
|
|Lepovče. Na stičišču naselja z javno potjo JP | |
|
|853741 (v nadaljevanju: »JP-2«) se meja usmeri | |
|
|proti jugu ter prečka prej omenjeno cesto. | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|VZHOD |Ko
meja prečka cesto, se usmeri proti jugozahodu | |
| |in
od tod dalje v dolžini cca 183 m poteka po | |
|
|južnem robu obstoječe ceste JP-2 vse do roba | |
|
|naselja Lepovče, ki območje omejuje na vzhodni | |
|
|strani. Na skrajni točki stičišča ceste in naselja| |
| |se
meja naprej usmeri proti jugozahodu, nato pa | |
|
|proti jugu, ter nadaljuje svojo pot v dolžini cca | |
| |100
m po zahodnem robu naselja vse do južnega | |
|
|kraka ceste JP-2. | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|JUG |Na
stičišču z JP-2 se meja usmeri proti | |
|
|severozahodu in od tu dalje poteka v dolžini cca | |
| |51
m po severnem robu omenjene ceste vse do ceste | |
| |LC
-1. | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|ZAHOD |Na
stičišču cest LC-1 in JP-2 se meja ponovno | |
|
|usmeri proti severovzhodu in od stične točke cest | |
| |do
izhodiščne točke meje obravnavanega območja | |
|
|poteka v dolžini cca 142 m v celoti po vzhodnem | |
|
|robu obstoječe ceste LC-1. Meja se na zahodu, v | |
|
|svoji skrajni severovzhodni točki, poveže z | |
|
|izhodiščno točko in tako zaokroži obravnavano | |
|
|območje. | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
(2) Opis meje
ureditvenega območja po parcelah: |
Izhodiščno točko meje
predstavlja točka T0 iz 1. točke 6. člena tega odloka. |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|Smer neba
|Opis poteka meje | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|SEVER |Od
izhodiščne točke poteka meja v smeri proti | |
|
|jugovzhodu po severnem robu parcel s številko | |
|
|554/1, 554/2, 554/4, 554/6, 558/6 in 554/8, vse | |
|
|k.o. Ribnica. | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|VZHOD |Do
stičišča s cesto JP-2 poteka meja po vzhodnem | |
|
|robu parcel s številkami 558/6 in 560/2, obe k.o. | |
|
|Ribnica. Od stika z omenjeno cesto poteka meja v | |
|
|smeri proti jugozahodu do roba naselja Lepovče v | |
|
|celoti po južnem robu parcel s številkami 1437/16-| |
| |del
in 1437/28, obe k.o. Ribnica. Na skrajni točki| |
|
|stičišča ceste in naselja, kjer se meja najprej | |
|
|usmeri proti jugozahodu, nato pa še proti jugu, | |
|
|meja poteka po severnem robu parcele 266/10 | |
|
|oziroma severnem ter vzhodnem robu parcel s | |
|
|številkami 266/13 in 266/12. Vse omenjene parcele | |
| |so
v k.o. Ribnica. | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|JUG |Na
stičišču z JP-2, kjer se meja usmeri proti | |
|
|severozahodu, ta poteka po severnem robu parcele | |
|
|1437/8, k.o. Ribnica. | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
|ZAHOD |Od
stičišča cest LC-1 in JP-2 do izhodiščne točke | |
|
|poteka meja po skrajnem vzhodnem robu parcel s | |
|
|številkami 1437/29, 538/3, 1437/28 in 557/2, vse | |
|
|k.o. Ribnica. | |
+-----------+--------------------------------------------------+ |
(3) Znotraj območja
OPPN Lepovče se nahajajo naslednje parcele: 266/6, 266/7, 266/10,
266/11, 266/12, 266/13, 554/1, 554/2, 554/3, 554/4, 554/5, 554/6, 554/7,
554/8, 557/1, 558/1, 558/3, 558/4, 558/5, 560/1, 560/2, 1437/16 in
1437/28, vse k.o. Ribnica. |
(4) Zemljišča, ki so
v predvidenem prostorskem aktu zunaj obravnavanega območja obsegajo
parcele (vse so v k.o. Ribnica), ki so v OPPN Lepovče opredeljene
zaradi: |
+---------------------------------------+----------------------+ |
|Predviden
poseg |Parcela | |
+---------------------------------------+----------------------+ |
|Rekonstrukcije
javne poti JP 853741, |1437/8 | |
|ureditev
pločnikov ter ureditev | | |
|dovoznih
priključkov predvidenih | | |
|objektov na
javno pot | | |
+---------------------------------------+----------------------+ |
|Rekonstrukcije
cestišča lokalne ceste |538/3, 557/2, 1437/26 | |
|LC
352131 |1437/38 in 1437/30 | |
+---------------------------------------+----------------------+ |
|Priključitve
predvidene gospodarske |538/3, 555/2, 557/2, | |
|javne
infrastrukture načrtovanih |1437/26 | |
|objektov na
obstoječe komunalne vode |1437/38 in 1437/30 | |
+---------------------------------------+----------------------+ |
|Prestavitve
oziroma kabliranja |*418 | |
|obstoječega
elektroenergetskega voda | | |
+---------------------------------------+----------------------+ |
(5) Poleg naštetih
parcel je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN Lepovče
možno vključiti še dodatne parcele, kolikor se v postopku priprave
projektne dokumentacije za gospodarsko javno infrastrukturo (v
nadaljevanju: »GJI«) oziroma na podlagi strokovno preverjenih rešitev za
GJI izkaže, da je vključitev novih parcel nujna za izvedbo
infrastrukture. |
(6) V primeru
odstopanja parcel, navedenih v odloku z grafičnim prikazom izdelanega
geodetskega posnetka območja, velja stanje navedenih parcel v grafičnem
prikazu. |
III. FUNKCIJA
UREDITVENEGA OBMOČJA IN OBMOČJA UREJANJA |
7. člen |
(obstoječa namenska
raba) |
V prostorskem planu
Občine Ribnica za obdobje 1986–2000 spada območje OPPN Lepovče delno v
morfološko enoto R7/I2 namenjeno za industrijske objekte in dejavnost,
delno v morfološko enoto R7/S7 namenjeno stanovanjski gradnji. Za
obravnavano območje je bil izdelan ZN R7/4 in S7 Ribnica. |
8. člen |
(načrtovani posegi in
določitev območij urejanja) |
(1) Skladno z
veljavno zakonodajo se na obravnavanem območju pripravljajo spremembe in
dopolnitve dela zazidalnega načrta (v nadaljevanju: »ZN«), saj se
določila veljavnega ZN na območju, kjer je bila predvidena gradnja
parkirišča po njegovem sprejemu, za obravnavano območje OPPN, ki je
predmet tega odloka, niso izvajala. Ker je prejšnji lastnik tega dela
zemljišča izgubil interes, je zemljišča znotraj obravnavanega dela ZN
prodal. Ker z obstoječim odlokom gradnja individualnih stanovanjskih
objektov ni mogoča, je zahodno od naselja Lepovče, kjer je bilo
predvideno parkirišče, ostalo večje prazno, neizkoriščeno, nepozidano in
neurejeno zemljišče, ki trenutno ne služi nobenemu namenu. Območje dela
ZN, kjer je bila predvidena gradnja parkirišč in ureditev zelenih
površin, se sicer uporablja kot utrjena peščena površina namenjena
začasnem parkiranju. Parkirišče, kot je bilo predvideno po ZN, ni bilo
nikoli izvedeno, zato se s spremembami in dopolnitvami odloka ZN
spreminjata namen in raba tega dela območja, ki bosta ustrezala
trenutnim potrebam in željam lastnikov obravnavanega prostora.
|
(2) Skladno z
izhodišči 1. točke tega člena se s tem odlokom načrtuje nova ureditev z
namenom, da se na obravnavanem območju zagotovi ustrezen prostor za
širitev obstoječega naselja Lepovče. S predvidenimi spremembami se
skladno z veljavnimi prostorskimi akti občine predvidi gradnja manjše
poslovno-stanovanjske soseske z vsemi spremljajočimi ureditvami.
|
(3) Na podlagi
načrtovanih posegov, predvidenih ureditev, ter tipologije stavb, se
obravnavano območje OPPN Lepovče deli na štiri ureditvena območja, za
katera so s tem odlokom predpisani prostorsko izvedbeni pogoji za
gradnjo stavb in gradbeno-inženirskih objektov. Posamezna območja
urejanja so z oznakami in opisi prikazana v spodnji tabeli. |
+------------+-------------------------------------------------+ |
|Oznaka
|Območje urejanja, predvideni posegi ter | |
|
|pripadajoče dejavnosti | |
+------------+-------------------------------------------------+ |
|IG-S
|Poslovno-stanovanjski objekti (mirne poslovne | |
|
|dejavnosti, bivanje) | |
+------------+-------------------------------------------------+ |
|S1 in S3
|Stanovanjski objekti TIPA 2 (bivanje) | |
+------------+-------------------------------------------------+ |
|S2
|Stanovanjski objekti TIPA 3 (bivanje) | |
+------------+-------------------------------------------------+ |
|Z
|Območje cest in koridorjev gospodarske javne | |
|
|infrastrukture | |
+------------+-------------------------------------------------+ |
(4) Prostorsko
izvedbeni pogoji so določeni glede na obstoječo namensko rabo prostora,
prostorske omejitve, strokovna izhodišča glede oblikovanja objektov in
gradnje GJI, oziroma glede na urbanistične, arhitekturne ter
krajinsko-arhitekturne značilnosti ožjega in širšega območja ter pogoje,
ki so jih v postopku izdelave OPPN Lepovče podali pristojni nosilci
urejanja prostora. |
(5) Prostorsko
izvedbeni pogoji se delijo na splošne in podrobne. |
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
4.1 Splošni pogoji |
4.1.1 Splošni pogoji
za umeščanje posegov v prostor |
9. člen |
(izhodišča za
umeščanje posegov v prostor) |
(1) Osnovna izhodišča
za umeščanje posegov na območje OPPN Lepovče so: |
1.1 Pretežno raven
teren; |
1.2 Obstoječa
prometna infrastruktura in njeni varovalni pasovi; |
1.3 Koridorji
obstoječe gospodarske javne infrastrukture in njeni varovalni pasovi;
|
1.4 Obstoječa
morfologija naselja ter značilnosti okoliških objektov; |
1.5 Obstoječi
tlorisni in višinski gabariti objektov na širšem in ožjem obravnavanem
območju; |
1.6 Lega območja
glede na naselje; |
1.7 Obstoječa
parcelacija in lastništvo posameznih parcel. |
(2) Posamezni posegi
se v prostor lahko umeščajo le na posamezna, zanje posebej določena
območja urejanja, ki so opredeljena v 3. točki 7. člena tega odloka. |
10. člen |
(pogoji za umeščanje
stavb in gradbeno-inženirskih objektov) |
(1) Stavbe oziroma
gradbeno-inženirski objekti se lahko umeščajo le na zanje določene
parcele, pri čemer je za gradnjo na voljo le zazidljivi del zemljišča
parcele. Umestitev objekta znotraj zazidljive parcele je lahko poljubna,
kolikor ta upošteva obstoječe gradbene linije že zgrajenih objektov.
|
(2) Vsak objekt v
OPPN Lepovče ima svojo parcelo. |
(3) Pri umeščanju
stavb oziroma gradbeno-inženirskih objektov na posamezno parcelo se
morajo skladno s tem odlokom, ne glede na opredeljeno zazidljivo
zemljišče, upoštevati spodaj navedeni odmiki od kapi stavbe.
|
3.1 Za stavbe:
|
1. Minimalni odmik od
obstoječih in predvidenih lokalnih cest je 6 m, |
2. Minimalni odmik od
obstoječih in predvidenih dovoznih priključkov je 2 m, |
3. Minimalni odmik od
sosednje parcele je 4 m, |
4. Minimalni odmik od
sosednjega zahtevnega, nezahtevnega in manj zahtevnega objekta je 8 m,
|
5. Minimalni odmik od
osi voda gospodarske javne infrastrukture skladen s točko 3.2 tega člena
odloka. |
3.2 Za
gradbeno-inženirske objekte: |
1. Minimalni odmik od
objektov je 4 m od osi glavnega »D« kanala kanalizacije, |
2. Minimalni odmik od
objektov je 3 m od osi voda, kadar gre za vodovod in ostale vode
kanalizacije, |
3. Minimalni odmik od
objektov je 6 m od roba telesa, kadar gre za cesto, |
4. Minimalni odmik od
objektov je 1 m od osi voda, kadar gre za elektriko ali
telekomunikacije. |
(4) Pri umeščanju
oziroma gradnji stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta poseg ne sme
presegati s tem odlokom prepisanih faktorjev izrabe za posamezno območje
urejanja. Faktorji izrabe so določeni v podrobnih pogojih za gradnjo
objektov. |
(5) V primeru 3.
