Na podlagi 61. člena in v povezavi
s prvim odstavkom 56.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju
– ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A,
109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 17.
člena Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 29/14, 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine
Trebnje na 28. redni seji dne 21. 2. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovsko-industrijsko
cono Trebnje (1. faza) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(podlaga za OPPN) |
S
tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr. in 49/16; v
nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
trgovsko-industrijsko cono Trebnje (1. faza) (v nadaljnjem besedilu:
OPPN). |
2. člen |
(vsebina in oblika OPPN) |
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni
obliki. |
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka. |
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je
določena v III. poglavju tega odloka. |
3. člen |
(priloge OPPN) |
(1) Priloge
OPPN so: |
1. Izvleček iz OPN |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Strokovne podlage |
4. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje |
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
7. Povzetek za javnost. |
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Strokovnih podlag
iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se
hranijo na sedežu Občine Trebnje. |
II. TEKSTUALNI DEL OPPN |
4. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Območje
urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN. |
(2) Ureditvena enota (UE): sklop gradbenih parcel s skupnimi
značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih
pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev. |
(3) Gradbena parcela: zemljišče namenjeno gradnji, sestavljeno iz ene
ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma
je predviden eden ali več objektov z urejenimi površinami, ki mu
služijo. |
(4) Gradbena meja je (navidezna) črta, ki je stavbe ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča. |
(5) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti s celotnim ali le z
najbolj izpostavljenim robom fasade umeščene stavbe, ki se gradijo ob
tej črti. |
(6) Poslovna stavba je nestanovanjska stavba namenjena dejavnostim na
območju urejanja, skladno z 11. členom odloka. |
(7) Nezahtevni in enostavni objekti: |
– majhna stavba (garaža, pokrita skladišča za lesna goriva, savna,
fitnes, zimski vrt in podobni objekti); |
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta,
nadstrešek, senčnica, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti
(npr. pergola – nadstrešek brez kritine in zaprtih stranic)); |
– ograja (varovalna ograja, sosedska ograja, protihrupna ograja); |
– podporni zid (podporni zid, podporni zid z ograjo). |
(8) Certificiran kontejner/šotor je enostaven objekt, ki je proizvod,
dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode
in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen
prebivanju. |
(9) Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na
vsako stran od osi skrajnih tirov za 8 m zunaj naselja ter prostor nad
ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine
30 m. |
(10) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od
meje progovnega pasu na obeh straneh proge. |
(11) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda,
vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Podatek o meji
vodnega zemljišča se vodi v vodnem in zemljiškem katastru kot dejanska
raba. |
(12) Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega na vodah 2. reda je
pet metrov od meje vodnega zemljišča. |
1. Opis prostorske ureditve |
5. člen |
(koncept urejanja prostora) |
(1) Območje urejanja z OPPN je namenjeno gradnji objektov in ureditvi
površin za različne poslovne dejavnosti. |
(2) Pozidava z novimi poslovnimi stavbami je predvidena na dveh
zazidalnih otokih, ki se delita na več manjših površin, in sicer na
zemljišču severno in južno ob regionalni cesti R1-215, odsek 1162
Trebnje–Mokronog. |
(3) Območje
pozidave se ob regionalni cesti zaključuje z urejeno strugo pritoka in
zazelenitvijo, na južnem robu območja pa z linijskim pasom zelenih
površin, ki je orientiran proti gruči obstoječih stavb. |
(4) Poleg gradnje novih stavb in urejanja zelenih površin se zgradi tudi
vsa infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja. |
(5) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Strokovne podlage za
trgovsko-industrijsko cono Trebnje (1. faza) (GPI, d.o.o., Novo mesto,
št. proj. P-2017/05, marec 2017). |
6. člen |
(obseg in meja območja urejanja) |
(1) Območje
urejanja se nahaja na severovzhodni strani občinskega središča Trebnje.
Leži ob regionalni cesti R1, odsek 1162 Trebnje–Mokronog (v nadaljnjem
besedilu: regionalna cesta) na zahodni strani. Na severni strani se
nahaja javna pot, odsek 927162 R215–Primštal (v nadaljnjem besedilu:
javna pot) in gozdna površina, vzdolž vzhodne strani pa omejitev
predstavlja regionalna železniška proga št. 81 Sevnica–Trebnje (v
nadaljnjem besedilu: železniška proga) ter kmetijske površine. |
(2) Velikost obravnavanega območja je približno 4,5 ha in obsega
zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena
na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel: 357/1,
589/1, 589/2, 590, 356/2, 358/2, 354/2, 1174/1, 1173/69, 1173/103,
585/3, 585/2, 365/8, 357/2, 365/12, 1111/2, 1173/71, 357/3, 585/6,
1173/98, 1111/6, 587/2, 1173/72, 603/2, 603/12, k.o. 1421 – Medvedje
selo in 819/1, 824, 823, k.o. 1422 – Trebnje (parcele v celoti oziroma
njihovi deli). |
(3) Severno mejo predstavlja javna pot, ki se na severovzhodni strani
zalomi proti jugu in poteka vzdolž železniške proge. V nadaljevanju se
pri predvidenem podvozu pod železniško progo zalomi proti zahodu in nato
pred predvidenim krožnim križiščem spet proti jugu, kjer se približa
gruči obstoječih objektov. Pred dovozom za omenjene objekte, se meja
zalomi proti zahodu s potekom vse do regionalne ceste. Tam se obrne
proti severu in poteka ob njej vse do izhodiščne točke v križišču
regionalne ceste z javno potjo. Potek meje preko zemljiških parcel je
razviden iz grafičnega načrta 4 (DKN s prikazom območja urejanja). |
(4) Območje urejanja je določeno na podlagi enot urejanja prostora iz
OPN za območja proizvodnih dejavnosti (IG – gospodarska cona), in sicer
TRE-058 IG (OPPN), ki je zajeta v celoti in TRE-059 IG (OPPN), ki je
zajeta delno ter narekujeta izdelavo tega OPPN. Dodatno pa je, zaradi
zagotavljanja celovitih rešitev, zajet še del območja proizvodnih
dejavnosti (IG – gospodarska cona; TRE-060 IG (OPPN) in del površin cest
(PC; TRE-077 PC (p) in PC-08-DPA). |
7. člen |
(posegi izven območja urejanja) |
(1) Zaradi
izvedbe navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro, preoblikovanja navezave obstoječih dovozov in oblikovanja novih
priključkov so potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer za
različno infrastrukturo (prometna, energetska, komunikacijska,
okoljska): |
– navezava ceste C1 z drenažo in cestno razsvetljavo na obstoječo traso
regionalne ceste na severozahodni strani – na zemljišču s parc. št.
585/3, 585/6, 1111/2, 1111/6, 1173/98, 1173/99, 1173/102, 1173/103,
1173/100, 1173/72, 590, 1173/68, 1173/65 (k.o. Medvedje selo), kjer
velja Uredba o državnem lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje
Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog z
železniško progo Sevnica–Trebnje (Uradni list RS, št. 30/07); |
– navezava ceste C1 z drenažo in cestno razsvetljavo na obstoječo traso
regionalne ceste na zahodni strani – na zemljišču s parc. št. 1173/68,
1173/69, 1173/70, 1173/103 (k.o. Medvedje selo); |
– navezava na obstoječe elektroenergetsko omrežje – na zemljišču s parc.
št. 1173/72 in na 603/30, 603/31, 1173/86, 1173/103, 1173/65, 603/2, 590
(k.o. Medvedje selo); |
– navezava na obstoječe vodovodno omrežje – na zemljišču s parc. št.
591/11, 591/25, 1173/72 in na 603/30, 1173/86, 1173/103, 1173/65, 603/2,
590 (k.o. Medvedje selo); |
– navezava na obstoječe kanalizacijsko omrežje – na zemljišču s parc.
št. 591/11, 591/25, 1173/72 in na 603/31, 1173/86, 1173/103, 1173/65,
603/2, 590 (k.o. Medvedje selo); |
– navezava na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij – na zemljišču
s parc. št. 1173/103, 1173/65, 603/2, 590 (k.o. Medvedje selo); |
– ukinitev železniškega prehoda – na zemljišču s parc. št. 1111/2 (k.o.
