Na podlagi 35. in 43. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena Zakona o planiranju v predhodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 14. in 23. člena Statuta občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 8/95, 9/98) je Občinski svet občine Trbovlje na seji dne 28.9.1998, sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE TRBOVLJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000, DOPOLNJENEGA 1997 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TRBOVLJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990, DOPOLNJENEGA 1997

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Trbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1997 (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/86) - v nadaljnjem besedilu "dolgoročni plan" - in prostorskih sestavin Družbenega plana občine Trbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjen 1997 (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/86) - v nadaljnjem besedilu "srednjeročni plan", ki se nanašajo na:

? uskladitve z obveznimi izhodišči Dolgoročnega plana R Slovenije za obdobje 1986-2000 ter

? nova strokovna spoznanja, nekaterih novih potreb in spremenjenih pogojev ter možnosti prostorskega razvoja.

II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA

2. člen

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana so v celoti omenjene na poglavje IX. Zasnova razvoja v prostoru in urejanje prostora.

3. člen

V podpoglavju "2.1. Kmetijska zemljišča" se zadnji stavek prvega odstavka spremeni in dopolni, tako da se pravilno glasi:

Z razvojem mesta in nadaljevanjem eksploatacije rudnin ter s tem v zvezi porušitvijo stanovanjskih enot na vplivnem območju rudnika, bo potrebno za novo poselitev izločiti del zemljišča II. kategorije v Gaberskem površine 0,56 ha (izločena zemljišča (2b).

4. člen

V podpoglavju "2.2. Gozdna zemljišča" sen drugi in tretji odstavek spremenita, tako da se novo besedilo glasi:

Večina gozdov ima lesnoproizvodno funkcijo 3043.87 ha.

Trajno varovalne gozdove na območju občine Trbovlje delimo na varovalne gozdove, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranje ali krušenje, gozdove na strmih obrokih ali bregovih voda, gozdove, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode ter s tem varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdove, ki varujejo zemljišča pred vetrom in gozdove na gornji meji vegetacije.

Varovalnih gozdov je v k.o. Trbovlje 295,50 ha (Špicberg 54,71 ha, Bukova gora 125,24 ha, Tabor 11,12 ha, vodni viri 0,69 ha, Rovška reber 32,54 ha, Iskrajnca - Zelena trava 71,20 ha) in v k.o. Dobovec 148,63 ha (Potjorek 22,25 ha, Zasavska reber 84,31 ha, Grmada - Ribnik 37,59 ha, Šklendrovec - Planina 4,48 ha).

5. člen

V podpoglavju "2.3 Območja varstva vodnih virov" se črtata zadnja dva odstavka, drugi in tretji pa se spremenita tako, da pravilno glasita:

Z namenom, da se zavaruje obstoj vodnih virov, količina in kakovosti vode podtalnice in drugih vodnih površin, ki so pomembne za dolgoročno oskrbo s pitno vodo, so vodnim virom določena varovalna območja in v njih ustrezni varovalni ukrepi. Za oskrbo občine Trbovlje s pitno vodo so zavarovani naslednji vodni viri: v k.o. Čebine zajetja Bokal, Rov pri Bokalu 1,2, Prašnikar, Sever 1,2,3, Mamica, Božjak, v k.o. Knezdol zajetje Verona, Pod Verono, Rovte, Petek, Rov pri Petku, Petek pomožni, Jurhar, Zakonjšek, v k.o. Dobovec zajetja Mitovški slap, potok Ribnik in vrtine VH 1/86, Žp 1/76 1/85, VT 2/85, VZ 3/86.

Za oskrbo občin Hrastnik in Zagorje so na območju občine Trbovlje zavarovana naslednja zajetja: v k.o. Čeče zajetje Kajtne I., II., III., IV. in V., v k.o. Čebine zajetje Brlog.

6. člen

V poglavju "2.5. Naravna in kulturna dediščina" zadnja dva odstavka ostaneta nepremenjena, prvi trije pa se črtajo ter nadomestijo s sledečim besedilom:

Naravna in kulturna dediščina bo varovana z aktivnim vključevanjem v družbeni razvoj in zavarovanjem posamezne dediščine kot kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti. Varovanje je vgrajeno v zasnovo namenske rabe prostora in organizacijo dejavnosti v prostoru, usmeritve za zavarovanje pa bodo, skupaj z dopolnjenim vrednotenjem, vključene v prostorske izvedbene akte. Pri načrtovanju in oblikovanju vseh posegov v prostor se lahko dediščina vključuje kot kulturna in materialna dobrina, ki zagotavlja celovito in kvalitetno bivalno okolje.