točke drugega odstavka 10. člena tega odloka je lahko odmik objekta od
sosednje parcele tudi manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed in so z
umestitvijo objekta v prostor zagotovljeni minimalni pogoji glede
požarne varnosti, zdravstveno-tehnični in sanitarni pogoji, ter je
zagotovljeno normalno vzdrževanje objekta znotraj njegove parcele.
|
(6) Objekt se lahko
postavi bližje sosednji parceli, kadar zaradi poteka obstoječe
gospodarske infrastrukture objekta ni mogoče postaviti v predpisani
varovalni pas gospodarske javne infrastrukture. V tem primeru je lahko
minimalni odmik objekta od parcele tudi 1 m. |
(7) Objekt se lahko
bližje cesti oziroma bližje vodom komunalne javne infrastrukture
postavlja le ob soglasju pristojnega upravljavca gospodarske javne
infrastrukture. Kolikor soglasja s strani pristojnega nosilca urejanja
ni mogoče dobiti, se vod gospodarske javne infrastrukture na stroške
investitorja ustrezno prestavi ali pa se pri gradnji objekta upoštevajo
določila 6. točke tega člena odloka. |
4.1.2 Splošni pogoji
za gradnjo stavb in gradbeno-inženirskih objektov |
11. člen |
(dopustne gradnje) |
(1) Na območju OPPN
Lepovče so na podlagi tega odloka dopustne gradnje vseh vrst zahtevnih,
manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stanovanjskih in
nestanovanjskih stavb, ter gradnje gradbeno-inženirskih objektov, če je
gradnja stavbe oziroma objekta predvidena skladno z veljavno zakonodajo,
ki ureja področje graditve objektov in je ta hkrati skladna tudi z
določili tega odloka, ki opredeljujejo posamezno območje urejanja.
|
(2) Na podlagi tega
odloka so dopustne nove gradnje, delne in popolne rušitve obstoječih že
zgrajenih objektov, ter dozidave, nadzidave, prezidave, rekonstrukcije
(prenove), adaptacije ter redna vzdrževalna in investicijska dela na
vseh zakonito zgrajenih objektih, pri čemer se lahko dela na stavbah
oziroma na gradbeno-inženirskih objektih izvajajo le s pridobitvijo
ustreznih soglasij oziroma dovoljenj. |
(3) Dozidave vseh
zakonito zgrajenih objektov se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 %
bruto tlorisne površine objekta, vendar le v primeru, da je za širitev
objekta na voljo dovolj veliko stavbno zemljišče in se s predvideno
širitvijo objekta upoštevajo predpisani odmiki od sosednjih zemljišč in
sosednjih objektov oziroma v kolikor objekt ne preseže maksimalnega
prepisanega tlorisnega gabarita. |
(4) Nadzidave
zakonito zgrajenih objektov se dovolijo do bruto višine 2,5 m oziroma za
maksimalno eno etažo objekta (za nestanovanjske objekte), kolikor s tem
višina slemena strehe objekta ne preseže maksimalne višine sosednjih
objektov. Pri predvidenem nadvišanju objekta za predpisano etažo je
lahko znotraj te etaže več medetaž. |
(5) Na vseh zakonito
zgrajenih objektih so v skladu s tem odlokom dopustne tudi spremembe
namembnosti objektov, pri čemer se lahko namembnost objekta spremeni,
kolikor je ta skladna z dopustnimi dejavnostmi, ki so predpisane za
posamezno območje urejanja. |
12. člen |
(dopustne stavbe in
gradbeno-inženirski objekti) |
(1) Skladno z
veljavno zakonodajo so na posameznih območijh urejanja znotraj OPPN
Lepovče dopustne gradnje naslednjih stavb: |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|Šifra
|Stavbe |Območje | |
|
| |urejanja | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|11100
|Enostanovanjske stavbe |IG-S, S1, S2, | |
|
| |S3 | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|11210
|Dvostanovanjske stavbe |IG-S, S1, S2, | |
|
| |S3 | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|11211
|Tri-stanovanjske in/ali |IG-S | |
|
|večstanovanjske stavbe | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|11212
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi |IG-S | |
|
|stanovanji | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|11300
|Stanovanjske stavbe za posebne |IG-S | |
|
|namene | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12111
|Hotelske in podobne stavbe za |IG-S | |
|
|kratkotrajno nastanitev | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12112
|Gostilne, restavracije in točilnice |IG-S | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12120 |Druge
gostinske stavbe za |IG-S | |
|
|kratkotrajno namestitev | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12201
|Stavbe javne uprave |IG-S | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12202
|Stavbe bank, pošt in zavarovalnic |IG-S | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12203 |Druge
upravne in pisarniške stavbe |IG-S | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12301
|Trgovske stavbe |IG-S | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12304 |Druge
stavbe za storitvene |IG-S | |
|
|dejavnosti | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12420
|Nadzemne in podzemne garažne stavbe |IG-S, S1, S2, | |
|
| |S3 | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|12730
|Kulturni spomeniki |IG-S, S1, S2, | |
|
| |S3, Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
(2) Skladno z
veljavno zakonodajo so na posameznih območjih znotraj OPPN Lepovče
dopustne gradnje naslednjih gradbeno-inženirskih objektov: |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|Šifra
|Gradbeno-inženirski objekti |Območje | |
|
| |urejanja | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|21120
|Lokalne ceste, javne poti ter |IG-S, S1, S2, | |
|
|nekategorizirane in gozdne ceste |S3, Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22122
|Objekti za črpanje, filtriranje in |IG-S, S1, S2, | |
| |zajem
vode |S3, Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22130
|Prenosna komunikacijska omrežja |Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22140
|Prenosni elektroenergetski vodi |Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22210
|Distribucijski plinovodi |Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22221
|Distribucijski cevovodi za pitno in |Z | |
|
|tehnološko vodo | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22222
|Distribucijski cevovodi za toplo |Z | |
| |vodo,
paro in stisnjen zrak | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22223
|Vodnih stolpi, vodnjaki in hidranti |IG-S, S1, S2, | |
|
| |S3, Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22231
|Cevovodi za odpadno, fekalno in |Z | |
|
|meteorno vodo | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22232
|Čistilne naprave |IG-S, S1, S2, | |
|
| |S3, Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|22240
|Distribucijski elektroenergetski |Z | |
| |vodi
in telekomunikacijska omrežja | | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|23020
|Energetski objekti |IG-S, S1, S2, | |
|
| |S3 | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|24110
|Športna igrišča |IG-S, S1, S2, | |
|
| |S3 | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|24122 |Drugi
gradbeno-inženirski objekti za |IG-S, S1, S2, | |
|
|šport, rekreacijo in prosti čas |S3 | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
|24202
|Objekti za varstvo pred škodljivim |IG-S, S1, S2, | |
|
|delovanjem voda |S3, Z | |
+---------+-------------------------------------+---------------+ |
(3) Na območju OPPN
Lepovče je dopustna gradnja stavb in gradbeno-inženirskih objektov, ter
vseh vrst objektov v javnem in zasebnem interesu, če je gradnja stavbe
oziroma objekta predvidena skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja
področje graditve objektov in je predvidena gradnja skladna tudi z
določili tega odloka, ki opredeljujejo posamezno ureditveno območje. |
13. člen |
(dopustni enostavni
objekti) |
(1) Skladno z uredbo
o vrstah objektov, glede na zahtevnost veljavno na dan uveljavite tega
odloka, je s tem odlokom dopustna gradnja naslednjih spodaj naštetih
enostavnih objektov. Gradnja objektov, ki glede na uredbo spodaj niso
našteti, ni dovoljena. |
1.1 Enostavni objekti
za lastne potrebe: |
– Nadstrešek;
|
– Rezervoar za
utekočinjen naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt; |
– Zbiralnik za
kapnico; |
– Utrjena dvorišča do
300 m2 |
1.2 Pomožni enostavni
infrastrukturni objekti: |
– Objekt za
odvodnjavanje ceste, (odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka
drenaža …); |
– Objekt javne
razsvetljave; |
– Varovalna ali
protihrupna ograja z maksimalno višino 2,2 m; |
– Nizkonapetostno
energetsko omrežje ter ločilno in krmilno mesto elektroenergetskega
omrežja; |
– Relejne hišice;
|
– Elektroenergetski,
plinski, vročevodni, vodovodni in kanalizacijski priključni na GJI;