Medvedje selo); |
– navezava ceste C2 v železniški podvoz s pripadajočo infrastrukturo –
na zemljišču s parc. št. 1174/1, 356/1, 354/3 (k.o. Medvedje selo); |
– ureditev odvodnega jarka – na zemljišču s parc. št. 590, 1173/68,
1173/65, 603/2, 1173/62, 1173/61, 609/2 in 543 (k.o. Medvedje selo) z
navezavo na ureditev pritoka potoka, ki je predvidena z Odlokom o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za bencinski servis ob Obrtni
coni Trebnje (Uradni list RS, št. 14/13; v nadaljnjem besedilu: OPPN
bencinski servis); |
– ureditev dovoza v območje UE A2 na skrajni južni strani območja
urejanja, in sicer preko obstoječega priključka z regionalno cesto, ki
se ustrezno rekonstruira; |
– eventualna nadomestna gradnja cest in poti, v 300 m pasu (od zunanjega
roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh,
za potrebe ureditve nivojskih križanj z železniško progo. |
(2) Ob morebitnem pojavu izvira ali podtalne vode se to vodo ustrezno
zajame in jo spelje proti odvodnemu jarku. Detajlnejše rešitve se
prikažejo pri izdelavi projektne dokumentacije. |
(3) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 15
(Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji). |
8. člen |
(ureditvene enote in podenote) |
(1) Območje
urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote in podenote (v
nadaljnjem besedilu: UE): |
– UE
A – območje trgovsko-proizvodnih dejavnosti (UE A1 – severni del, UE A2
– južni del); |
– UE
B – območje zelenih površin; |
– UE
C – območje prometne infrastrukture (UE C1 – regionalna cesta, UE C2 in
UE C3 – priključna kraka krožnega križišča, UE C4 – javna pot; |
– UE
D – območje energetske infrastrukture (transformatorska postaja) –
območje UE D ni prikazano, izvedba pa je možna po določilih tega odloka. |
(2) V primeru umestitve Dejavnosti za javni red in varnost v UE A2, se
del ali celota te ureditvene podenote preoblikuje v območje centralnih
dejavnosti. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno, za umestitev
navedene dejavnosti, sprejet ustrezen sklep v skladu z veljavno
zakonodajo. |
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
9. člen |
(1) Z
načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega
infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike
od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve
upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove. |
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet
in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in
tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se
ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti (začasno) prekinjeni, se uredijo
ustrezni nadomestni (začasni) dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni
in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih
cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje. |
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi
začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih
del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z
določbami OPN. |
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na
gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja
urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. |
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja
urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo
v prvotno stanje. |
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje
okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin
itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih
goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz
gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih
tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje
ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb. |
2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin |
10. člen |
(vrste gradenj in objektov) |
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst
objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in
nadaljnje spremembe) dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene
inženirske objekte po CC-SI: |
– Nestanovanjske stavbe: |
12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za pomožne stavbe) |
– Gradbeni inženirski objekti: |
211
– Ceste |
2142
– Predori in podhodi |
21530 – Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti (velja za drenažne
jarke in druge objekte za osuševanje zemljišč) |
222
– Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
– Drugi gradbeni inženirski objekti: |
24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas (velja za otroška in druga javna igrišča ter za druge urejene zelene
površine) |
24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
UE A |
– Nestanovanjske stavbe: |
12112 – Gostilne, restavracije in točilnice |
122
– Poslovne in upravne stavbe |
123
– Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
1242
– Garažne stavbe |
125
– Industrijske stavbe in skladišča |
1265
– Stavbe za šport |
1274
– Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
(2) Dovoljena je še: |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 13. členu
odloka, manj zahtevnih podpornih zidov v UE A1, manj zahtevnih
samostojnih parkirišč in manj zahtevnih nadstrešnic; |
– oblikovanje brežine, zaradi katere je potrebno izvesti ukrepe za
zagotovitev stabilnosti; |
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev
objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska
vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist); |
– sprememba namembnosti; |
– dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (vodnogospodarske ureditve,
nasipavanje do ustrezne kote terena ipd.); |
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. |
11. člen |
(vrste dejavnosti) |
(1) Območje
urejanja je predvideno za različne poslovne dejavnosti (proizvodne
dejavnosti, prekladanje in skladiščenje, trgovina, storitve, gostinstvo,
gradbeništvo, poslovni prostori (pisarne), šport in rekreacija), medtem
ko bivanje ni dopustno. V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji
dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08 in nadaljnje spremembe) so
v objektih dopustne spodaj navedene dejavnosti: |
UE A |
– PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (razen Proizvodnja koksa in naftnih derivatov,
Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in Proizvodnja kovin) |
– OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA (le v
UE A1) |
– GRADBENIŠTVO |
– TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL |
– PROMET IN SKLADIŠČENJE (Drug kopenski potniški promet, Cestni tovorni
promet in selitvena dejavnost, Skladiščenje in spremljajoče prometne
dejavnosti, Poštna in kurirska dejavnost) |
– GOSTINSTVO (Dejavnost strežbe jedi in pijač) |
– INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI |
– FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI |
– POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI |
– STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI |
– DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI |
– DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
(le za Dejavnosti za javni red in varnost v UE A2) |
– IZOBRAŽEVANJE (Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
Pomožne dejavnosti za izobraževanje) |
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (Zunajbolnišnična zdravstvena in
zobozdravstvena dejavnost, Druge dejavnosti za zdravje) |
– KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (Športne in druge
dejavnosti za prosti čas) |
– DRUGE DEJAVNOSTI (razen Pogrebna dejavnost). |
(2) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno (tudi za potrebe
funkcionalno oviranih oseb pri objektih z javno rabo) na gradbeni
parceli v celoti zagotoviti ustrezno število parkirnih mest ter njihovo
ureditev v skladu z OPN. Parkiranje se omogoči na terenu ali v sklopu
stavbe. |
(3) Razporeditev posameznih prostorov v stavbi mora biti taka, da v
primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje. |
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
12. člen |
(1) Oblikovanje
posameznih tipov poslovnih stavb na gradbeni parceli naj bo med seboj
čim bolj poenoteno (npr. glede barv na fasadi ipd.). |
(2) Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki
so določeni v tem odloku. |
UE A |
(3) ZASNOVA
POSLOVNIH STAVB: |
– Horizontalni gabariti: |
– sestavljen iz ene ali več kvadratnih oziroma pravokotnih lamel v
razponu glede na potrebe specifične dejavnosti z upoštevanjem FZ na
parceli; |
– izjemoma je dopustna tudi lamela okrogle/polkrožne oblike, vendar le
pri oblikovanju arhitekturnega poudarka (npr. vhodni/upravni del stavbe
ipd.); |
– dopustna je gradnja nadstrešnic (nad parkirnimi mesti, nad skladiščno
površino ipd.); |
– dopustna je gradnja garažne stavbe za namen parkiranja. |
– Vertikalni gabariti: |
– P
(pritličje) + višina strešne konstrukcije ali P (pritličje) + 1
(nadstropje) + višina strešne konstrukcije; |
– možna je izvedba K (kleti), vendar le v UE A1 in tako, da je čim bolj
vkopana v teren; |
– najvišja kota stavbe do vključno 10,0 m nad koto pritličja. Večja
višina ni dopustna za stavbe ob gradbeni liniji, ampak le za objekte na
preostalih površinah v primeru tehnoloških zahtev, ki terjajo večjo
višino (npr. postavitev silosa ipd.); |
– pri urejanju upravnih in pomožnih prostorov (npr. pisarne, garderobe,
sanitarije ipd.), ki ne zahtevajo velikih etažnih višin, so dopustne
tudi vmesne etaže znotraj dovoljenih vertikalnih gabaritov; |
– etažnost nadstrešnice le P (pritličje) ob upoštevanju najvišje
dovoljene kote stavbe; |
– Volumen stavbe: |
– zunanji volumen stavbe je sestavljen iz enega ali več volumnov lamel; |
– različni volumni se lahko sestavljajo v horizontalnih in vertikalnih
smereh tako, da se doseže usklajeno oblikovanje celotnega zunanjega
volumna; |
– dopustno je horizontalno in vertikalno zamikanje ter različni
horizontalni in vertikalni gabariti posameznih volumnov; |
– pri organizaciji parkirnih mest v sklopu stavbe se za uvoz / izvoz
lahko oblikuje klančina (z možnostjo nadkritja), za dostop pa tudi
zunanje stopnišče ipd.. |
– Streha: |
– dvokapna streha naklona 20–35° (strešni ploskvi enakega naklona z
orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe), enokapna streha
naklona do 10°, ravna streha (z minimalnim naklonom, lahko oblikovana
tudi kot zelena streha (zazelenjena – pokrita z rastlinjem in prstjo na
vodonepropustni membrani)), kombinacija enakih ali različnih tipov
streh; |
– lahko je skrita za fasadnim vencem ali masko; |
– vrsta kritine je odvisna od naklona strehe s tem, da material ne sme
biti trajno bleščeč; |
– barva kritine v nevsiljivih barvnih tonih (npr. siva, rjava); |
– na
upravnem delu stavbe je dopustno oblikovanje strešne terase in
namestitev pergol(e); |
– na
strehi je možno namestiti strešna okna, sončne kolektorje/fotovoltaiko
pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico. |
– Fasada: |
– uporabijo se nevsiljive, tople oziroma sonaravne barve, možna pa je
tudi kombinacija različnih materialov/fasadnih oblog, v medsebojno
usklajenih barvnih kombinacijah; |
– možno je oblikovanje več vhodov v stavbe; |
– inštalacije (klimatske naprave, elektro omarice ipd.) se namestijo na
vidno manj izpostavljenih delih fasad oziroma zunanjih površin; |
– strukturno naj se loči upravni (pisarniški) del stavbe/kompleksa od
ostalega, proizvodnega dela; |
– dovoljene so večje (panoramske) zasteklitve pod pogojem, da čim manj
odsevajo v širšo okolico; |
– glavni vhodi v upravne (pisarniške) dele stavb se dodatno
arhitektonsko oblikujejo. |
UE B |
(4) Urejanje v območju zelenih površin naj poteka v skladu z
upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, s
prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov. Pri
tem naj ima urejanje z brežinami prednost pred gradnjo podpornih zidov.