Zasnova varovanja naravne in kulturne dediščine je prikazana v kartografskem delu plana, kjer je prikazana prostorska razmestitev evidentirane dediščine, velikost območij naravnih znamenitosti in časovna strategija izvedbe varovanja.

Opredeljena je naslednja kulturna in naravna dediščina:

1. Naravni spomeniki:

- krajinska parka Kum in Mrzlica

- površinski in geomorfološki spomeniki (Skalni možne na Taboru, Skalna pečina pod Završjem, Završki čeren, Bela peč, greben Krvava peč - Planina, Čebulova dolina, soteska Ribnika, brzice na Savi pri Prusniku)

- podzemeljski geomorfološki spomeniki (Turkov prepad, izvir Mitovščice)

- hidrološki naravni spomeniki (Mitovški slap, Šklendrovec)

- dendrološki naravni spomeniki (lipa pri cerkvi sv. Lenarta, lipe na Sveti planini, lipa na Trgu F. Fakina, jesen ob cerkvi sv. Martina, bodila pri Rihtarju, bodika pri kapeli v Čečah, bukev pri cerkvi sv. Lenarta, kostanjev drevored na Trgu F. Fakina)

- geološko palanteološki naravni spomenik (golica krednih kamenin)

2. Naravna dediščina: (lipa pri cerkvi sv. Križa, lipa pri cerkvi sv. Miklavža, rastišče dlakavega sleča na Planini, izvir Pod skalo, Durnikova bodika, Dolškova lipa, občinski park, Kovačeva lipa, Ostenška lipa

3. Kulturni spomeniki:

- rheološki spomeniki in območja (Bukova gora, Čeče, Dobovec, Ključevica, Kum, Retje, Župa, v Trbovljah v zaselku Loke, pri hribu Dunaj, v cerkvi sv. Martina)

- zgodovinski spomeniki (Čebine 4, Klel 33, Cesta Oktobrske revolucije 1, Rudarski dom)

- umetnostni spomeniki (kapelica v Gabrskem, kapelica na Kumu, kapela sv. Jošta, kapelica pri župnijski cerkvi v Trbovljah, kapelica v Čebulovi dolini, mozaik na Delavskem domu, Rudarja ob občinski stavbi, Mati z otrokom)

- arhitekturni spomeniki (stavba Trg F. Fakina 5, 17, 32, cerkev sv. Križa na Čebinah, cerkev sv. Katarine v Čečah, sv. Ane na Dobovcu, sv. Neže in Matere Božje na Ključevci, sv. Marka na Ostenku, sv. Imena Device Marije na Partizanskem vrhu, sv. Neže v praprečah, sv. Križa v Retju, sv. Mihaela v Završju, sv. Martina in sv. Miklavža v Trbovljah)

- urbanistični spomeniki (naselbinska območja Čeče, Knezdol, Ostenk, Planinska vas, Prapreče, Završje, Župa, Čebine)

- etnološki spomeniki (objekti Čebine 1, 2, 3, Čeče 6, 8, 12, 21, 26, Dobovec 39, Gabrsko 6, Klek 24, 25, Knezdol 15, 38, Ostenk 7, Planinska vas 12, 13, Prapreče 10, 12, Retje 5, 8, Škofja riža 2, Završje 17, Župa 7, 17), Trbovlje (Keršičeva cesta 12 . 47, Trg svobode 22 - 29, Kolonija 1. maja 11, 12, 14, 16, 26 - 32, Neža 1, Šuštarjeva kolonija 4, 6, 8 - 19, Savinjska cesta 16 - 30).

4. Kulturna dediščina:

arhitekturna dediščina (objekti Bevško 5, 9, 19, Cesta oktobrske revolucije 28 - 31, Rudarska cesta 2, 6, Trg Franca Fakina 8 - 12, 9, 24, 28, 29, 31 - 35, 37, 38, Ulica 1. junija 3 - 7, 9, 10, 12, 15, 16, 23, 25, 27, 32).

7. člen

V poglavju "4.2.1. Osrednje mestne dejavnosti" se v drugem odstavku za besedilom "bomo urejali s prostorsko ureditvenimi pogoji" vključi še besedilo "znotraj njih pa tudi s prostorskimi izvedbenimi načrti".