|
– Cestni priključki
do maksimalne dolžine 3 m; |
– Montažne greznice z
maksimalnim volumnom 50 m3; |
– Zbiralnica ločenih
frakcij do maksimalne površine 100 m2. |
1.3 Enostavni vadbeni
objekti: |
1 Kolesarska steza in
sprehajalna pot do maksimalne širine 1,2 m; |
2 Športna igrišča in
površine za oddih na prostem. |
1.4 Spominska
obeležja. |
1.5 Urbana oprema.
|
(2) Gradnja
enostavnih objektov je dovoljenja le v primeru, kadar pozidanost parcele
oziroma površina vseh objektov na parceli, vključno z vsemi manj
zahtevnimi in nezahtevnimi objekti, ne preseže predpisanega faktorja
izrabe. |
(3) Posamezne vrste
enostavnih objektov so dopustne le v posameznih in s tem odlokom
določenih območjih urejanja. Enostavni objekti se lahko znotraj
opredeljenega območja urejanja gradijo le pod pogojem, da so znotraj
tega območja predpisani, če izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje, ki
objekt uvrščajo med enostavne objekte, ter če so predvideni objekti
skladni s predpisanimi zahtevami za njihovo postavitev. |
14. člen |
(dopustne dejavnosti) |
(1) Skladno s tem
odlokom so na območju predvidnega OPPN dopustne vse spodaj navedene
dejavnosti: |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|Šifra
|Dejavnost | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|D
|Oskrba za električno energijo, plinom in paro | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|35.119
|Druga proizvodnja električne energije | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|35.120
|Prenos električne energije | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|35.130
|Distribucija električne energije | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|35.140
|Trgovanje z električno energijo | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|G
|Trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih | |
|
|vozil | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|45.000 |Vse
dejavnosti vezane na trgovino z motornimi | |
|
|vozili in popravila motornih vozil | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|46.000 |Vse
dejavnosti vezane na posredništvo in trgovino | |
| |na
debelo | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|47.000 |Vse
dejavnosti vezane na posredništvo in trgovino | |
| |na
drobno | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|H
|Promet in skladiščenje | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|49.310
|Mestni in primestni kopenski potniški promet | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|53.100
|Izvajanje univerzalne poštne storitve | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|53.200
|Druga poštna in kurirska dejavnost | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|I
|Gostinstvo | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|56.000 |Vse
dejavnosti vezane na strežbo jedi in pijač | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|J
|Informacijske in komunikacijske dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|60.000 |Vse
dejavnosti vezane na radijsko in televizijsko | |
|
|dejavnost | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|61.000 |Vse
dejavnosti vezane na telekomunikacijsko | |
|
|dejavnost | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|62.000 |Vse
dejavnosti vezane na računalniško programiranje| |
| |in
svetovanje | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|63.000 |Vse
dejavnosti vezane na druge informacijske | |
|
|dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|K
|Finančne in zavarovalniške dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|64.000 |Vse
dejavnosti finančnih storitev | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|65.000 |Vse
dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in | |
|
|pokojninskih skladov | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|66.000 |Vse
pomožne dejavnosti za finančne in | |
|
|zavarovalniške storitve | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|L
|Poslovanje z nepremičninami | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|68.000 |Vse
dejavnosti vezane na poslovanje z | |
|
|nepremičninami | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|M
|Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|69.000 |Vse
dejavnosti vezane na pravne in računovodske | |
|
|storitve | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|70.000 |Vse
dejavnosti vezane na dejavnost uprav podjetij | |
| |ter
na podjetniško in poslovno svetovanje | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|71.000 |Vse
dejavnosti vezane na arhitekturno in tehnično | |
|
|projektiranje | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|72.000 |Vse
dejavnosti vezane na znanstveno raziskovalno in| |
|
|razvojno dejavnost | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|73.000 |Vse
dejavnosti vezane na oglaševanje in raziskavo | |
|
|trga | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|74.000 |Vse
dejavnosti vezane na druge strokovne in | |
|
|tehnične dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|75.000
|Veterinarstvo | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|N
|Druge raznovrstne poslovne dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|77.000 |Vse
dejavnosti vezane na dajanje v najem in zakup | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|78.000 |Vse
zaposlovalne dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|79.000 |Vse
dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev | |
|
|potovanj in s potovanji povezane dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|80.000 |Vse
dejavnosti vezane na varovanje in poizvedovanje| |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|82.000 |Vse
pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene | |
|
|dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|P
|Izobraževanje | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|85.100
|Predšolska vzgoja | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|85.500
|Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in | |
|
|usposabljanje | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|85.530
|Dejavnost vozniških šol | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|85.600
|Pomožne dejavnosti za izobraževanje | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|Q
|Zdravstvo in socialno varstvo | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|86.210
|Splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|86.220
|Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena | |
|
|dejavnost | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|86.230
|Zobozdravstvena dejavnost | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|86.240
|Druge dejavnosti za zdravje | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|86.901
|Alternativne oblike zdravljenja | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|86.909
|Druge zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|87.000 |Vse
dejavnosti vezane na socialno varnost z | |
|
|nastanitvijo | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|88.000 |Vse
dejavnosti vezane na socialno varnost brez | |
|
|nastanitve | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|R
|Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|91.000 |Vse
dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev ter vse | |
|
|druge kulturne dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|93.130
|Obratovanje fitnes objektov | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|93.190
|Druge športne dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|93.299
|Druge dejavnosti za prosti čas | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|S
|Druge dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|94.000 |Vse
dejavnosti vezane na dejavnosti članskih | |
|
|organizacij | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|95.000 |Vse
dejavnosti vezane na popravila računalnikov in | |
|
|izdelkov za široko rabo | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
|96.000 |Vse
druge storitvene dejavnosti | |
+----------+---------------------------------------------------+ |
(2) Z izjemo
dejavnosti pod šifro D, H, P – 85.100 in Q na območjih urejanja S1, S2
in S3 niso dopustne nobene druge dejavnosti. |
4.1.3 Splošni pogoji
glede lege, velikosti in oblike objektov |
15. člen |
(splošni pogoji za
gradnjo stavb) |
(1) Pri gradnji stavb
se upoštevajo v tem odloku določeni tlorisni in višinski gabariti, ter
predpisani odmiki od sosednjih parcel, obstoječih objektov, cest in
koridorjev gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Oblikovanje
stavbe se prilagodi arhitekturnim značilnostim naselja, pri čemer se
mora pri oblikovanju objekta upoštevati naslednje pogoje: |
2.1 Gabariti stavbe
morajo biti v skladu s predpisanimi pogoji, enostavno in preprosto
členjeni; |
2.2 Členitev fasade
je možna le do maksimalnih predpisanih gabaritov; |
2.3 Maksimalni
višinski gabarit ne sme presegati maksimalnega gabarita najvišje stavbe
v neposredni okolici; |
2.4 Dovoljena je
klasična ali montažna gradnja; |
2.5 Strešna
konstrukcija stavbe se prilagodi funkciji stavbe ter arhitekturnim
značilnostim objektov v okolici; |
2.6 Fasada naj bo
sodobno oblikovana z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov;
|
2.7 Za izdelavo
fasade so dovoljeni: beton, omet, les, steklo in sodobni obložni
materiali; |
2.8 Fasada naj bo v
barvni lestvici nevtralnih (naravnih) barv; |
2.9 Uporaba
materialov mora biti poenotena tako pri objektih znotraj parcele kot
tudi med objekti v ožji okolici. |
(3) Pri izdelavi PGD
in PZI projektne dokumentacije in dokončnem oblikovanju stavbe se
upoštevajo izhodišča iz Strokovne podlage za arhitekturno oblikovanje
objektov iz 3. točke 4. člena tega odloka. |
16. člen |
(splošni pogoji za
umeščanje gradbeno-inženirskih objektov) |
(1) Pri umeščanju
gradbeno-inženirskih objektov se upošteva s tem odlokom predpisana lega
predvidenega posega, s tem odlokom predpisani odmiki od sosednjih
parcel, ter od obstoječih objektov in ustrezni odmiki od ostale GJI.
|
(2) Pri umeščanju GJI
v prostor je treba upoštevati naslednje pogoje: |
2.1 Umeščanje GJI naj
bo čim bolj racionalno; |
2.2 GJI naj bo v
prostor umeščena tako, da bo omogočeno njeno nemoteno vzdrževanje;
|
2.3 GJI naj bo v
prostor umeščena tako, da se bodo lahko nanjo priključevali vsi
potencialni uporabniki. |
17. člen |
(splošni pogoji za
zunanjo ureditev) |
(1) Pri umeščanju
manipulacijskih površin (dovozni priključki, dvorišča in parkirne
površine) ter pri ureditvi zunanjih zelenih površin upoštevajo v tem
odloku določeni odmiki od sosednjih parcel in objektov, ter normativi,
standardi in pravilniki, ki veljajo za krajinske in prometne površine.
|
(2) Pri urejanju
manipulativnih površin je treba upoštevati naslednje pogoje:
|
2.1 Za normalno
delovanje stavbe mora lastnik parcele zagotoviti ustrezno velike
manipulativne površine; |
2.2 Dostop do
manipulativnih površin se ureja preko javne poti in lokalne ceste;
|
2.3 Uvoz na parcelo
mora biti urejen tako, da z uvozom na parcelo ni moten ostali promet;
|
2.4 Ob stanovanjski
hiši je treba zagotoviti vsaj 2 PM; |
2.5 Ob
poslovno-stanovanjskih objektih je treba zagotoviti predpisano število
PM glede na dejavnost; |
2.6 Ob
poslovno-stanovanjskih objektih je treba zagotoviti tudi ustrezno
število PM za invalide; |
2.7 Do posamezne
stavbe mora biti zagotovljen interventni dostop; |
2.8 Manipulacijske
površine naj bodo utrjene, meteorna voda pa naj bo speljana v
ponikovalnico; |
2.9 Pri urejanju so
dovoljeni asfalt, ter travni in betonski tlakovci. |
(3) Funkcionalno
zelenje (FZE) mora zavzemati za enostanovanjske, dvostanovanjske oziroma
tri-stanovanjske stavbe vsaj 40 %,
za večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe s posebnim pomenom, ter
gostinske objekte z nastanitvijo vsaj 30 %,
za ostale, nestanovanjske stavbe, pa vsaj 20 %
celotne površine parcele, na kateri stoji sama stavba. Pri izračunu se
upošteva seštevek bruto tlorisnih površin vseh zahtevnih, manj
zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stavb na parceli po SIST ISO 9836.
|
(4) Pri urejanju
zelenih površin je treba upoštevati naslednje splošne pogoje:
|
4.1 Vse proste zelene
površine morajo biti ustrezno zasajene; |
4.2 Ob ulicah, cestah
ter večjih parkiriščih je nujna zasaditev drevoredov; |
4.3 Krajinska
ureditev naj sledi splošnim značilnostim naselja; |
4.4 V izboru rastlin
naj bodo vrste, ki dobro prenašajo ekstremne razmere – suša, sol,
onesnažen zrak; |
4.5 Zasaditev naj se
prilagodi avtohtonemu rastju v širši okolici. |
(5) Pri izdelavi PGD
in PZI projektne dokumentacije je za ureditev prostih zelenih površin v
javni rabi obvezna izdelava krajinskega načrta, s katerim se določi
končna ureditev manipulativnih površin, ter zasaditev obravnavanega
območja. Izdelava krajinskega načrta je nujna tudi za ureditev okolice
stavb, ki so v delni javni rabi. |
18. člen |
(drugi splošni
pogoji) |
(1) Kolikor s tem
odlokom ni opredeljeno drugače, se morajo vse zgrajene stavbe
priključevati na načrtovano GJI, skladno z usmeritvami iz idejnega
projekta infrastrukturnega omrežja iz 3. točke 4. člena tega odloka
|
(2) Za načrtovano
omrežje GJI se v nadaljevanju pripravi PGD in PZI projektna
dokumentacija. |
(3) Usklajenost PGD
in PZI projektne dokumentacije z določili OPPN Lepovče potrdita
pristojna občinska služba za urbanizem, okolje in prostor ter pristojna
upravna enota. |
4.1.4 Pogoji za
parcelacijo |
19. člen |
(združevanje in
delitev parcel) |
(1) Skladno s tem
odlokom se lahko za potrebe gradnje stavb oziroma gradbeno-inženirskih
objektov združuje neomejeno število manjših parcel. Združitev parcel ne
pomeni, da se lahko s tem hkrati poveča tudi maksimalni predpisani
gabarit objekta. |
(2) Združujejo se
lahko le parcele istega lastnika. |
(3) Določila 2. točke
tega člena odloka ne veljajo v primeru, ko gre za oblikovanje skupnih
koridorjev gospodarske javne infrastrukture, ki niso opredeljeni kot
javno dobro in je treba zaradi poteka predvidenih koridorjev za njihovo
vzdrževanje predvideti služnosti. |
(4) Delitev
posameznih nezazidanih oziroma obstoječih zazidanih parcel stavbnih
zemljišč ter drugih parcel, ki niso opredeljene kot stavbna zemljišča je
dovoljena le v primeru, če z delitvijo nastale nove parcele, skladno z
določili tega odloka, ustrezajo pogojem za gradnjo novih objektov. Pri
določanju novih parcel za stavbe oziroma za gradbeno-inženirske objekte
ni dopustno deliti tistih stavbnih zemljišč, ki ne izpolnjujejo
kriterijev za samostojno parcelo oziroma na katerih ni možna gradnja
objektov po določilih tega odloka |
(5) Ne glede na
zgoraj navedena določila glede združevanja in delitve parcel je v skladu
z zahtevami za gradnjo javnih infrastrukturnih objektov po tem odloku
dopustna vsaka delitev parcel za potrebe gradnje gospodarske javne
infrastrukture v javnem interesu. |
4.2 Podrobni pogoji
za gradnjo objektov |
4.1.1 Gradnja
objektov |
20. člen |
(pogoji za gradnjo na
območju urejanja IG-S) |
(1) Dopustne
dejavnosti: |
Dejavnosti skladne s
14. členom tega odloka. |
(2) Dopustne gradnje:
|
Dopustne gradnje
skladne z 11. členom tega odloka. |
(4) Dopustni objekti:
|
4.1. Stavbe
|
Skladne s 1. točko
12. člena tega odloka. |
4.2.
Gradbeno-inženirski objekti |
Skladni z 2. točko
12. člena tega odloka. |
4.3. Enostavni
objekti |
V primeru objektov,
ki nimajo značaja enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe (gradnje
poslovno-stanovanjskih objektov, tri- oziroma več stanovanjskih objektov
oziroma ostalih objektov), gradnja enostavnih objektov za lastne potrebe
ni dovoljenja. V primeru gradnje enostanovanjskih ali dvostanovanjskih
stavb je dopustna gradnja vseh enostavnih objektov, določenih v 13.
točki tega odloka. |
(5) Pogoji glede
velikosti in oblikovanja stavb: |
5.1. Tlorisni
gabariti |
Dopustni maksimalni
tlorisni gabarit objekta je 12x19 m. Tloris stavbe mora biti podolgovat
in v razmerju 1:1.2 do 1:2.0, pri čemer mora biti daljša stranica stavbe
vzporedna z obstoječo lokalno cesto LC-1. Gradbene linije objektov
morajo biti medsebojno usklajene in umaknjene izven varovalnega pasu
javne poti, lokalne ceste in koridorja GJI. |
5.2. Etažnost in
višinski gabariti |
Na obravnavanem
območju je dopustna gradnja stavb z naslednjimi gabariti: K+P+1+M,
P+1+M, K+P+1+IP, P+1+IP, pri čemer mora biti višina novih objektov
prilagojena gabaritom sosednjih objektov. Višinski gabarit posameznih
objektov ne sme presegati maksimalnega višinskega gabarita, ki je za
omenjeno območje OPPN Lepovče (meja območja) 12 m. |
5.3. Streha
|
Strehe stavb objektov
so lahko simetrično ali nesimetrično dvokapne s slemenom v smeri daljše
stranice. Strehe so lahko z ali brez čopa. Naklon strehe je dovoljen v
razponu upoštevanja pripadajočega naklona naselja oziroma dela naselja,
v katerem se obravnavano območje nahaja, pri čemer je lahko naklon
strehe na predvidenem objektu v razponu od 25° do 45°. Ravne, 3, 4 ali
več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe, ki nimajo značaja
dvokapne strehe, niso dopustne. Strešna kritina naj bo prilagojena
kritinam streh, ki prevladujejo v naselju. Zaradi sodobnih materialov
naj se prilagaja predvsem tekstura in barva kritine. Trikotne, okrogle,
kvadratne ali drugače oblikovane okenske odprtine ali drugi podobni
strešni elementi kot so strešne line, ki štrlijo izven osnovne ravnine
ploskve strehe prav tako niso dopustne. Strešna okna, sončni kolektorji
in fotonapestostni paneli na strehah stavb so dovoljeni, kolikor ti ne
kazijo podobe objekta. |
5.4. Fasade, barve in
materiali |
Fasade naj bodo
enostavno členjene s pravokotnimi rastri. Trikotni, polkrožni in drugače
oblikovani izzidki niso dopustni. Pri gradnji objekta imajo prednost
avtohtoni materiali, ter lokalnemu okolju prilagojene barve. Pri
oblikovanju fasade naj se uporabljajo predvsem omet, kamen, kovina,
steklo, ter les oziroma sodobni obložni materiali, ki imitirajo omenjene
materiale. Barve ometa naj bodo v nevtralnih (zemeljskih) odtenkih, kot
so umazano bela, svetlo siva, nežno rumeno-bela, svetlo rjava, oker,
drap, nežno siva, šampanjec rumena ter nežno rdeča (barva terra rose).