Površine se zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo. |
(5) Zelene površine se ne smejo pozidati s poslovnimi stavbami, razen z
dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti skladno z določili 13.
člena tega odloka. |
(6) UE D1 predstavlja zelene površine, kjer je obvezno oblikovanje
zelene bariere v širini min. 10 m v južnem oziroma jugovzhodnem delu
območja urejanja, saj se nova cona najbolj približa obstoječim
stanovanjskim stavbam. Zasadijo se zimzelene rastline različnih višin
kot protiprašna in kot vizualna vegetacijska bariera. |
(7) UE D2 predstavlja zeleni pas vzdolž regionalne ceste, za katerega je
bila izdelana Hidrološko-hidravlična analiza (št. 21-EL/17, izdelal:
BIRO KEPA, Robert Kepa s.p., Trebnje, julij 2017) – v nadaljnjem
besedilu: hidrološko- hidravlična analiza. Oblikovan je pretežno kot
odprti vodni kanal (obcestni jarek) z zazelenjenimi brežinami in
obvodnim pasom s premostitvami pod prometnimi površinami, objekti za
stabilizacijo nivelete dna in premagovanje višinske razlike (kamniti
pragovi in drča), kar je podrobneje prikazano v 27. in 44. členu odloka. |
UE C |
(8) Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 18.
in 19. členu odloka. |
UE D |
(9) Površine
ob novi transformatorski postaji se delno tlakujejo oziroma se izvedejo
kot monolitne. Lokacija se lahko ogradi, pri čemer se upravljavcu
elektroenergetskega omrežja zagotavlja neoviran dostop. |
(10) Pogoji urejanja energetske infrastrukture so podrobneje podani v
21. členu odloka. |
13. člen |
(nezahtevni in enostavni objekti) |
(1) Na
območju urejanja je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
skladno s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Poimenovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih znotraj
posameznih UE, izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13). |
(2) UE A |
– nezahtevni objekti: majhna stavba; ograja, podporni zid, mala
komunalna čistilna naprava, rezervoar, samostojno parkirišče; |
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, mala
komunalna čistilna naprava, rezervoar, priključek na objekte gospodarske
javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot,
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni
bazen), objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt. |
(3) UE B |
– nezahtevni objekti: podporni zid; |
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid,
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, komunalni objekt. |
(4) UE C |
– nezahtevni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja,
podporni zid; |
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja,
podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, objekt za oglaševanje,
pomožni komunalni objekt. |
(5) UE D |
– enostavni objekti: ograja, priključek na objekte gospodarske javne
infrastrukture in daljinskega ogrevanja. |
(6) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave: |
– oblikovno se prilagodijo/uskladijo z glavno poslovno stavbo na
gradbeni parceli, ki ji pripadajo (velja tudi za manj zahtevne
nadstrešnice); |
– dopustna je dvokapna (naklona kot pri poslovni stavbi) in ravna streha
(brez ali z minimalnim naklonom, lahko oblikovana tudi kot nepohodna
zelena streha (zazelenjena – pokrita z rastlinjem in prstjo na
vodonepropustni membrani)); |
– ograja: |
– kovinska oziroma žičnata v sivi, rjavi ali zeleni barvi; |
– lesena: enostavno oblikovana, v nevsiljivih, toplih oziroma sonaravnih
barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah; |
– podporni zid: vidna površina se reliefno obdela/obloži s
kamnom/ozeleni s plezalkami (velja tudi za manj zahtevni podporni zid); |
– pergola: enoetažna skeletna konstrukcija, lahko ozelenjena s
plezalkami za namen senčenja; |
– objekt za oglaševanje: upošteva se občinske predpise o postavitvi,
ureditvi in vzdrževanju obvestilnih mest ter o plakatiranju in
oglaševanju. |
(7) Postavitev certificiranih kontejnerjev oziroma kontejnerske zloženke
je dovoljena le v času gradnje, in sicer le v pritlični izvedbi ter za
namen gradbišča – pisarne, sanitarije, skladišče ipd. |
(8) Možna je postavitev certificiranega šotora, in sicer le v enoetažni
izvedbi ter le kot začasni objekt za namen skladiščenja, prireditev ipd. |
(9) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična
gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske
elemente. Majhne stavbe se lahko stikajo s poslovnimi stavbami. Ostali
prostorsko izvedbeni pogoji glede načina gradnje, postavitve in
oblikovanja, ki jih ta odlok ne določa, se urejajo skladno z določbami
OPN. |
14. člen |
(glavni dostopi) |
UE A |
(1) Glavni dovoz v območje UE A1 je možen preko obstoječega križišča
regionalne ceste z javno potjo ter preko novega krožnega križišča na
regionalni cesti za dostop v območje UE A1 in UE A2, v nadaljevanju pa
na parcele posameznih stavb. Možen je tudi peš in kolesarski dostop. |
UE B |
(2) Dostop do območja zelenih površin UE B1 je možen iz območja UE A2,
dostop do območja UE B2 pa preko javnih (prometnih) površin ali z
območij UE A1 in UE A2. |
UE C |
(3) Glavno prometno in dostopno žilo predstavlja državno prometno
omrežje – regionalna cesta s katere se dostopa na površine vzhodno od
nje, in sicer preko obstoječega priključka javne poti in preko novega
krožnega križišča. |
(4) Za dobro prehodnost in prevoznost območja urejanja se uredijo
hodniki za pešce, površine za kolesarje ter tudi večnamenska pot (za
pešce in kolesarje) z navezavami na sosednja območja. |
UE D |
(5) Dostop do transformatorske postaje se zagotovi preko (javnega)
prometnega omrežja na območju urejanja. |
2.4 Parcelacija in gradbene parcele |
15. člen |
(1) Načrt
gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na
grafičnem načrtu 8 (Načrt parcelacije). |
(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja
v skladu z določili 45. člena odloka. |
16. člen |
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel) |
Splošni pogoji |
(1) V UE je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z 10. in 13.