Materiali in barve na objektu naj bodo medsebojno usklajene.
|
(6) Pogoji glede
oblikovanja enostavnih objektov za lastne potrebe: |
Kolikor gre za
gradnjo individualnih stanovanjskih objektov in je s tem gradnja
enostavnih objektov za lastno potrebo dovoljena, se le-ti gradijo
skladno z določili za območja urejanja S1, S2 in S3. |
(7) Pogoji glede
postavitve in oblikovanja ograj: |
7.1 Ograje med
posameznimi parcelami se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel
obeh lastnikov, s čimer morata s postavitvijo ograje soglašati oba
lastnika mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o
postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od
sosednjega zemljišča oddaljena za najmanj 0,5 m. V primeru odmika ograje
od roba parcele mora lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj
del vmesnega prostora med ograjo in parcelno mejo. |
7.2 Če je sosednje
zemljišče javna pot je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od javne
poti po odloku Občine Ribnica 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z
manjšim odmikom. Za postavitev ograj ob javnih poteh je potrebno
pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine,
da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest, ter
predvidenih ureditev. Med javno površino in uvozom na parkirišče,
dvorišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali
zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba
zagotoviti ustrezen prostor, na katerem se lahko vozilo varno ustavi,
dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
|
7.3 Ograje znotraj
naselja so lahko lesene ali kovinske. Izjemoma se lahko uporabljajo tudi
plastične ograje, v kolikor se te skladajo s celostno podobo objekta.
Izjemoma so dopustne tudi ograje z nizkim parapetom na katerega se lahko
pričvrsti ograja. Maksimalna višina parapeta je 50 cm. Zidane ali
betonske ograje niso dopustne. Prav tako niso dopustni suhozidi.
Dovoljena je omejitev parcel z naravnimi ali striženimi živimi mejami.
Pri zasaditvi žive meje naj se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste
oziroma rastline, ki so v obravnavanem prostoru tradicionalno prisotne
za omejevanje parcel. Maksimalna dopustna višina ograje ali strižene
žive meje je 1,8 m. Barva ograje mora biti usklajena z barvo fasade
objekta, ter barvo ostalih ograj znotraj naselja. |
(8) Dopustni faktor
izrabe: |
Maksimalni dopustni
faktor zazidanosti (FZ) je 0.4, maksimalni dopustni faktor izrabe (FI)
pa 1.6. |
(9) Ostali pogoji za
gradnjo stavb: |
Pri gradnji stavb je
treba upoštevati določila 18. člena tega odloka. Stavbe naj bodo
zgrajene po sodobnih standardih in z upoštevanjem sodobnih meril
energetske učinkovitosti objektov. Gradnja stavb naj bo okolju prijazna.
Kolikor je mogoče se naj 40 %
porabe energije zagotovi iz lastnih virov. Z zbiranjem padavinske vode
in ločenim vodovodnim sistemom (za pitno vodo, vodo za zalivanje in
straniščne kotličke), naj se zmanjša tudi poraba vode iz javnega
omrežja. |
Na območju IG-S je z
združevanjem parcel izjemoma dopustno tudi povečevanje maksimalnega
gabarita objekta. V primeru združitve vseh parcel v eno se lahko
obstoječi objekti povežejo v enoten objekt, katerega maksimalni tlorisni
gabarit je lahko 12x50 m. V primeru združitve dveh parcel se lahko
oblikujeta dva objekta z maksimalnim tlorisnim gabaritom 12x26 m. Ostali
parametri oziroma določila za gradnjo stavb ostanejo s povečanjem
tlorisnih gabaritov nespremenjeni. |
21. člen |
(pogoji za gradnjo na
območju urejanja S1, S2 in S3) |
(1) Dopustne
dejavnosti: |
Dejavnosti skladne s
14. členom tega odloka. |
(2) Dopustne gradnje:
|
Dopustne gradnje
skladne z 11. členom tega odloka. |
(4) Dopustni objekti:
|
4.1. Stavbe
|
Skladne s 1. točko
12. člena tega odloka. |
4.2.
Gradbeno-inženirski objekti |
Skladni z 2. točko
12. člena tega odloka. |
4.3. Enostavni
objekti |
Dopustna gradnja vseh
enostavnih objektov določenih v 13. točki tega odloka. |
(5) Pogoji glede
velikosti in oblikovanja stavb: |
5.1. Tlorisni
gabariti |
Dopustni maksimalni
tlorisni gabariti morajo biti skladni z določenim tipom stavbe. Za tip
stavbe 1 je predpisani maksimalni tlorisni gabarit 10x12 m, za tip
stavbe 2 pa 9x10 m. Tloris stavbe mora biti podolgovat in v razmerju
1:1.2 do 1:2.0, pri čemer mora biti daljša stranica stavbe približno
pravokotna glede na obstoječo javno pot JP-2. Gradbene linije objektov
morajo biti medsebojno usklajene in umaknjene izven varovalnega pasu
javne poti in koridorja GJI. Gradbena linija objektov vzdolž javne poti
je v dolžini 7,5 m od javne poti, pri čemer predstavlja izhodišče za
postavitev stavbe v gradbeno linijo tisti vogal objekta, ki omogoča
postavitev celotne stavbe izven prepisane gradbene linije. Za ostale
objekte predstavlja gradbeno linijo črta, ki je od dovoznega priključka
odmaknjena za 6,0 m. Objekti so medsebojno usklajeni, ko so ti v prostor
umeščeni v določenem ritmu, pri čemer morajo biti daljše stranice
objektov med seboj vzporedne. |
5.2. Etažnost in
višinski gabariti |
Na obravnavanem
območju je dopustna gradnja stavb z naslednjimi gabariti: K+P+M, P+M,
K+P+IP, P+IP s prilagoditvijo višine novih objektov gabaritom sosednjih
objektov. Višinski gabariti posameznih objektov ne smejo presegati
maksimalnega višinskega gabarita, ki je znotraj območja OPPN 9 m.
|
5.3. Streha
|
Strehe stavb objektov
so lahko simetrično ali nesimetrično dvokapne s slemenom v smeri daljše
stranice. Strehe so lahko z ali brez čopa. Naklon strehe je dovoljen v
razponu upoštevanja pripadajočega naklona naselja oziroma dela naselja,
v katerem se obravnavano območje nahaja, pri čemer je lahko naklon
strehe na predvidenem objektu v razponu od 25° do 45°. Ravne, 3, 4 ali
več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe, ki nimajo značaja
dvokapne strehe, niso dopustne. Strešna kritina naj bo prilagojena
kritinam streh, ki prevladujejo v naselju. Zaradi sodobnih materialov
naj se prilagajata predvsem tekstura in barva kritine. Trikotne,
okrogle, kvadratne ali drugače oblikovane okenske odprtine ali drugi
podobni strešni elementi, kot so strešne line, ki štrlijo izven osnovne
ravnine ploskve strehe, prav tako niso dopustne. Strešna okna, sončni
kolektorji in fotonapestostni paneli na strehah stavb so dovoljeni,
kolikor le-ti ne kvarijo podobe objekta. |
5.4. Fasade, barve in
materiali |
Fasade naj bodo
enostavno členjene s pravokotnimi rastri. Trikotni, polkrožni in drugače
oblikovani izzidki niso dopustni. Pri gradnji objekta imajo prednost
avtohtoni materiali ter lokalnemu okolju prilagojene barve. Pri
oblikovanju fasade naj se uporabljajo predvsem omet, kamen, kovina,
steklo in les oziroma sodobni obložni materiali, ki imitirajo omenjene
materiale. Barve ometa naj bodo v nevtralnih (zemeljskih) odtenkih, kot
so umazano bela, svetlo siva, nežno rumeno-bela, svetlo rjava, oker,
drap, nežno siva, šampanjec rumena ter nežno rdeča (barva terra rose).
Materiali in barve na objektu naj bodo medsebojno usklajene.
|
(6) Pogoji glede
oblikovanja enostavnih objektov za lastne potrebe: |
Gradnja enostavnih
objektov za lastne potrebe je dovoljena, kolikor so pri gradnji objekta
upoštevani spodaj navedeni prostorsko izvedbeni pogoji. |
Vrtnih ut, vrtnih lop
za orodje, drvarnic ter podobnih objektov, ki se glede na velikost in
vrsto gradnje uvrščajo med nezahtevne objete ter gradnja nadstreškov kot
enostavnih objektov je dovoljena, kolikor ima lastnik pravico graditi na
zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt, če taka gradnja ni v
nasprotju s prostorskimi akti Občine in če so upoštevani vsi zakonsko
določeni pogoji, ter zahteve za gradnjo takega objekta, ter seštevek
vseh zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov na
parceli ne preseže predpisanih faktorjev zazidljivosti. Enostavni
objekti naj imajo preprost podolgovat tloris. Zlasti nadstreški za
avtomobile naj bodo izvedeni v odprti izvedbi brez sten in zgolj s
stropno konstrukcijo, ki je hkrati tudi streha objekta. V primeru, ko je
zapiranje nujno, naj bodo odprte površine na objektu zastopane vsaj v
razmerju 30:70, v celoti pa naj bo odprta vsaj ena od štirih stranic
objekta. Enostavni objekti za lastne potrebe naj bodo leseni. Betonski
oziroma kovinski so lahko le nosilni elementi (stebri, prečniki, lege).
Streha naj bo ravna ali enokapna z naklonom od 5° do 10°. Sleme strehe
naj poteka vzporedno z javnimi potmi in dovoznimi priključki. Strešna
kritina naj bo prilagojena kritinam streh objektov znotraj parcele.
Zaželene so zelene strehe. Pri gradnji nadstreškov naj se upoštevajo
oblikovalska izhodišča iz Strokovne podlage za arhitekturno oblikovanje
objektov. Enaka oblikovalska izhodišča veljajo tudi za gradnjo
nadstreškov, ki po veljavni zakonodaji ne spadajo med enostavne objekte. |
22. člen |
(pogoji za gradnjo na
območju urejanja Z) |
(1) Dopustne
dejavnosti: |
Dejavnosti skladne s
14. členom tega odloka. |
(2) Dopustne gradnje:
|
Dopustne gradnje
skladne z 11. členom tega odloka. |
(4) Dopustni objekti:
|
4.1. Stavbe
|
Niso dovoljene.
|
4.2.
Gradbeno-inženirski objekti |
Skladni z 2. točko
12. člena tega odloka. |
4.3. Enostavni
objekti |
Niso dovoljeni.
|
(5) Pogoji glede
umestitve in kapacitet objektov: |
5.1. Umestitev
|
5.2. Dopustne
kapacitete |
Minimalne predpisane
kapacitete so določene z idejnim projektom. |
(6) Ostali pogoji za
gradnjo gradbeno-inženirskih objektov |
Ostale pogoje
določajo posamezni upravitelji omrežij. |
23. člen |
(pogoji za določitev
parcel in zazidljivega zemljišča) |
(1) Zazidljivo
zemljišče se določi na obstoječih parcelah, pri čemer se kot zazidljivo
zemljišče smatra celotna površina parcele s 4 m odmikom od parcelne meje
sosednjih zemljišč. |
(2) Spremembe
obstoječe parcelacije se predvidijo na stikih obstoječih zemljišč z
javnimi potmi, ter na delu, kjer se predvidi nova dovozna cesta.
Parcelacija se v tem delu določi skladno z določili 19. in 20. člena
tega odloka. |
(3) Dostop na
posamezne parcele se uredi direktno iz cestnega omrežja. |
(4) Na območju OPPN
Lepovče je oblikovanih 15 novih parcel namenjenih gradnji
poslovno-stanovanjskih oziroma stanovanjskih stavb. Načrt parcelacije z
elementi za zakoličbo parcel je sestavni del OPPN Lepovče. |
(5) Maksimalni
predpisani gabarit zazidljivega zemljišča se ne sme in ne more
spreminjati. Na željo investitorjev je lahko zazidljivo zemljišče tudi
manjše. Znotraj zazidljivega zemljišča se lahko objekti ob upoštevanju
predpisanih odmikov in gradbenih linij poljubno umeščajo. Zunaj
zazidljivega zemljišča se lahko postavljajo le nezahtevni in enostavni
objekti, ograje, elementi zunanje ureditve ter zasaditev, pri čemer
morajo vse omenjene ureditve upoštevati določila glede minimalnih
odmikov. |
V. POGOJI
PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO |
24. člen |
(splošni pogoji
priključevanja) |
(1) Z urejanjem
območja se morajo vsi predvideni objekti priključevati na načrtovano
GJI. O načinu in poteku izgradnje GJI se s pogodbo o opremljanju
dogovorijo investitorji in pripravljavec prostorskega akta. |
(2) Gradnja
načrtovane GJI se izvaja po veljavnih predpisih in standardih ter na
način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja ter ustreza
obrambno-zaščitnim zahtevam. |
(3) Predvideno
sekundarno razvodno omrežje GJI mora biti medsebojno usklajeno z
obstoječim primarnim omrežjem GJI ter, kolikor je to mogoče, izvedeno
pod in ob obstoječimi in predvidenimi javnimi in drugimi potmi.
|
(4) Območje se z
električno energijo oskrbuje preko obstoječe transformatorske postaje v
naselju Lepovče. Priključitev objekta na električno omrežje se izvaja v
kablirani podzemni varianti. Površine, pod katerimi se nahajajo vodi
elektrike, so lahko asfaltirane, tlakovane oziroma zatravljene in
zasajene z rastlinami. |
(5) Fekalna in
meteorna kanalizacija se izvajata v ločenih sistemih, pri čemer se
predvideni vodi kanalizacije priključujejo bodisi na obstoječe omrežje
bodisi na načrtovano omrežje, za katerega ima Občina Ribnica že
pridobljeno gradbeno dovoljenje. |
(6) Oskrba z vodo se
zagotavlja preko obstoječega vodovodnega omrežja. |
(7) Ogrevanje se
zagotavlja preko lastnih virov ogrevanja, saj toplovodnega oziroma
daljinskega sistema ogrevanja na ožjem oziroma širšem obravnavanem
območju ni. Pri izbiri vira ogrevanja naj se uporabljajo okoljsko bolj
sprejemljivi načini ogrevanja. |
(8) Z urejanjem
obravnavanega območja se načrtujejo dovozi, prometne in parkirne
površine, oskrba s pitno, sanitarno in požarno vodo, odvajanje meteorne
in fekalne odpadne vode, ogrevanje, elektrika, javna razsvetljava ter
telekomunikacije. Kolikor z zakonom, pravilniki in odloki posameznih
upravljavcev GJI minimalne zahteve za potek GJI niso določene, se morajo
pri gradnji naštete GJI upoštevati spodaj naštete minimalne zahteve.
|
8.1 Minimalni
medsebojni odmiki (v metrih): |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|GJI
|ELEKTRIKA|VODOVOD|FEKALNA| METEORNA|TOPLOVOD|PTT/CATV| |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|ELEKTRIKA|
0 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|VODOVOD |
0,5 | 0 | 0,75 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|FEKALNA |
0,5 | 0,75 | 0 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|METEORNA |
0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | 0,5 | 0,5 | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|TOPLOVOD |
0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | 0,5 | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|PTT/CATV |
0,25 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
8.2 Minimalni odmik
od objektov in minimalna globina polaganja (v metrih). |
+-------------------------------+---------------+---------------+ |
|GJI | ODMIK | GLOBINA | |
+-------------------------------+---------------+---------------+ |
|ELEKTRIKA | 0,5 | 0,5 | |
+-------------------------------+---------------+---------------+ |
|VODOVOD | 0,5 | 1,0 | |
+-------------------------------+---------------+---------------+ |
|FEKALNA
KANALIZACIJA | 0,5 | 1,0 | |
+-------------------------------+---------------+---------------+ |
|METEORNA
KANALIZACIJA | 0,5 | 1,0 | |
+-------------------------------+---------------+---------------+ |
|TOPLOVOD | 0,5 | 0,5 | |
+-------------------------------+---------------+---------------+ |
|PTT/CATV
| ob objektu | 0,5 | |
+-------------------------------+---------------+---------------+ |
8.3 Upoštevanje
križanja vodov. |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|GJI
|ELEKTRIKA|VODOVOD|FEKALNA| METEORNA|TOPLOVOD|PTT/CATV| |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|ELEKTRIKA| nad
ali | pod | pod | pod | pod | nad | |
| |
pod | | | | | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|VODOVOD |
nad |nad ali| pod | pod |nad ali | nad | |
|
| | pod | | | pod | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|FEKALNA |
nad | nad |nad ali| nad | nad | nad | |
|
| | | pod | | | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|METEORNA |
nad | nad | pod | nad ali | nad | nad | |
|
| | | | pod | | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|TOPLOVOD |
nad | nad | pod | pod |nad ali | nad | |
|
| | | | | pod | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
|PTT/CATV | nad
ali | pod | pod | pod | pod | nad | |
| |
pod | | | | | | |
+---------+---------+-------+-------+---------+--------+--------+ |
(9) Znotraj skupnega
koridorja oziroma v skupnem jarku GJI se smejo polagati naslednji vodi:
vodovod, plinovod in toplovod, meteorna in fekalna kanalizacija oziroma
elektroenergetski vodi, vodi javne razsvetljave ter vodi
telekomunikacij. |
(10) Za predvideno
GJI se v nadaljevanju pripravi PGD in PZI projektno dokumentacijo. Pri
izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati veljavne predpise,
standarde ter varnostne ukrepe. |
(11) Po izvedbi GJI
se vsa dela na omrežju izvajajo le v soglasju z upravljavcem posameznega
omrežja GJI. |
5.1 Promet in
parkirne površine |
25. člen |
(dostopi) |
(1) Dostop na
ureditveno območje je predviden preko obstoječe javne poti LC-1, na
kateri se z ureditvijo območja izvedejo redna investicijska in
vzdrževalna dela. V sklopu del se predvidi razširitev obstoječe lokalne
ceste na širino 5 m, njena preplastitev ter prenova pločnika na levi
strani v smeri proti severovzhodu. |
(2) Dostopi na
parcele oziroma individualni priključki na javne poti, ter dovozne
priključke se predvidijo kot dvorišča oziroma parkirišča v minimalni
širini 5 m. Mesto priključevanja individualnega priključka na javno pot
je lahko poljubno in odvisno od lege oziroma položaja stavbe na parceli.
Dvorišča se urejajo ob obstoječih oziroma predvidenih cestah. Praviloma
velja, da se individualni priključek, kolikor je to mogoče, izvede na
najbližjo in najmanj prometno cesto (hierarhično nižje kategorizirano
cesto oziroma javno pot). Mesta predvidenih individualnih priključkov na
javne poti so prikazana na grafiki. |
(3) Minimalni radij
priključevanja na javno pot ali dovozni priključek za osebni promet naj
bo 3 m. Radij spajanja dveh javnih poti pa naj bo vsaj 8 m. |
(4) Cestni ustroj
individualnega cestnega priključka ni predpisan. Individualni cestni
priključek mora biti utrjen in urejen z ustreznimi materiali. Priključek
je lahko asfaltiran, tlakovan, peščen ali urejen s travnimi ploščami
oziroma podobnim materialom. Izbor materialov naj bo usklajen s celotno
zunanjo ureditvijo parcele. |
26. člen |
(cestišča, parkirišča
ter promet na obravnavanem območju) |
(1) Na območju OPPN
Lepovče se predvidi rekonstrukcija in širitev obstoječe dvosmerne javne
poti JP-2, ki se skladno s smernicami razširi na širino 3,5 m. Vzdolž
javne poti se na severni strani uredi pločnik s širino 1,2 m in niveleto
nad površino vozišča v višini 12 cm, na južni strani pa mulda v širini
0,5 m ter enostranska bankina v širini 0,5 m. |
(2) Mulda naj bo
asfaltirana ali tlakovana z granitnimi kockami. |
(3) V sklopu prometne
ureditve je na območju OPPN Lepovče predvidena tudi gradnja novih
dovoznih priključkov priključka (v nadaljevanju: »DP«). Ta se predvidita
v širini 3 m z muldo v širini 0,5 m ter obojestransko bankino v širni
0.5 m. DP so asfaltirani, ustroji cestišča pa naj bodo enaki tistemu,
opisanemu v 2. točki tega člena odloka. |
(4) Dovozni
priključki se priključujejo na obstoječo cesto in javno pot. Njihova
gradnja je možna pred prenovo, rekonstrukcijo in ureditvijo obstoječe
javne poti. Dovozni priključki niso sestavni del gospodarske javne
infrastrukture. Gradnja dovoznih priključkov se v celoti financira na
stroške investitorjev, pri čemer se po končani izvedbi dovoznih
priključkov ti prenesejo v delno lastništvo z občino. Pred izgradnjo
dovoznih priključkov mora biti za prenovo, obnovo in vožnjo po dovoznem
priključku dana služnostna pravica vseh lastnikov zemljišč in občine.
Služnosti se naknadno priložijo temu odloku in so kot take sestavni del
le-tega. |
(5) Kolikor za
potrebe dostopa na parcelo 266/5, k.o. Ribnica ni potreben asfaltiran in
urejen dovoz, se DP-3 ne ureja. V tem primeru se parcela 266/6, k.o.
Ribnica na kateri je predvidena gradnja dovoznega priključka ohranja kot
utrjena travnata površina oziroma rezervat za občasni dovoz na parcelo
266/6. Poseganje na rezervat dovoza predvidenega dostopa z gradnjo
objektov ni dovoljen. |
(6) Ob vsaki stavbi
naj se znotraj parcele uredi ustrezen prostor za parkiranje avtomobilov.