členom odloka, v UE C skladno s 17. do 20. členom odloka, v UE D skladno
z 21. členom. |
(2) Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja podpornih zidov,
klančin in stopnic, oblikovanje brežin in teras, pri čemer ima prednost
urejanje z brežinami pred gradnjo podpornih zidov. |
(3) Ograje in podporni zidovi morajo biti od meje sosednje gradbene
parcele odmaknjeni najmanj 0,5 m, nezahtevni in enostavni objekti
(majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) pa
najmanj 1,5 m, s tem da se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali
lastnikov sosednjega zemljišča) ta odmik tudi zmanjša oziroma se ti
objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele. |
UE A |
(4) Površine
za poslovno gradnjo so locirane v dveh zazidalnih otokih. Znotraj
posameznega otoka se površina lahko razdeli na več gradbenih parcel za
gradnjo stavb. |
(5) Teren v UE A1 se uredi v več višinsko ločenih platojih, ki so med
seboj lahko povezani s skupnimi internimi cestami, klančinami,
površinami za pešce ipd. Platoji so praviloma ločeni z brežinami, medtem
ko se večje višinske razlike lahko premoščajo s podpornimi zidovi višine
do največ 3 m in na katere se zaradi varnosti namestijo ograje. Teren v
UE A2 pa se uredi na koti 274,5 m s toleranco ±1 m. |
(6) Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja več stavb za namen
dopustnih dejavnosti (ob upoštevanju FZ). Poslovna stavba z upravnimi
oziroma pisarniškimi prostori naj se postavi bližje najpomembnejšemu
javnemu prostoru. Nadstrešnice, stavbe namenjene skladiščenju ipd. se
skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti (majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) zgradijo podrejeno v odnosu do
glavne poslovne stavbe (npr. z enostavnejšim oblikovanjem ipd.). |
(7) Na gradbeni parceli se uredijo parkirne in manipulativne (lahko tudi
skladiščne) površine ter tudi zasaditev in zatravitev. Dopustna je
gradnja manj zahtevnih nadstrešnic, manj zahtevnih garažnih stavb in
večjih zunanjih parkirišč (lahko tudi kot samostojna parkirišča). |
(8) Poslovna stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi
vzdolž gradbene linije in znotraj gradbene meje. Prva poteka vzdolž
regionalne ceste in je prikazana na grafičnem načrtu 6 (Ureditvena
situacija s prikazom ureditvenih enot) ter velja le za stavbe v
obcestnem pasu regionalne ceste, medtem ko so objekti v notranjosti
gradbene parcele lahko orientirani tudi drugače. Druga pa je od meje
sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 6 m. Manjši odmik do 4 m je
dopusten le za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma
roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Podzemni (nevidni) deli stavb so
lahko zgrajeni do meje gradbene parcele ob pisnem soglasju lastnika ali
lastnikov sosednjega zemljišča. Pri odmikih od sosednjih zemljišč je
potrebno upoštevati tudi določila glede omejitev v obcestnem pasu, v
pasu ob železniški progi in v pasu obvodnega jarka. |
(9) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih
parcelah se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča) medsebojno stikajo, če so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta. |
(10) Površina gradbene parcele med gradbeno linijo in odvodnim jarkom se
zazeleni z namenom, da se doseže oblikovno urejen zaključek nove cone v
odnosu do javnega prostora, ki pa ne sme ovirati preglednosti oziroma
prometne varnosti ter dostopa do vodnega zemljišča. Gradnja stavb v tem
pasu ni dovoljena. |
(11) Faktor zazidanosti gradbene parcele je lahko največ do 0,7. |
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javnodobro |
17. člen |
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne
infrastrukture) |
(1) Gradnja
gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh ureditvenih enotah. |
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih)
posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno
gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih
pasovih skladno s predpisi. |
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske
javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne
tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju
minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in
globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami
upravljavcev ter pridobi njihova soglasja. |
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma
ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno
obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve
ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri
vseh gradbenih delih v njihovi bližini. |
(5) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se
načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen
infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v
skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega
omrežja. |
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali
opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do
morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti
in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati. |
(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v
koridorjih javnih cest. V območju regionalne ceste morajo biti
načrtovane izključno v podzemni izvedbi. |
(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih
upravljavcev. |
3.1 Prometna infrastruktura |
18. člen |
(pogoji pri posegih v prometno omrežje) |
(1) Območje urejanja se navezuje na obstoječe prometno omrežje preko
občinskega in državnega prometnega omrežja. Na regionalni cesti je
predvideno oblikovanje štirikrakega krožnega križišča, hodnika za pešce
ter večnamenske poti oziroma površin za pešce in kolesarje. Na javni
poti pa se uredijo novi dostopi v območje urejanja na severni strani ter
zagotovi hodnik za pešce. Predlagana je tudi gradnja novega izven
nivojskega podvoza preko železniške proge, ob pogoju, da se ukine
obstoječi nivojski prehod na javni poti v severnem delu. Pri tem je bila
upoštevana recenzirana Kapacitetna študija optimalne rešitve
priključevanja dejavnosti znotraj OPPN trgovsko industrijskega območja
Trebnje na državno cestno omrežje (št. 02-05/2016, izdelal: Dr. Tomaž
Maher Prometno inženirstvo s.p., Ljubljana, maj 2017) – v nadaljnjem
besedilu: kapacitetna študija prometa, ki v izračunih upošteva konične
prometne obremenitve v 20 letni planski dobi od leta 2017 do leta 2037. |
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le
mogoče, obstoječe poti in ceste. |
(3) Pri gradnji novih cest, križišč ter ob vseh potrebnih
rekonstrukcijah cestnega omrežja na območju urejanja se zagotovi
ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna
vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe.
Predvidene ceste ter površine za pešce in kolesarje morajo imeti
ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da
padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih
zastajale. |
(4) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce pa lahko
tudi v drugih izvedbah. Površine za pešce in kolesarje morajo biti
dvignjene (razen na mestih navezav oziroma prehodov – klančin) ali
ločene od vozišča in od njega fizično ločene z betonskim robnikom. |
(5) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali
osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se
opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. |
(6) Predvideni objekti morajo biti s celotnimi zunanjimi ureditvami,
parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega roba vozišča
državne ceste odmaknjeni tako, da ni ovirana preglednost, varna uporaba
državne ceste ter njena stabilnost in nosilnost. |
(7) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni
dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi
pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja,
namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditve s krošnjami in
koreninskim sistemom ne smejo segati v profil regionalne ceste ter ne
smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu. Ob urejanju obcestnega pasu
je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja podpornih zidov, katerih
gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji. |
(8) Parkirne in manipulativne površine ob objektih se opremijo s
peskolovi in lovilci olj. Ogradijo se z betonskimi robniki. Uredi se
ustrezno odvodnjavanje ter zazelenitev/zasaditev robov in vmesnih pasov.
Parkirišča za osebna vozila se oblikujejo tako, da se v vmesnih pasovih
zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije. Pri umeščanju
parkirnih površin je potrebno zagotoviti ločnico med regionalno cesto in
parkirnimi prostori. Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je
treba vsaj 5 % parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb
oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča. |
(9) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb
ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s prometnimi predpisi,
občinskimi predpisi za postavitev, ureditev in vzdrževanje obvestilnih
mest ter o plakatiranju in obveščanju, pa tudi določili tega odloka. |
(10) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg
merodajnega vozila upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s
področja gradenj in urejanja prometnega omrežja (cest, cestnih
priključkov, prometne signalizacije in prometne opreme ipd.), standarde
(za potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru ipd.) in
tehnične smernice (krožna križišča, varnostne ograje, nivojska križišča
in priključki ipd.). |
(11) Za izvajanje del v območju regionalne ceste in občinskih cest se
pridobi soglasje upravljavcev. |
19. člen |
(nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč) |
UE C |
Cesta C1 |
(1) Predvidena
je rekonstrukcija regionalne ceste vzdolž celotnega območja OPPN na
odseku med obstoječim križiščem z javno potjo na severu ter
(nekategorizirano) dovozno cesto do stanovanjskih stavb na jugu.
Obstoječi zavijalni pasovi na severnem in južnem delu se pri tem
ohranjajo. |
(2) Ob
rekonstrukciji ceste C1 se izvedejo naslednji posegi: |
– zgradi se novo, štirikrako krožno križišče z enopasnimi priključki,
hodnikom za pešce na zahodni strani ter večnamensko potjo na vzhodni
strani; |
– prestavitev znaka za naselje Trebnje v smeri proti severu. |
(3) Karakteristični prečni prerezi so naslednji: |
– Normalni prečni profil regionalne ceste C1 |
bankina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce |
1 x
1,20 = 1,20 m |
varnostna širina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
robni pas |
1 x
0,25 = 0,25 m |
vozni pas |
1 x
3,00 = 3,00 m |
vozni pas |
1 x
3,00 = 3,00 m |
robni pas |
1 x
0,25 = 0,25 m |
večnamenska pot |
1 x
3,00 = 3,00 m |
bankina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
skupaj |
12,20 m |
– Normalni prečni profil regionalne ceste v območju krožnega križišča |
Krožno križišče se zgradi s premerom min. Dzun ≥ 36 m. Med
uvozi in izvozi so ustrezno oblikovani ločilni otoki, ki so dvignjeni
nad nivo vozišča, obrobljeni z dvignjenimi robniki in tlakovani.