Velikost parkirišča je odvisna od vrste stavbe in dejavnosti, ki se v
njej odvija. Skladno z veljavno zakonodajo je treba na območju OPPN
Lepovče zagotoviti: |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|Šifra
|Stavba |Število parkirnih mest | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|11100
|enostanovanjskih stavb |2 PM/stanovanje | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|11210
|dvostanovanjskih stavb |2 PM/stanovanje | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|11211
|tri-stanovanjskih ali |1.5 PM/stanovanje+ | |
|
|večstanovanjskih stavb* |dodatnih 10 % | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|11212
|stanovanjskih stavb z |1 PM/stanovanje+ | |
|
|oskrbovanimi stanovanji* |dodatnih 10 % | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|11300
|stanovanjskih stavb za |1 PM/7 postelj | |
|
|posebne namene (za ostarele)| | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|11300
|stanovanjskih stavb za |1 PM/7 postelj | |
|
|posebne namene (varne hiše) | | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|11300
|stanovanjskih stavb za |1 PM/4 postelje | |
|
|posebne namene (za socialno | | |
|
|ogrož.) | | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|12112
|gostiln, restavracij in |1 PM/6 | |
|
|točilnic* |sedežev+1PM/t.m. toč. | |
|
| |pulta | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|12120
|drugih gostinske stavb za |1 PM/10 sob | |
|
|kratkotrajno namestitev | | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|12201
|stavb javne uprave |1 PM/30 m2 bruto | |
|
| |etažne površine | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|12202
|stavb bank, pošt in |1 PM/30 m2 bruto | |
|
|zavarovalnic |etažne površine | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|12203
|drugih upravnih in |1 PM/30 m2 bruto | |
|
|pisarniških stavb |etažne površine | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|12301
|trgovskih stavb (trgovine z |1 PM/50 m2 oziroma | |
|
|mešanimi izdelki pod 500 m2)|min. vdaj 2 PM | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|12304
|drugih stavb za storitvene |2 PM/30 m2 oziroma | |
|
|dejavnosti |min. vsaj 2 PM | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
|12740
|drugih ne stanovanjskih |skladno z veljavno | |
|
|stavb, ki niso uvrščene |zakonodajo | |
|
|drugje | | |
+----------+----------------------------+-----------------------+ |
Opomba: * Pri
večstanovnajskih stavbah in stavbah z oskrbovanimi stanovanji je treba
na celotno število predpisanih PM na stanovanje zagotoviti še 10 %
dodatnih PM za obiskovalce. Pri objektih pod šifro 12112 je treba ne
glede na določila iz tabele zagotoviti minimalno vsaj 2 PM. |
(7) Dvorišča oziroma
površine s parkirišči se izvedejo v bodisi v dvoplastni asfaltni izvedbi
na ustrezni tamponski podlagi kamnitega materiala z vsaj 2 %
nagibom v smeri cestišča oziroma v ustrezno utrjeni travni različici z
recifix rešetkami ali drugim podobnim gradbenim materialom. Predpisana
minimalna dimenzija običajnega parkirnega mesta naj bo vsaj 2,5 m x 5,0
m, minimalna površina parkirnega mesta za invalide pa vsaj 3.5 m x 5,0
m. |
(8) Vse utrjene
prometne površine morajo imeti na izpustih urejene ustrezne lovilce olj. |
27. člen |
(pločniki ter
sprehajalne in kolesarke poti) |
(1) Z ureditvijo
javne poti in lokalne ceste se ob njih uredijo tudi pločniki. Ob lokalni
cest LC-1 se z rednimi investicijskimi in vzdrževalnimi deli prenovi
obstoječi pločnik. Ob javni poti JP-2 se skladno s smernicami na severni
strani vzdolž ceste uredi pločnik. Pločnik se izvede vsaj 12 cm nad
nivojem cestišča, proti zelenim parcelnim površinam naj bo omejen z
granitnimi kockami 10x10 cm. Kocke se izvedejo 1 cm nad nivojem tal.
|
(2) Minimalna
predpisana širina pločnika je 1,2 m. |
(3) Za odvod
padavinske vode se zgornja površina pločnikov izvede z 2 %
nagibu v smeri proti cestam. |
(4) Zgornji ustroj
pločnika se izvede v ustrezni utrjeni izvedbi na ustrezni tamponski
podlagi drobljenca ustreznih dimenzij. Zgornji ustroj pločnika je lahko
tudi iz različnega materiala. Dovoljena je uporaba bitumenskega betona,
peščenega betona, betonskih plošč ali drugega podobnega materiala. |
28. člen |
(komunalni in drugi
vodi pod cestiščem) |
(1) Pod cestiščem se
lahko gradijo vsi vodi komunalne infrastrukture, vendar morajo biti
zaradi lažjega in enostavnega vzdrževanja locirani na manj obremenjenih
delih cestišča. |
(2) Pri izvedbi
posamezne komunalne infrastrukture pod cestiščem in parkirišči je treba
upoštevati naslednje spodaj navedene minimalne globine vodov. Minimalna
globina vkopa se meri od vrha položene cevi. |
+-------------------------------------+------------------------+ |
|GJI
| Globina | |
+-------------------------------------+------------------------+ |
|ELEKTRIKA | 0,8 | |
+-------------------------------------+------------------------+ |
|VODOVOD | 1,2 | |
+-------------------------------------+------------------------+ |
|FEKALNA
KANALIZACIJA | 1,5 | |
+-------------------------------------+------------------------+ |
|METEORNA
KANALIZACIJA | 1,2 | |
+-------------------------------------+------------------------+ |
|TOPLOVOD | 0,8 | |
+-------------------------------------+------------------------+ |
|PTT/CATV | 0,5 | |
+-------------------------------------+------------------------+ |
(3) Kolikor bodo
zaradi konfiguracije terena ali talnih značilnosti globine manjše, je
treba predhodno preveriti predvideno obtežbo vozil. V kolikor bodo vodi
nameščeni tik pod površino ob cestišču, je treba teren dodatno nasuti. |
29. člen |
(prometna ureditev in
signalizacija) |
(1) Promet znotraj
območja se na vseh javnih poteh, ter individualnih priključkih ureja
dvosmerno. |
(2) Maksimalna
dovoljena hitrost vožnje avtomobilskega prometa znotraj območja OPPN je
40 km/h. Dovoljena omejitev hitrosti vožnje za avtomobilski promet se
označi z ustrezno vertikalno signalizacijo. Kolikor se po izvedbi
izkaže, da ni mogoče vzdrževati maksimalne dovoljene hitrosti vožnje, se
lahko na cestah ob soglasju upravitelja cest postavijo tudi horizontalne
prepreke. |
5.2 Vodovod |
30. člen |
(pogoji za gradnjo
vodovodnega omrežja) |
(1) Oskrba z vodo se
izvede s priključitvijo predvidenega omrežja na načrtovani sekundarni
vodovodni cevovod PE DN-100. Potek sekundarnega cevovoda se izvede
skladno z OPPN Lepovče. |
(2) Predvideni
vodovodni priključek se izvede s cevmi nodularne izvedbe. |
(3) Posamezni hišni
priključki oziroma priključna mesta se predvidijo glede na izdelano PGD
in PZI projektno dokumentacijo, pri čemer se za vsako posamezno stavbo
izvede ločeno merilno mesto za porabo vode. Vodomerni jašek se izvede na
parceli, ki gradbeno pripada objektu. V primeru večstanovanjskih ali
nestanovanjskih objektov mora imeti vsako stanovanje oziroma vsaka
dejavnost v objektu ločeno merilno napravo (vodomer). |
(4) Požarna varnost
se zagotavlja preko obstoječega hidranta. Hidrant za požarno vodo mora
po ureditvi območja ostati na javnem mestu. |
(5) Na najnižjem delu
trase predvidenega vodovoda je nujna izvedba talnega izpusta vode in
blata, ki se nabira v vodovodnih ceveh. Pred zasutjem vodovoda se izvede
test tlačnega pritiska v ceveh. |
(6) Izdelava PGD in
PZI projektne dokumentacije se izdeluje v sodelovanju z upravljavcem
vodovodnega omrežja. |
31. člen |
(križanja) |
(1) Križanje vodovoda
z ostalimi komunalnimi vodi naj se načrtuje oziroma izvaja čim bolj
pravokotno. |
(2) Kolikor s
predpisi ali pravilniki upravljavca gospodarske javne infrastrukture ni
opredeljeno drugače se naj križanja vodovoda z ostalimi komunalnimi vodi
izvedejo v spodaj navedenih minimalnih razmikih. Minimalni razmik je
razdalja med zgornjim in spodnjim robom zaščitne cevi v kateri se nahaja
komunalni vod. |
+------------------------------+----------------+--------------+ |
|GJI | Razmik | Križanje | |
+------------------------------+----------------+--------------+ |
|ELEKTRIKA | 0,4 | NAD | |
+------------------------------+----------------+--------------+ |
|FEKALNA
KANALIZACIJA | 0,5 | POD | |
+------------------------------+----------------+--------------+ |
|METEORNA
KANALIZACIJA | 1,0 | POD | |
+------------------------------+----------------+--------------+ |
|TOPLOVOD | 0,5 | POD in NAD | |
+------------------------------+----------------+--------------+ |
|PTT/CATV | 0,4 | POD in NAD | |
+------------------------------+----------------+--------------+ |
5.3 Fekalna in
meteorna kanalizacija |
32. člen |
(pogoji za gradnjo
fekalne kanalizacije) |
(1) Fekalna in
meteorna kanalizacija se projektirata kot ločena sistema odvajanja
odpadnih voda. V fekalno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati in
odvajati padavinske vode. |
(2) Stiki med
kanalizacijskimi cevmi morajo biti vodonepropustni. |
(3) Zgornji rob cevi
fekalne kanalizacije mora biti vkopan na globini 150 cm. Kolikor je
globina manjša je treba predhodno preveriti obtežbo s težkimi vozili.
|
(4) Na novih
gravitacijskih kanalih se namestijo tipski revizijski jaški. Pokrovi
jaškov v cestnem telesu in na parkiriščih morajo imeti minimalno
nosilnost 125 kN. |
(5) Predvideni
objekti na območju S1 in IG-S se s hišnimi priključki navezujejo na
obstoječe jaške glavnega fekalnega voda, ki poteka vzdolž lokalne ceste
LC-1. Predvideni objekti na območju S2 in S3 pa se s hišnimi priključki
navezujejo na predvideni sekundarni fekalni vod, ki poteka po javni poti
JP-2. Omenjeni sekundarni vod se izvedbe skladno s PGD in PZI projektno
dokumentacijo Izgradnja kanalizacije v Lepovčah pri Ribnici, št.
projekta 09/2006-K, november 2006. |
(6) Fekalno
kanalizacijo in hišne priključke se gradi skladno s pravilniki in
standardi, ki urejajo to področje. |
(7) Po izvedbi
fekalne kanalizacije je treba v skladu s predpisi in standardi vse
objekte, ki se uporabljajo za odvajanje odpadnih vod preizkusiti za
vodonepropustnost. |
(8) V prehodnem
obdobju, do dokončne izgradnje predvidenega kanalizacijskega sistema, se
odvajanje odpadnih voda rešuje s tri prekatno vodotesno greznico s
praznjenjem na Čistilno napravo Ribnica. Greznice morajo biti locirane
na parceli, ki gradbeno pripadajo stavbi, na katero se priključujejo.
Greznice je treba locirati tako, da je omogočeno njihovo nemoteno
praznjenje ter njihova kasnejša takojšnja navezava na javno komunalno
omrežje. Začasne rešitve v prehodnem obdobju se izvajajo na stroške
investitorja. |
33. člen |
(pogoji za gradnjo
meteorne kanalizacije) |
(1) Meteorna in
fekalna kanalizacija se projektirata kot dva ločena sistema odvajanja
odpadnih voda. V meteorno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati in
odvajati neočiščenih vod fekalne kanalizacije. |
(2) Odvajanje
padavinskih voda z utrjenih površin in strešin objektov se ureja skladno
z določili Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Skladno z
omenjenim zakonom morajo biti padavinske vode z utrjenih površin in
streh stavb speljane preko peskolovov ter lovilcev olj v ponikovalnice.