Notranji otok krožnega križišča se zazeleni oziroma hortikulturno uredi,
možna pa je tudi postavitev pomožnega objekta v javni rabi (npr.
skulptura) kot oblikovnega poudarka v prostoru. |
Cesti C2 in C3 |
(4) Predvidena
je gradnja krožnega križišča v katerega se priključujeta cesti C2 in C3.
Potek ceste C2 je predviden proti severovzhodu ter v nadaljevanju preko
podvoza prečka železniško progo in se nadaljuje na nasprotni strani
le-te izven območja urejanja. Potek ceste C3 pa je predviden proti
jugovzhodu ter vodi do preostalih površin za poslovne dejavnosti. Z obeh
cest se lahko uredijo priključki na posamezne (gradbene) parcele. Do
izvedbe podvoza se cesta C2 lahko zaključi kot slepa ulica z ustreznim T
obračališčem v povezavi z območjem UE A1. |
(5) Karakteristična prečna prereza sta naslednja: |
– Normalni prečni profil priključnega kraka ceste C2 v krožno križišče |
bankina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce |
1 x
1,20 = 1,20 m |
varnostna širina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
robni pas |
1 x
0,25 = 0,25 m |
vozni pas |
1 x
3,00 = 3,00 m |
vozni pas |
1 x
3,00 = 3,00 m |
robni pas |
1 x
0,25 = 0,25 m |
varnostna širina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce |
1 x
1,20 = 1,20 m |
bankina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
skupaj |
10,90 m |
– Normalni prečni profil priključnega kraka ceste C3 v krožno križišče |
bankina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce |
1 x
1,20 = 1,20 m |
varnostna širina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
robni pas |
1 x
0,25 = 0,25 m |
vozni pas |
1 x
2,75 = 2,75 m |
vozni pas |
1 x
2,75 = 2,75 m |
robni pas |
1 x
0,25 = 0,25 m |
varnostna širina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce |
1 x
1,20 = 1,20 m |
bankina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
skupaj |
10,40 m |
Cesta C4 |
(6) Predvidena
je rekonstrukcija javne poti, po izgradnji priključne ceste C2 s
podvozom pa še zaprtje obstoječega nivojskega železniškega prehoda.
Možna je izvedba ceste tudi brez enostranskega hodnika za pešce. |
(7) Karakteristični prečni prerez je naslednji: |
– Normalni prečni profil javne poti C4 |
bankina |
1 x
1,00 = 1,00 m |
robni pas |
1 x
0,25 = 0,25 m |
vozni pas |
1 x
2,75 = 2,75 m |
vozni pas |
1 x
2,75 = 2,75 m |
robni pas |
1 x
0,25 = 0,25 m |
varnostna širina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce |
1 x
1,20 = 1,20 m |
bankina |
1 x
0,50 = 0,50 m |
skupaj |
9,20
m |
(8) Vsi karakteristični prečni prerezi cest na območju urejanja imajo s
tem odlokom določen priporočen profil. Od njega so dopustna odstopanja,
če gre za optimizacijo prometnega omrežja ter ob upoštevanju veljavnih
tehničnih in ostalih predpisov s področja urejanja prometnega omrežja. |
20. člen |
(železniško omrežje) |
(1) Predvidena
je ukinitev nivojskega železniškega prehoda (NPr) v približnem km 28+491
regionalne železniške proge št. 81 Sevnica–Trebnje, in sicer po
izgradnji novega izvenivojskega prehoda – podvoza v približnem km
28+690. |
(2) Upoštevata se progovni in varovalni progovni pas levo in desno od
osi skrajnega tira (108 m – izven naselja, 106 m – v naselju) in
veljavne predpise glede varnosti v železniškem prometu, glede gradnje
objektov, saditve drevja in postavljanja naprav v varovalnem pasu, glede
nivojskih prehodov in tudi glede zgornjega in spodnjega ustroja
železniških prog. |
(3) Objekte in naprave visoke: |
– do
3 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati na oddaljenosti najmanj 8 m
od osi skrajnega tira; |
– od
3–15 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati na oddaljenosti najmanj
12 m od osi skrajnega tira; |
– nad 15 m, je dovoljeno graditi oziroma postavljati tako, da se za vsak
meter višine doda 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega
tira. |
3.2 Energetska infrastruktura |
21. člen |
(električno omrežje) |
(1) Za
priklop objektov se zgradi novo transformatorsko postajo (v nadaljnjem
besedilu: TP) montažne betonske izvedbe, ki se locira na vedno dostopnem
mestu ob javni cesti ali v sklopu gradbene parcele dejavnosti. TP se
zgradi z močjo glede na dejanske potrebe odjemalcev, velikosti glede na
inštalirano moč, z ustreznimi stikalnimi bloki glede na vrsto odjema in
z notranjim posluževanjem. Novo TP se vzanka v obstoječe oziroma
predvidene 20 kV kablovode, ki se položijo v novo elektrokabelsko
kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: EKK). |
(2) Priključitev na obstoječe srednjenapetostno (SN) omrežje se izvede
zahodno od območja urejanja, v obstoječi poslovni coni. |
(3) Napajanje območja urejanja z električno energijo je predvideno preko
nizkonapetostnih 0,4 kV razvodov v EKK do posameznih odjemnih mest. Ta
naj bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in
velikost odjema ter locirane na vedno dostopnih mestih. Možna je tudi
gradnja skupinskih omaric za več odjemnih mest. |
(4) Nova EKK se izvede s PVC cevmi ter z jaški z zaščitnimi vijaki za
zaklep pokrova na povoznih površinah. Pokrovi jaškov naj bodo
dimenzionirani po standardu SIST EN 124. Na vseh uvozih je potrebno EKK
dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in
standardi. Kablovodi se pod povoznimi površinami zaščitijo z
obbetoniranimi PVC cevmi. |
(5) Za potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi še dvojček. |
(6) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva
veljavne varnostne in tehnične predpise, ki se nanašajo na varnost in
zdravje pri delu in pri uporabi delovne opreme, varstvo pred nevarnostjo
električnega toka, pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter
opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij. |
22. člen |
(razsvetljava javnih površin) |
(1) Z novimi ureditvami je predvidena postavitev razsvetljave javnih
površin. Ta je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni
dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov
s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. |
(2) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se
določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega
onesnaževanja okolja in v skladu s standardom SIST EN 13201. |
23. člen |
(plinovodno omrežje) |
Za
potrebe oskrbe območja urejanja se lahko zgradi distribucijsko
plinovodno omrežje, skladno s predpisi o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov. |
24. člen |
(raba energije) |
Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o
učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba
obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi. |
3.3 Komunikacijska infrastruktura |
25. člen |
(omrežje elektronskih komunikacij) |
(1) Za
potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe oziroma zgradi novo
omrežje elektronskih komunikacij. Točke navezav na obstoječe omrežje so
predvidene na območju urejanja oziroma ob regionalni cesti in ob javni
poti. |
(2) Omrežje se gradi iz cevi ustreznih kapacitet, obstoječe trase pa se
pri tem po potrebi zaščitijo ali prestavijo. Pri potekih tras v cestah
oziroma v drugih povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju
z ostalimi infrastrukturnimi vodi se upoštevata vzporedni horizontalni
in vertikalni odmik. |
(3) Upoštevajo se predpisi o elektronskih komunikacijah in velja za
komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi
racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in
vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov (npr.
jaškov). |
3.4 Okoljska infrastruktura |
26. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Za
navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena
gradnja novih cevovodov. Glavne točke navezave so predvidene ob
regionalni cesti, in sicer južno v križišču z Mirnsko cesto ter zahodno
v obstoječi poslovni coni. |
(2) Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso
pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri). |
(3) Individualne vodovodne priključke se projektira skupaj z vodomernimi
jaški, ki se locirajo čim bližje glavni trasi cevovoda, največ pa 5 m od
roba gradbene parcele. |
(4) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba
nadzemnih hidrantov. |
(5) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati
določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehničnih predpisov glede
javnega vodovoda. |
27. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Na
območju urejanja je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega
sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo. |
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih
materialov. |
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične
predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo
čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi
z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo. |
Odpadne komunalne vode |
(4) Komunalne
odpadne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na obstoječe
kanalizacijsko omrežje, ki se nahaja na nasprotni strani regionalne
ceste. Priključitev je možna zahodno v obstoječi poslovni coni ali južno
v križišču z Mirnsko cesto. |
Odpadne padavinske vode |
(5) Odvajanje
čistih padavinskih voda z urbaniziranih površin mora biti v celoti
urejeno s ponikanjem na zemljišču investitorja. Dovoljen je le preliv v
javni sistem odvajanja čistih padavinskih voda s predpogojem zagotovitve
zadrževalnika, ki zagotavlja zadrževanje padavinskih voda v časovnem
obdobju 15 minut pri intenziteti 15 minutnega naliva s povratno dobo 5
let po aktualnih podatkih RS ARSO o količini padavin merjenih na
meteorološki postaji Novo mesto. |
(6) Varnostni preliv čistih padavinskih voda iz
ponikovalno-zadrževalnega polja oziroma polj se lahko vodi v predviden
urejen odvodni jarek ali pa v meteorni kanalizacijski sistem, ki se
nahaja na nasprotni strani regionalne ceste. Priključitev je možna
zahodno v obstoječi poslovni coni ali južno v križišču z Mirnsko cesto. |
(7) Onesnažene padavinske vode se pred odvajanjem v
ponikovalno-zadrževalni sistem odvajajo preko peskolovov in
standardiziranih lovilcev olj. Prav tako se pred iztokom v
ponikovalno-zadrževalni sistem ustrezno očistijo morebitne tehnološke
vode. Ustrezno prečiščene padavinske vode, ki se zbirajo v
zadrževalnikih se lahko uporabijo za tehnološko in sanitarno vodo, vodo
za zalivanje ipd. |
(8) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno za potrebe
dimenzioniranja ponikovalnih polj pridobiti podatke o dejanski
ponikovalni sposobnosti zemljišča na lokaciji ponikovalnega polja. |
(9) Odvodnjavanje s prometnih površin se spelje v drenažni sistem s
prečnimi in vzdolžnimi nakloni, z navezavo na predvideno kanalizacijsko
omrežje. |
(10) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu
z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da
bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin (z
zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike) ter
tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in z gradbenih parcel
posameznih objektov padavinske vode ne bodo pritekale na javno površino. |
Vodnogospodarske ureditve |
(11) Za
območje je izdelana hidrološko-hidravlična analiza, ki predvideva
ureditev odvodnega jarka ob regionalni cesti v dolžini približno 545 m.
Gorvodno se priključi na obstoječ cestni jarek, dolvodno pa na
vodnogospodarsko ureditev v območju OPPN bencinski servis. Pretočni
profil bo zagotavljal odtok 100-letne visoke vode. |
(12) Z
navedenimi deli na ureditvi struge pritoka se zagotovi, da vpliv ni
bistven v skladu s predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda. |
(13) Ureditev struge je predvidena na naslednji način: |
– ureditev odprtega pretočnega prereza med P8 in P13 (v dnu širine 0,8 m
in naklonom brežin 1:1,5) ter med P15 in P19 (v dnu širine 0,6 m in
naklonom brežin 1:1,5); |
– gradnja premostitev iz betonskih cevi med profili P7 in P8 (fi 120 cm,
dolžine 9,0 m),P13 in P15 (fi 100 cm, dolžine 53,0 m) ter P19 in P20 (fi
60 cm, dolžine 4,25 m); |
– ohranjanje obstoječih razmer in možnost poplavljanja priobrežnega
kmetijskega zemljišča oziroma možnost razlivanja visoke vode in
zadrževanje le te pred vtokom v potok iz Kamne gore dolvodno od prereza
P7; |
– gradnja objektov za stabilizacijo nivelete dna in premagovanje
višinske razlike, in sicer kamnitih talnih pragov (grajeni iz kamnov
debeline 30–50 cm, širine 0,6 m in globine min. 0,8 m, bočno sidrani v
brežine vsaj 1 m) in kamnite drče (višine 0,3 m, naklona 1:10, iz kamnov
debeline 30–50 cm); |
– zavarovanje vznožja brežine z neporavnanim kamnometom deb. 30–50 cm
ter humusiranje in zatravitev brežin; |
– križanja s komunalnimi vodi se izvedejo v zaščitnih ceveh tako, pri
čemer ne smejo segati v strugo pretočnega prereza pritoka, segati pa
morajo 1 m pod projektirano niveleto dna struge. |
(14) V primeru, da se čista padavinska voda preko zadrževalnika spelje v
strugo pritoka je potrebno, da se na izlivu brežina zavaruje s kamnom na
filterni podlagi. Vzdolž potoka naj bo čim manj izpustov. Iztočni
objekti morajo biti detajlno projektno obdelani in ne smejo segati v
pretočni profil vodotoka. Oblikovani morajo biti v naklonu brežine z
vgrajeno povratno zaklopko. Predvidi se ustrezna protierozijska zaščita
struge vodotoka v območju izpustov, tako po obsegu kot tudi po načinu. |
(15) Zasaditev obrežne vegetacije v zgornji tretjini brežin se izvede z
avtohtonimi drevesi (drevesne vrste vrb in jelše) in grmovnicami
(grmovne vrste vrb). Priobalni pas pa se zasadi z drevesno in grmovno
zarastjo. Pri tem se je potrebno izogniti ravni liniji zasaditve in
enakomernim razmakom. |
(16) Zagotavljati
je potrebno pretočnost in poplavno varnost. Ureditev struge vodotoka in
premostitev se izvaja v poletnih mesecih, ko je struga pritoka suha.
Gradnja jaškov v strugah in brežinah vodotoka ni dovoljena. |
(17) Vsi objekti s pripadajočo komunalno in zunanjo ureditvijo morajo
skladno s predpisi o vodah, upoštevati priobalno zemljišče oziroma odmik
vsaj 5 m od meje vodnega zemljišča neimenovanega vodotoka. |
28. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Pri
projektiranju, med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se
upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s
področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. |
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih
odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke
se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta
namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter
morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z
(nevarnimi) odpadki. |
(3) V projektu se prikaže in opiše mesto deponije viška zemeljskega in
gradbenega materiala. Odlaganje odpadnega gradbenega in višek izkopanega
materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim
zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov, priobalnega
zemljišča ter odvodnih jarkov. Začasne deponije morajo biti locirane in
urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok
padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem
materiala. |
(4) Za odvoz komunalnih odpadkov se uredijo odjemna mesta za vsak objekt
posebej. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v
za to namenjene posode ali tipizirano embalažo, katerih tip, barvo,
velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna
mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi
za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim
vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo. Za odvoz odpadnih
surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov,
se predvidi posebne zabojnike oziroma kontejnerje. |
(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira, (npr. z
betonskimi ploščami) ali integrira v zasnovo stavbe. Lahko se ogradi z
enostavno oblikovano ograjo ter nadkrije z nadstreškom, ki pa morata
biti oblikovno usklajena z ostalimi objekti na gradbeni parceli oziroma
na območju urejanja. |
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
29. člen |
(1) Na območju urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne
dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter
ohranjanje narave |
30. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Pri
projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in
ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov
na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja
oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati
je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja,
naravnih virov in ohranjanja narave. |
(2) Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov
potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih
del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske
(varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja
emisij delcev, ki pri tem nastajajo. |
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje
postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke
začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati
in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje. |
31. člen |
(varstvo pred prekomernim hrupom) |
(1) V
času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati
dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine
podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih glede mejnih vrednosti
kazalcev hrupa v okolju. |
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim, zlasti
stanovanjskim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo
možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo
ustrezni ukrepi varstva pred hrupom. |
(3) V južnem delu območja, ki se nahaja najbližje stanovanjskim stavbam,
so dopustne manj hrupne dejavnosti. V smeri proti stanovanjskemu območju
naj tudi ne bo manipulativnih površin (odprto skladišče, prostor za
pretovarjanje ipd.). |
(4) Oblikovanje
poslovnih stavb mora skupaj z zunanjo ureditvijo na gradbeni parceli
zagotavljati zmanjšanje obremenjenosti s hrupom, še posebej v odnosu do
stanovanjskih stavb. Pri tem se uporabijo materiali in oblike z zvočno
absorpcijskimi značilnostmi (kot npr. akustična fasada/paneli,
oblikovanje stavbnega volumna oziroma postavitev stavbe), ki zmanjšujejo
odboj hrupa (tudi s cest) ter učinkujejo kot protihrupne ovire. |
(5) Nameščanje inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje (kot. npr.