Vmesni lovilci olj se izvajajo le pri odvajanju padavinskih voda iz
prometnih in parkirnih površin. Padavinske vode s streh objektov so
lahko preko peskolovov bodisi direktno speljane v ponikovalnice bodisi v
kapnice, od koder se lahko voda ponovno uporabi za zalivanje oziroma za
vodo v kotličkih. |
(3) Ponikovalnice
morajo biti ustrezno dimenzionirane in locirane znotraj obravnavanega
območja. Lokacija ponikovalnic je odvisna od zgradbe tal. Pri izvedbi
ponikovalnic je treba zagotoviti vsaj prepustnost k=0,0016. |
(4) Kanali meteorne
kanalizacije se izvedejo v dimenzijah, ki omogočajo odvajanje padavinske
vode pri 15 minutnem nalivu minimalno vsaj 150,0 litrov na sekundo na
hektar površine. |
(5) Zbirni kanali
zbiranja površinskih vod s prometnih in parkirnih površin morajo biti
opremljeni z lovilcem olj z minimalnim pretokom 20/80. |
34. člen |
(križanja) |
(1) Križanje meteorne
in fekalne kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi naj se načrtuje
oziroma izvaja čim bolj pravokotno. |
(2) Kolikor s
predpisi ali pravilniki upravljavca gospodarske javne infrastrukture ni
opredeljeno drugače se naj križanja fekalne in meteorne kanalizacije z
ostalimi komunalnimi vodi izvedejo v spodaj navedenih minimalnih
razmikih. Minimalni razmik je razdalja med zgornjim in spodnjim robom
zaščitne cevi, v kateri se nahaja komunalni vod. |
2.1 Fekalna
kanalizacija: |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|GJI | Razmik | Križanje | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|ELEKTRIKA | 0,4 | NAD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|VODOVOD | 0,5 | POD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|METEORNA
KANALIZACIJA | 1,0 | NAD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|TOPLOVOD | 0,5 | POD in NAD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|PTT/CATV | 0,4 | POD in NAD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
2.2 Meteorna
kanalizacija: |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|GJI | Razmik | Križanje | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|ELEKTRIKA | 0,4 | NAD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|VODOVOD | 0,5 | POD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|FEKALNA
KANALIZACIJA | 0,5 | POD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|TOPLOVOD | 0,5 | POD in NAD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
|PTT/CATV | 0,4 | POD in NAD | |
+------------------------------+----------------+---------------+ |
5.4 Oskrba z
električno energijo |
35. člen |
(pogoji za gradnjo
električnega omrežja) |
(1) Oskrba območja z
električno energijo je zagotovljena preko obstoječe transformatorske
postaje JTP Dolnje Lepovče. Za potrebe oskrbe z elektriko je treba pred
začetkom izgradnje omrežja preurediti obstoječe omrežje in ga dopolniti
z načrtovanim. |
(2) Predvidi se
podzemni priključek s postavitvijo prostostoječih priključno merilnih
postaj, katerih tehnična izvedba bo odvisna od moči predvidenih
objektov. Merilne postaje se izvedejo znotraj parcele, ki gradbeno
pripadajo stavbi. Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na
stalno dostopnem mestu, skladno z uredbo o splošnih pogojih za dobavo in
odjem električne energije. Vsa merilna mesta morajo biti opremljena s
števci z dajalnikom impulzov, v kolikor števec nima sistemske ure in je
krmilnik hkrati MTK sprejemnik. Za vse števce nad 41 kW priključne moči
mora biti predviden tudi daljinski prenos številčnih podatkov.
|
(3) Detajlna
priključitev posameznih stavb se izvede v postopku pridobivanja PGD in
PZI projektne dokumentacije, ki se pripravlja v sodelovanju z
upravljavcem omrežja. |
(4) Odjemalci z
nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz
transformatorske postaje oziroma morajo temu ustrezno urediti povratne
vplive na omrežje. |
(5) Za zanesljivejše
napajanje si morajo zlasti zahtevnejši odjemalci električne energije
zagotoviti tudi rezervni oziroma brezprekinitveni vir napajanja.
|
(6) Pri izdelavi PGD
in PZI projektne dokumentacije je treba upoštevati veljavne predpise in
standarde. Pred izvedbo priključka mora investitor pridobiti soglasje
upravljavca. |
(7) Do dokončne
izgradnje elektroenergetskega omrežja na območju, se oskrba za
električno energijo v začasni rešitvi dovoli objektoma na parceli 266/12
in 554/5, k.o. Lepovče. Objekt na parceli 266/12 (območje S1) se v
obdobju do izgraditve javnega omrežja za oskrbo z električno energijo s
soglasjem Elektra Ljubljana in s soglasjem soseda priključuje na
sosednji objekt, objekt na parceli 554/5 (območje S3), pa se v prehodnem
obdobju s soglasjem upravljavca omrežja priključuje na obstoječi drog na
parceli 558/5, k.o. Lepovče. Za priključitev objekta na drog elektro
omrežja mora lastnik objekta 554/5 pridobiti služnost od lastnika
parcele 558/5. Začasne rešitve v prehodnem obdobju se izvajajo na
stroške investitorja. Ostali objekti se na elektroenergetsko omrežje
priključujejo skladno z OPPN in šele, ko bo na območju zgrajeno omrežje.
|
(8) Upravljavec se
zaveže, da bo v zakonsko prepisanem roku 2 let od dneva sprejetja tega
odloka zgradil celotno elektroenergetsko omrežje in tako omogočil
izvedbo predvidenih objektov. |
5.5 Telekomunikacije |
36. člen |
(pogoji za gradnjo
telekomunikacijskega omrežja) |
(1) Pri vseh posegih
v prostor je treba upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, v
nadaljevanju TK, ter za posege vanj pridobiti soglasje pristojnega
upravljavca. |
(2) Obstoječe TK
omrežje je treba glede na predvideno pozidavo bodisi ustrezno zaščiti
oziroma ustrezno prestavitvi, v kolikor je glede na rešitev to nujno
potrebno. Vsa dela v zvezi z zaščito in morebitnimi prestavitvami izvede
pristojni upravljavec TK omrežja. |
(3) V primeru gradnje
TK omrežja je treba v pri izgradnji ceste predvideti koridor za TK
kanalizacijo. Z OPPN je predviden enotni koridor TK. Znotraj enotnega
koridorja se predvidi ločena cevna kanalizacija in jaški za posamezne
upravljavce TK omrežja. Nova TK omrežja se gradijo po pravilu zvezdišča,
kar pomeni, da se na območje z več hišami uredi skupen vod TK z
vozliščem na katerega se nato priključujejo posamezni objekti.
|
(4) TK se izvaja
podzemno v kabelski kanalizaciji. |
(5) Z načrtovanjem se
predvidi vse potrebno za morebitno nadgradnjo sistema z novimi sodobnimi
optičnimi povezavami. |
(6) Gradnjo javnega
TK omrežja zagotavlja upravljavec. Priključke zagotavljajo investitorji.
|
(7) Predvideni
objekti se na predvidena vozlišča TK omrežja priključujejo z hišnimi
priključki. Za priključitev objektov na TK omrežje je treba izdelati
projekt priključitve objektov na omrežje. Investitor TK priključka
predvidi vgradnjo TK omarice in zagotovi cevni dovod do objekta. Dovodna
TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
Notranja TK instalacija naj se izvedbe s tipiziranimi elementi in
materiali. |
5.6 Ogrevanje |
37. člen |
(pogoji gradnje
sistema ogrevanja) |
(1) Na območju ni
toplovoda ali drugega omrežja, ki bi omogočalo daljinsko ogrevanje
predvidenih stavb, zato se ogrevanje predvidi preko lastnih virov
ogrevanja. |
(2) Pri izboru
ustreznega vira ogrevanja naj imajo prednost okoljsko sprejemljivejši
viri, ki zaradi manjših izpustov emisij manj onesnažujejo okolje.
|
(3) Za predvideno
ogrevanje objektov je treba v nadaljnjih fazah izdelati PGD in PZI
projektno dokumentacijo. Pri projektiranju in izvedbi ogrevanja je treba
upoštevati veljavne standarde, tehnične predpise in pogoje upravljavca
sistema ogrevanja. |
5.7 Ravnanje z
odpadki |
38. člen |
(zbiranje odpadkov) |
(1) Na območju OPPN
Lepovče se komunalne odpadke zbira v zabojnikih za ločeno zbiranje
odpadkov. Na parcelah, ki gradbeno pripadajo stavbam, se zagotovita
zabojnika za embalažo in mešane komunalne odpadke ter kompostniki (na
stroške investitorja). Pri več stanovanjskih objektih se poleg embalaže
in mešanega komunalnega odpadka postavi še zabojnik za biološke odpadke.
Ostale ločeno zbrane frakcije, kot so papir in steklo, se odlagajo v
zabojnike na ekološkem otoku, ki je predviden na parceli št. 1437/16,
k.o. Ribnica. |
(2) Vse ostale
odpadke, kot so sekundarne surovine ter drugi nenevarni odpadki, se
zbira skladno s predpisi in standardi. |
(3) Nevarne odpadke
je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno
skladiščiti zunaj objektov. |
(4) Ravnanje z
odpadki je potrebno izvajati v skladu z veljavno zakonodajo ter
pravilniki ter v skladu s odlokom Občine Ribnica, ki ureja področje
ravnanja z odpadki. |
39. člen |
(pogoji za ureditev
zbirnega mesta) |
(1) Za skupno zbirno
mesto je treba zagotoviti minimalno 12 m2 veliko površino, kamor se
lahko postavijo zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto mora
biti ograjeno in izvedeno tako, da onemogoča živalim, zlasti medvedom,
dostop do odpadkov. Smiselno je, da je zbirno mesto pokrito s streho.
|
(2) Površine
namenjene odlaganju odpadkov morajo biti vizualno skrite za betonskim
zidom ter po potrebi obsajene z živo mejo. |
(3) Zgornji ustroj
talne površine, kamor se umeščajo zabojniki, morajo biti utrjene in
ustrezno tlakovane. Ustroj se lahko izvede z bitumenskim betonom ali z
betonskimi tlakovci položenimi na tamponsko podlago peščenega drobljenca
ustreznih frakcij. |
(4) Do zbirnega mesta
mora biti urejen ustrezen dostop, ki bo omogočal nemoten odvoz smeti.
|
(5) Izgled zbirnega
mesta naj se prilagodi celostni podobi naselja. Kolikor ima občina že
izdelano enotno celostno podobo za zbirna mesta v občini se lahko
uporabi tudi tako zbirno mesto. Novo zbirno mestno naj se locira
vzdolžno ob javni poti (JP-2), pri čemer naj se z umestitvijo upošteva
ustrezen odmik od ceste. V primeru, da bo imelo zbirno mesto tudi
streho, naj bo ta bodisi ravna ali enokapna z naklonom med 5° do 10°.
Sleme strehe naj bo vzdolž ceste. Strešna konstrukcija je lahko lesena
ali kovinska, kritina pa naj bo usklajena z barvo kritin v naselju. |
VI. OKOLJEVARSTVENI
IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
40. člen |
(varovanje kulturne
dediščine) |
(1) Na obravnavanem
območju ni evidentiranih registriranih enot kulturne dediščine, zato pri
izvajanju posegov na obravnavanem območju ni podanih usmeritev za
varstvo kulturne dediščine, podane pa so splošne umeritve za oblikovanje
novega naselja, oblikovanje objektov ter za zasnovo dejavnosti v
prostoru. |
(2) Kolikor predhodne
arheološke raziskave na obravnavanem območju niso bile opravljene, je
treba zaradi varstva arheoloških ostalin ZRSVKD skladno z veljavno
zakonodajo omogočiti dostop do zemljišča, na katerem so bodo izvajala
ter jim omogočiti strokovni nadzor nad izvajanjem del. V tem primeru
mora lastnik zemljišča oziroma investitor o začetku izvajanja del
pristojni zavod obvestiti vsaj 10 dni pred začetkom izvedbenih del.
|
(3) Skladno z
veljavno zakonodajo je pri vseh posegih v zemeljski sloj obvezujoč
splošni varstveni režim, zato mora investitor v primeru določenih najdb
ustrezno zavarovati nahajališče ter o tem nemudoma obvestiti pristojni
zavod. Slednji lahko, v primeru, ko smatra, da grozi najdišču nevarnost
poškodovanja ali uničenja z odločbo določi za arheološko najdišče,
dokler se ne opravijo vse raziskave. |
(4) Pri arhitekturnem
oblikovanju objektov naj se upošteva tipologijo druge starejše grajene
ali kako drugače ustvarjene prvine oziroma ostalo značilno arhitekturno,
krajinsko in naselbinsko tipologijo in morfologijo. |
(5) Pri zasnovi
območij in dejavnosti v prostoru naj se pospešujejo dejavnosti, ki
pripomorejo k ohranjanju vrednot antropogenega okolja oziroma v
dejavnosti, ki ustvarjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem
vzpostavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto. |
(6) V postopku
izdelave PGD in PZI projektne dokumentacije je investitor dolžan za
svojo parcelo izdelati predhodne arheološke raziskave oziroma predhodno
oceno arheološkega potenciala. |
41. člen |
(varovanje narave) |
(1) Na obravnavanem
območju ni evidentiranih varovanih območij, območij naravnih vrednot ali
zavarovanih območij, zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja
naravovarstvenega soglasja nista potrebna. Skladno z odločbo Ministrstva
za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za CPVO (št. odl.:
35409-182/2010) prav tako ni potrebna izdelava celovite presoje vplivov
na okolje. |
(2) OPPN Lepovče se
nahaja znotraj ekološko pomembnega območja oziroma osrednjega območja
življenjskega prostora velikih zveri (evid. št. 80000), zato morajo biti
ureditve znotraj naselja zasnovane tako, da preprečujejo oziroma
onemogočajo neposredni stik ljudi in živali. |
42. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Območja varstva
pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju. Stopnje hrupa ne smejo presegati vrednosti določenih
stopenj predpisanih z uredbo o hrupu. |
(2) Pri določanju
stopnje varstva pred hrupom je treba za posamezna območja urejanja
upoštevati: |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+ |
|Območje/Stopnja
varstva | I. | II. | III. | IV. | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+ |
|IG-S | | | X | | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+ |
|S1 | | | X | | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+ |
|S2 | | | X | | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+ |
|S3
| | | X | | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+ |
|Z | | | X | | |
+-----------------------------+--------+-------+--------+-------+ |
(3) Na meji med II.