ventilatorji, klima naprave, toplotne črpalke) ni dovoljeno na glavnih
fasadah oziroma na površinah, ki so orientirane proti najpomembnejšemu
javnemu prostoru. Usmerja se jih stran od stanovanjskih stavb,
kmetijskih in gozdnih površin oziroma tako, da imajo čim manj motečih
vplivov na okolico, še posebej, če se gradbena parcela nahaja v
neposredni bližini. Protihrupne ukrepe naj se načrtuje pri viru hrupa. |
(6) Pri projektiranju in gradnji novih stavb, kakor tudi pri
rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih stavb, se upoštevajo tudi
določila predpisov o zaščiti pred hrupom v stavbah glede omejevanja
ravni hrupa z namenom preprečevanja ogrožanja zdravja ljudi in
ustvarjanja ustreznih razmer za njihovo delo, druge dejavnosti in
počitek. |
32. člen |
(varstvo pred onesnaženjem zraka) |
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij
po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka. |
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih
del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo
presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba
med gradnjo preprečevati: |
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih
površin ob suhem in vetrovnem vremenu; |
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s
transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri
transportu z območja gradbišča na javne prometne površine. |
33. člen |
(varstvo pred onesnaženjem voda) |
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda
je na območju urejanja predvideno v ločenem in vodotesno grajenem
sistemu. |
(2) Odpadne komunalne vode se odvajajo v kanalizacijski sistem, ki se
nahaja na nasprotni strani regionalne ceste. |
(3) Padavinske vode s streh se odvajajo v zbiralnike in uporabijo za
tehnološko in sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd. ter v ponikalnice
(če geološka sestava tal to omogoča), višek vode pa po kanalizacijskem
sistemu v obstoječo kanalizacijo, ki se nahaja na nasprotni strani
regionalne ceste. |
(4) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi
drenažni sistem. |
(5) Onesnažene padavinske vode se očistijo preko peskolovov in lovilcev
olj. |
(6) Morebitne tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo
očistiti do predpisane stopnje. |
34. člen |
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
Nov
poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri
čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno
sevanje v naravnem in življenjskem okolju. |
35. člen |
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) |
(1) Osvetljenost
območja urejanja mora biti projektirana v skladu s predpisi, ki urejajo
mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja in v skladu s
standardom SIST EN 13201. |
(2) Osvetlitev objektov, parkirnih in drugih površin ne sme negativno
vplivati na udeležence v cestnem prometu. |
36. člen |
(osončenje fasad in odprtih površin) |
Oblikovanje novih stavb ter notranja organizacija prostorov morata biti
načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata dobro osončenost
oziroma naravno osvetlitev prostorov. |
37. člen |
(varstvo krajinskih značilnosti) |
(1) Urejanje
okolice stavb in ostalih zelenih površin, vključno s premostitvami
višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čimbolj sonaravno.
Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni
zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v
čim večji meri v kombinaciji z brežinami. Pri urejanju območja je
potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena. |
(2) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva
krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in
poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo. |
(3) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi
gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in
začasnih gradbenih površinah. |
38. člen |
(varstvo plodne zemlje in tal) |
(1) Zemeljska
in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako,
da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe
tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod
delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo. |
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in
površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije morajo
imeti urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in
odplavljanjem materiala. |
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in
tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj
kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopanega materiala ni
dovoljeno. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja
oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje
na ustrezno deponijo. |
39. člen |
(varstvo gozda) |
(1) Omogoči
se gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod
enakimi pogoji kot doslej. Če bi načrtovana ureditev posegla v obstoječe
gozdne vlake je potrebno zagotoviti, da bo tudi v prihodnje omogočen
neoviran dostop do gozda, ki leži jugovzhodno od območja urejanja in
zagotoviti nemoteno spravilo oziroma izvoz lesa iz tega gozda. |
(2) Tovorna ali katerakoli druga vozila in stroji med gradnjo ne smejo
voziti ali obračati na gozdnih površinah na robovih območja. |
(3) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale
zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih
gradbenih površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd,
vzpostaviti v prvotno stanje. Poseg mora biti izveden tako, da bo
povzročena minimalna škoda na preostalem gozdnem rastju in tleh. |
(4) V primeru morebitne sečnje gozdnega drevja se upošteva: |
– Drevje, predvideno za posek, se označi. Označitev opravi pooblaščen
delavec Zavoda za gozdove po pridobitvi potrebnih dovoljenj in označitvi
meje urejanja na terenu. |
– Drevje se lahko poseka na podlagi ugotovitvene odločbe, ki se izda po
dokončnosti gradbenega dovoljenja. |
– Štorov in odvečnega odkopnega materiala, ki bi nastal pri gradnji, se
ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega
gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. |
– Upošteva se določila veljavnih predpisov glede gozdov, varstva pred
požarom v naravnem okolju, izvajanja sečnje, ravnanja s sečnimi ostanki,
spravila in zlaganja gozdnih lesnih sortimentov ter glede gospodarjenja
z gozdovi in upravljanja z divjadjo. |
40. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Območje urejanja se nahaja na območju pričakovanih geomorfoloških
podzemeljskih naravnih vrednot (karbonati). |
(2) Ob zemeljskih delih, ki naj potekajo brez miniranja, se upošteva
naslednja priporočila: |
– v
primeru odkritja jam (brezno, zasiganost, posebne erozijske oblike) med
gradnjo/zemeljskimi deli, se mora najditelj ravnati po predpisih o
ohranjanju narave. Fizična in pravna oseba, ki izvaja poseg ali
dejavnost med katero je prišlo do najdbe, mora začasno ustaviti dela,
najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno
za ohranjanje narave. Enako velja v primeru najdb jamskih objektov, kjer
se upošteva predpise o varstvu podzemnih jam; |
– pristojna območna enota Zavoda RS za varstvo narave pripravi usmeritve
za varstvo potencialne naravne vrednote; |
– novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne
vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba
izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno
zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi
natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe izjemnih
geoloških fenomenov; |
– ker je na območju med zemeljskimi deli glede na bližnjo okolico
pričakovati odkritje geomorfoloških oblik/posebnosti kraškega reliefa,
naj investitor oziroma izvajalec del 14 dni pred pričetkom zemeljskih
del obvesti pristojni Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto in mu
omogoči občasno spremljanje stanja na terenu v času izvajanja zemeljskih
del. |
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
41. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Območje
ni poplavno, ogroženo z visoko podtalnico, erozivno ali plazljivo. Ker
se na območju nahaja plitek travnati jarek, ki dobi vodo ob padavinah,
sicer pa je njegova struga suha, je bila izdelana hidrološko-hidravlična
analiza s pogoji in ureditvami prikazanimi v 27. in 44. členu odloka. |
(2) V fazi priprave projektne dokumentacije se po potrebi (v primeru
dodatno ugotovljenih naravnih omejitev npr. ob morebitnem pojavu izvira
ali podtalne vode) izdela elaborat hidrološko-geoloških raziskav ter na
podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju
urejanja. |
(3) V primeru, da se v sklopu dopustnih dejavnosti na območju urejanja
izvajajo aktivnosti pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi,
se temu primerno predvidi način gradnje. |
(4) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se
upošteva določbe predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale
predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi,
vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd. |
42. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Za
zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti
objektov se upošteva določbe predpisov o požarni varnosti objektov in
ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo
objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje. |
(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene
ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru
požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir
za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za
hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da
je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. |
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov ter odmiki od
meje parcel morajo ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo
zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. |
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti
uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. |
(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno
mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov. |
(6) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije
oziroma zasnove požarne varnosti, in sicer za tiste objekte za katere je
to določeno s predpisi. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je
sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
43. člen |
(varstvo pred potresom) |
(1) Načrtovani
objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS
(Mercali - Cancani - Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega
pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla. |
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi
določbe predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter
določbe ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom. |
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
44. člen |
(1) Izvajanje
posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od
urejanja druge UE. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali
skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne
celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni
dokumentaciji. |
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih
omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi
v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne
etape ob urejanju izhodiščne enote. |
(3) Urejanje prometnega omrežja in odvodnega jarka je na podlagi
kapacitetne prometne študije ter hidrološko-hidravlične analize
predvideno fazno na naslednji način: |
– Najprej se projektno uredi obstoječa javna pot na severni strani s
priključkom na regionalni cesti, in sicer za napajanje UE A1. Dodatni
prometni pasovi niso potrebni. V območju križišča se hitrost omeji na 60
km/h oziroma se prestavi znak za naselje v smeri proti severu pred
križiščem iz smeri Mirne. Postavi se tudi drugo potrebno prometno
signalizacijo. |
Strugo pritoka se uredi na odseku gorvodno od prereza P17 do navezave na
obstoječi obcestni jarek. S tem se bo zaledna in padavinska voda iz
utrjenih površin razlivala po obstoječih travnatih površinah vzdolž
regionalne ceste. Odtočne razmere se glede na obstoječe stanje dolvodno
ne poslabšajo. |
– Naslednja faza je gradnja enopasovnega štirikrakega krožnega križišča
s pripadajočimi novimi cestami in s sočasno rekonstrukcijo tangiranega
odseka regionalne ceste, ki se ga zgradi pred koncem leta 2027, in sicer
za napajanje južnega dela UE A1 ter UE A2. |
Strugo pritoka se uredi do prereza P5, kjer se jarek lahko začasno
priključi na obstoječo niveleto pritoka. Ob nastopu visoke vode se bo
le-ta razlivala po priobrežnih površinah med obstoječim prepustom na
regionalni cesti in dovozno potjo (med prerezoma P7 in P8). |
– Končna faza urejanja je gradnja železniškega podvoza in sočasna
ukinitev železniškega prehoda z javno potjo na severu. Detajli gradnje
podvoza in nove cestne povezave (podaljšek ceste C2) na vzhodni strani
železniške proge niso predmet tega OPPN. |
– Ko
bo prišlo do realizacije sosednjega jugovzhodno ležečega območja med
območjem OPPN in železniško progo (izven območja urejanja), se strugo
pritoka uredi v celoti, izdela pa se tudi nov makroskopski model prometa
širšega območja. |
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
45. člen |
(velikost dopustnih odstopanj) |
(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 12. in 16.
členu, dopustna tudi naslednja odstopanja: |
– odstopanja od dejavnosti, določenih v 11. členu odloka, če za to
obstajajo prostorske možnosti in, če ni v nasprotju z določbami OPN za
posamezno namensko rabo prostora ter ob upoštevanju določil tega odloka
glede varstva okolja; |
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih
prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot; |
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene
parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega
odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da
obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje
tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar
dimenzionirana po pogojih tega odloka; |
– odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določil in meril tega
odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel; |
– nadomestna gradnja cest in poti, v 300 m pasu (od zunanjega roba
tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh, za
potrebe ureditve nivojskih križanj z železniško progo; |
– v
primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma
območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in
hidroloških značilnosti in ostalih določil odloka): |
– odstopanja od določitve mesta in števila dovozov na gradbeno parcelo
ter možnost ureditve skupnega dovoza za več parcel (npr. s služnostjo); |
– odstopanja od prikazane sheme postavitve, velikosti in oblike stavb; |
– odstopanja pri izvedbi pritlične etaže, ki ima lahko zaradi
prilagajanja obstoječemu terenu delno ali v celoti zasuto »fasadno«
ploskev na strani višjeležečega terena ter tudi obe stranski ploskvi, v
celoti viden pa le frontalni del. Streha se pri tem lahko izvede z
nasutjem na strešni plošči (pohodna zelena streha) ali tako, da streha
predstavlja del višje ležečega (povoznega) platoja ter z zavarovanjem
pred padci v globino (npr. z namestitvijo ograje); |
– odstopanja pri izvedbi etažnosti z gradnjo dodatne kleti (za namen
parkiranja ipd.), vendar le v UE A1 in tako, da je v celoti vkopana v
teren, če se pri tem ne poslabšajo geološke in hidrološke značilnosti
lokacije; |
– odstopanja od prikaza velikosti in oblike ureditvenih enot ob pogoju
(npr. pri zemljišču s parc. št. 585/3, k.o. 1421 – Medvedje selo, pri
optimizaciji prometnega omrežja, urejanju struge pritoka), da se ne
spreminja koncepta urejanja območja; |
– dodatna odstopanja od kote terena v UE A2, v primeru dodatno
ugotovljenih geoloških/hidroloških značilnosti območja; |
– odstopanja od prikazane sheme poteka internih cest (ne velja za
lokacijo krožnega križišča na regionalni cesti) ob zagotavljanju
ustreznih tehničnih elementov ter skladno s predpisi o projektiranju
cest; |
– odstopanja od faznosti urejanja prometnega omrežja, in sicer se lahko
za dovoz v območje UE A2, pred izgradnjo krožnega križišča, uredi tudi
obstoječ priključek z regionalno cesto na skrajni južni strani območja
urejanja, ki se ustrezno rekonstruira. Pri tem se, na mestu prečkanja
območja UE B1 na skrajnem južnem delu, le-ta prekine v širini dovoza. Ob
urejanju tega dovoza se upoštevajo pogoji kot veljajo v UE C; |
– odstopanja od predlagane sheme oblik in velikosti gradbenih parcel
posameznih stavb, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo (npr. le na
zemljišča v lasti investitorja); |
– odstopanja od faznosti urejanja struge pritoka, če se pri tem ne
poslabšajo geološke in hidrološke značilnosti lokacije. |
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture,
določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave
projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in
ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. |
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in
veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci
oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo
odstopanja. |
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN |
46. člen |
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN) |
(1) Po
izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih
ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli
razveljavijo. |
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve
evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne
infrastrukture ter opredeliti območja varovalnih pasov gospodarske javne
infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem
informacijskem sistemu. |
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določila veljavnega OPN. |
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN |
47. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev
znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje sočasno
izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih
upravljavcev in skladno s 44. členom tega odloka), ki bo omogočila
funkcioniranje takega območja. |
(2) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje
infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to
potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena
posledica. |
(3) Investitorji stavb v UE A2, ki imajo v sklopu svoje gradbene parcele
zelene površine v UE B, so dolžni urediti le-te pred pridobitvijo
uporabnega dovoljenja za stavbe. |
(4) Financiranje gradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v
dogovoru med investitorji, upravljavci in Občino Trebnje ob upoštevanju
določil tega člena in obveznosti investitorjev v skladu z določili tega
odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se
lahko sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt, v
kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank.
Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih
pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja. |
(5) Podlaga za odmero komunalnega prispevka v UE A1 je občinski predpis
o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za
območje Občine Trebnje, za ostale UE pa se sprejme poseben program
opremljanja. |
(6) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor
pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s
področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov
omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega
nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del. |
III. GRAFIČNI DEL OPPN |
48. člen |
(vsebina grafičnega dela) |
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte: |
1. |
Izsek iz kartografskega dela izvedbenega
dela OPN MONM |
M
1:5000 |
|
a) – namenska raba |
|
|
b) – infrastruktura |
|
2. |
DOF s prikazom območja urejanja |
M
1:2500 |
3. |
TTN s prikazom območja urejanja |
M
1:2500 |
4. |
DKN s prikazom območja urejanja |
M
1:1000 |
5. |
Geodetski načrt s prikazom območja urejanja |
M
1:1000 |
6. |
Ureditvena situacija |
M
1:1000 |
7. |
Ureditvene enote |
M
1:1000 |
8. |
Načrt parcelacije |
M
1:1000 |
9. |
Načrt prometne infrastrukture |
M 1:
1000 |
10. |
Načrt komunalno-energetske infrastrukture |
M
1:1000 |
11. |
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
M
1:1000 |
12. |
Karakteristični prečni prerez ceste |
M
1:50 |
13. |
Pregledni vzdolžni prerez ceste |
M
1:1000/100 |
14. |
Karakteristični prerezi pritoka |
M
1:100/100 |
15. |
Prikaz vplivov in povezav
s sosednjimi območji |
M
1:2500 |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
49. člen |
Do
izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba
prostora. |
50. člen |
(občinski prostorski akti) |
Z
dnem uveljavitve tega odloka se zaradi razširitve območja urejanja z
OPPN ustrezno zmanjšajo območja enot urejanja prostora iz OPN na katere
se posega z OPPN. |
51. člen |
(hramba OPPN) |
OPPN
se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Trebnje in
sedežu Upravne enote Trebnje. V primeru odstopanj med analogno in
digitalno obliko velja analogna oblika. |
52. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Trebnje. |
|
Št. 007-9/2018 |
Trebnje, dne
21. februarja 2018 |
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic l.r. |