in III. stopnjo varstva pred hrupom mora biti med posameznimi stopnjami
varstva zagotovljen vsaj 100 m pas vegetacije. Kolikor 100 m pasu
vegetacije ni mogoče zagotoviti, je treba za zagotavljanje varovanja
pred hrupom med posameznima stopnjama urediti protihrupno zaščito – zid
ali ograjo. |
(4) Strokovna ocena
hrupa kot potencialne obremenitve okolja se izdela v skladu z veljavno
zakonodajo, ki ureja področje varstva pred hrupom v fazi izdelave PGD in
PZI projektne dokumentacije za posamezne objekte. |
(5) Znotraj naselja,
kjer je predvidena širitev, kritične nočne ravni hrupa ne smejo
presegati 60 dBA (Ld) oziroma 50dBA (Ln), dnevne pa 69 dBA (Ld) oziroma
59 dBA (Ln). |
43. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Zrak, ki se
izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi,
določenih s predpisi. |
(2) Za zagotovitev
nižje stopnje onesnaženosti zraka naj se dolgoročno predvidi
priključitev vseh objektov na lokalni sistem ogrevanja. V prehodnem
obdobju naj se individualno ogrevanje zagotavlja z alternativnimi,
čistimi viri energije, ki bistveno ne onesnažujejo zraka. |
(3) Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevati predpise v zvezi z emisijami prašnih delcev
pri gradnji z gradbeno mehanizacijo in transportu gradbenega materiala.
Skladno s temi predpisi je treba preprečevati prašenje delcev na
odkritih delih gradišča ter vlažiti sipke materiale in nezaščitene
površine ter tako preprečevati raznos materiala iz gradbišča. Pri
slednjem je zlasti pomemben material, ki lahko bistveno vpliva na
onesnaženost zraka. |
44. člen |
(varstvo površinskih
in podtalnih voda) |
(1) Zbiranje in
odvajanje meteornih in fekalnih voda poteka v ločenih sistemih zbiranja
odpadnih voda. Odvajanje voda se ureja v skladu s pogoji upravljavca.
|
(2) Varstvo voda se
bo zagotavljajo z izvedbo meteorne in fekalne kanalizacije. Odpadne vode
se morajo preko sistema fekalne kanalizacije odvajati v čistilno
napravo. V primeru nastanka tehnološke vode je treba to pred izpustom v
kanalizacijski sistem očistiti do te mere, da bodo vode ustrezale
zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo. Čiščenje
tehnološke vode zagotovi investitor. Izpust meteorne kanalizacije
direktno v vodotoke ni dovoljen. Padavinske vode s streh in drugih
utrjenih površin se preko peskolova in lovilca olja zbirajo v
ponikovalnicah od koder voda nato pronica v tla. |
(3) Za padavinske
vode z utrjenih prometnih in parkirnih površin je nujna izvedba ustrezno
dimenzioniranih lovilcev olja. |
45. člen |
(varstvo tal) |
(1) Plodno zemljo, ki
bo pred gradnjo objektov ter gospodarske javne infrastrukture
odstranjena, je treba ustrezno deponirati ter jo uporabiti za ureditev
nasipov in zelenih površin. Začasne deponije rodovitne prsti je treba
izvesti v kupih visokih do največ 120 cm, saj se le tako ohrani enaka
količina in plodnost tal. Pri skladiščenju zemlje mešanje živice in
mrtvice ni dovoljeno. |
(2) Deponirano zemljo
je treba ustrezno zaščititi pred izpiranjem in erozijo. |
(3) Pri gradnji
objektov naj se uporabljajo transportna sredstva ter gradbeni stroji, ki
so tehnično brezhibni. Pri gradnji naj se uporabljajo materiali, pri
katerih izprane emisije niso škodljive za tla in okolje. Pri gradnji
objektov je treba preprečiti izpuste škodljivih snovi v tla. |
46. člen |
(zaščita pred požari) |
(1) Požarna varnost
objektov se zagotovi z ustreznimi medsebojnimi odmiki grajenih objektov.
Minimalni odmik med dvema stavbama mora biti 8 m. V primeru gradnje več
med seboj povezanih objektov je treba med posameznimi objekti načrtovati
in izvesti protipožarni zid. |
(2) Požarna varnost
na območju OPPN se zagotavlja preko obstoječega nadzemnega hidranta,
požarna voda pa se zagotavlja preko obstoječega vodovodnega omrežja.
|
(3) Za večjo požarno
varnost se morajo na območju zagotoviti tudi ustrezni pogoji za varen
umik ljudi in premoženja na zunanje površine ter ustrezni interventni
dovozi. Površine za umik se zagotovijo na obstoječih in načrtovanih
javnih poteh, na prostih odprtih površinah med javno potjo JP-2 in
železnico na jugu obravnavanega območja ter prostih zelenih površinah v
trikotnem žepu na skrajnem severovzhodnem delu obravnavanega območja.
Dostopi do stavb za intervencijska vozila morajo biti široki minimalno 3
m. Za zagotovitev ustreznih dostopov do objektov morajo biti tudi
posamezna večja drevesa od objekta odmaknjena za najmanj 3 m.
|
(4) S predpisanimi
odmiki in gradbenimi linijami so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi
in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki
med posameznimi objekti ustrezajo predpisanim minimalnim razdaljam in s
tem preprečujejo širjenje požarov. |
47. člen |
(zaščita pred
ostalimi naravnimi nesrečami) |
(1) Objekti morajo
biti potresno varni. |
(2) Pri projektiranju
objektov morajo biti upoštevana vsa določila pravilnikov o minimalnih
tehničnih zahtevah za gradnjo objektov. |
(3) V fazi izdelave
PGD in PZI projektne dokumentacije je treba upoštevati določila
predpisov o gradnji na potresnem območju seizmične intenzitete VIII.
stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Sieberg. |
(4) Pred začetkom
projektiranja posameznih objektov je treba izdelati geomorfološke
raziskave, kolikor se s predhodnim sondiranjem izkaže, da je to
potrebno. |
VII. ZAČASNA
NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
48. člen |
Do izvedbe OPPN
Lepovče ostajajo zemljišča v obstoječi namenski rabi. Območje se na
delih, kjer OPPN še ni izveden ureja v skladu z določili veljavnega
prostorskega akta občine. Obstoječi legalno zgrajeni objekti se do
izvedbe OPPN-ja ne rušijo. |
VIII. TOLERANCE |
49. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
(1) Pri izvedbi OPPN
Lepovče so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom,
dovoljena le v primeru gradnje GJI, če se v nadaljevanju oziroma pri
podrobnejših raziskavah geoloških, geomehanskih in hidroloških razmer
izkaže, da predvidena rešitev ni možna. Dostopanja do predvidenih tras
GJI so možna tudi v primeru, če se na podlagi strokovnih izhodišč
pokaže, da je druga trasa GJI bolj smotrna in racionalnejša. Ostala
odstopanja od tega odloka niso možna, če ta niso posebej opredeljena.
|
(2) Izjemoma, kadar z
drugačnimi rešitvami GJI ali s soglasji upravljavcev GJI ni mogoče
zagotoviti ustreznih odmikov objektov od varovalnih pasov GJI, se lahko
izven predvidenega zazidljivega zemljišča gradijo tudi objekti, pri
čemer minimalni odmik kapi objekta od sosednje parcele ne sme biti
manjši od 1 m, s prestavitvijo objekta pa morajo biti zagotovljeni vsaj
minimalni pogoji glede požarnih, zdravstveno-tehničnih, sanitarnih in
osvetlitvenih razmer. |
(3) V primeru
bistvenega odstopanja novih rešitev umestitve GJI od predlaganih
tehničnih rešitev je treba pred začetkom izdelave PGD in PZI projektne
dokumentacije izdelati strokovno podlago in ponovno pridobiti soglasja
nosilcev urejanja prostora. |
(4) Spreminjanje
maksimalnih predpisanih gabaritov objektov ni dovoljeno. V primeru
izvedbe načrtovanih stavb v manjšem obsegu naj se ohranjajo razmerja med
pozidanimi in zelenimi površinami. |
(5) Tolerance so
dopustne le pri načrtovanju in izvedbi prometne, komunalne in
telekomunikacijske infrastrukture. V kolikor se na podlagi
projektno-tehnične dokumentacije izkaže, da je nova zasnova GJI glede na
obratovalne parametre, investicijska vlaganja in stroške gradnje bolj
primerna in bolj ekonomična, se lahko izvedba gospodarske javne
infrastrukture prilagodi novim rešitvam. Pri tem morajo nove rešitve
ustrezati vsem standardom, veljavnim prepisom ter določilom tega odloka.
Z določitvijo novega poteka tras GJI se na novo določi tudi parcelacija
skupnega koridorja GJI. |
(6) Z morebitno
uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na
sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo
poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja. |
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
50. člen |
(1) Poleg obveznosti
iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci upoštevati še
naslednja določila: |
1.1 Pred začetkom
mora investitor obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture o
začetku izvedbe projekta, ter z njimi zakoličiti predvidene trase
posameznih vodov. Z upravljavci se mora dogovoriti tudi o načinu zaščite
obstoječe gospodarske javne infrastrukture, |
1.2 Investitor
zagotovi ustrezno zavarovanje gradbišča tako, da se zagotovi varnost
delavcev, ljudi, nepremičnih stvari, dreves ter obstoječe rabe v
neposredni bližini gradbišča, |
1.3 Pri gradnji
objektov, izvedbi gospodarske javne infrastrukture, ter ureditvi zelenih
površin mora investitor uporabljati materiale, za katere obstajajo
dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje in zdravje ljudi,
|
1.4 Investitor mora v
času gradnje zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po
obstoječem omrežju cest in poti, |
1.5 V primeru poškodb
obstoječe gospodarske javne infrastrukture, objektov, stvari,
nepremičnin in obstoječih dreves je investitor dolžan sanirati oziroma v
prvotno stanje povrniti vse poškodovane stvari, |
1.6 V času gradnje
mora investitor zagotoviti nemoteno oskrbo preko obstoječih vodov
gospodarske javne infrastrukture, |
1.7 V času gradnje
objektov investitor in izvajalec zagotovita vse potrebne varnostne
ukrepe, ki bodo v času gradnje zagotavljali varnost ter preprečevali
onesnaževanje okolja, ki je vezano na onesnaževanje voda, tal in zraka,
zaradi neustreznega skladiščenja in rabe materiala, transporta ter v
primeru morebitnega izpusta škodljivih snovi v okolje zaradi nezgod.
|
(2) Vsi navedeni
ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami pristojnih nosilcev
urejanja prostora, veljavno zakonodajo ter na podlagi veljavnega
gradbenega dovoljenja. |
X. ZAČASNI UKREPI |
51. člen |
Na podlagi določil
veljavne zakonodaje, ki ureja področje načrtovanja prostora, se za
obravnavano območje sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora
celotnega obravnavanega območja OPPN Lepovče. Prostor se zavaruje zaradi
izvedbe predvidenih prostorskih ureditev, in sicer do realizacije
celotnega projekta, vendar ne več kot za 5 let od dneva sprejema tega
odloka. |
XI.
DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO |
52. člen |
(1) Postopek
pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov ali
gradnjo naselja kot celote, izvedbo priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter ureditev zelenih površin znotraj parcele, vodi vsak
lastnik zemljišča sam. |
(2) Postopke
pridobivanja gradbenih in uporabnih dovoljenj za gospodarsko javno
infrastrukturo vodi Občina Ribnica, razen, če je za gradnjo GJI zadolžen
investitor. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
53. člen |
(nadzor nad
izvajanjem prostorskega akta) |
(1) OPPN Lepovče je v
analogni in digitalni obliki na voljo in na vpogled na Občini Ribnica
ter na Upravni enoti Ribnica. |
(2) Nadzor nad
izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
54. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 350-003/2010 |
Ribnica, dne 2.
junija 2011 |
Župan |
Občine Ribnica
|
Jože Levstek l.r. |