8. člen

V poglavju "4.2.3. Proizvodne dejavnosti in skladišča" črta tretji odstavek, zadnji odstavek pa se spremeni, tako da pravilno glasi:

Znotraj teh dveh con so glavna železniška proga I. reda, železniška postaja, separacija, termoelektrarna, glavna cesta, stikališče termoelektrarne, itd.

9. člen

V podpoglavju "4.3. Delitev na prostor planske celote in način urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti" se v posameznih območjih spremenijo načini urejanja in dodajo območja urejanja izven urbanistične osnove mesta, ki v tekstualnem delu plana niso bila navedena.

Celotno podpoglavje se tako glasi:

10. člen

V podpoglvju "4.4.1. Cestno gospodarstvo" se v prvem odstavku besedilo "... eno prometnico regionalnega značaja..." zamenja z "... prometnico magistralnega (glavna cesta) značaja".

Prav tako se v prvem odstavku tudi definira odsek regionalne ceste tako, da besedilo glasi:

Pri izgradnji vzporedne ceste (skozi mesto), ki bo prevzela regionalni značaj, smo zaradi otežene gospodarske situacije, vse bolj omejeni in hkrati zradi edine regionalne prometnice onemogočeni v izvedbi rekonstrukcije le-te (Španc).

11. člen

V podpoglavju "4.4.2. Železniški promet" se v zadnjem stavku šestega odstavka besedilo spremeni tako, da pravilno glasi:

Poleg izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev je povezava z Zagorjem z novo glavno cesto ob Savi in glavno cesto preko Slačnika ter dvema novima mostovoma z ustrezno nosilnostjo zagotovljena.

V celoti se črta zadnji stavek, ki glasi:

Večji del trase bo izveden v predoru od meje z Zagorsko občino do območja gradu Prusnik, kjer je 1,5 km železnice speljane na površini terena v oddaljenosti od gradu Prusnik cca 45 m in nato nadaljuje v predoru skozi kumski masiv vse do meje s Hrastnikom.

12. člen

V podpoglavju "4.4.4. Energetika" se črta prva alinea prvega odstavka.

13. člen

V podpoglavju "4.4.5. Magistralni plinovod" se na koncu drugega odstavka doda besedilo: mestne toplarne Polaj in široke potrošnje.

Na koncu podpoglavja se doda nov odstavek, ki se glasi:

Kot možnost energetskega vira za ogrevanje Trbovelj je predviden še dodatni priključek, ki se na Bukovi gori priključi trasi predvidenega vročevoda in poteka z njim vzporedno do toplarne Polaj. Merilno redukcijska postaja za ta priključek je locirana na robu proizvodnega območja Nasipi.

14. člen

V podpoglavju "4.4.7. Ogrevanje" ostane nespremenjen prvi odstavek, drugi se spremenijo in se glasijo:

Toplarno na Polaju obravnavamo kot začasni, premostitveni vir toplotne energije, ki se bo po izgradnji TE-TO III, magistralnega vročevoda TET - toplarna Polaj in toplotne postaje Polaj, uporabljala kot vršni in rezervni vir, vendar uporabi ekološko čistejših energentov. Iz primarnega vira v TET in vršnega vira na Polaju je potrebno zagotoviti priključno moč 60 MW, kar bo pokrivalo potrebe končnega konzuma mesta Trbovlje. Na podlagi energetskega koncepta mesta se predvidi tudi možnost napajanja toplarne z zemeljskim plinom ter širitev plinovodnega omrežja v višje ležeča območja občine. Po sprejetem sanacijskem programu na področju varstva zraka v občini Trbovlje bomo v obdobju 1990 - 1995 pristopili k intenzivnejšemu priključevanju večjih kotlovnic, stanovanjskih objektov in novogradenj ob že obstoječi trasi vročevoda. Po letu 1995 bomo vročevodno in plinovodno omrežje širili v   smeri novogradnje stanovanjskih sosesk in do leta 2000 pokrili območje Komunale in Spodnjega Gabrskega. Individualna kurišča, katerih priključitev na vročevod oz. plinovod ni racionalna, bomo preusmerili na uporabo goriv, pri katerih energetskospecifična vrednost žvepla ne presega 0,50 g/MJ spodnje kurilne vrednosti.

15. člen

V podpoglavju "4.4.10. Odpadki, odlagališča in deponije" se besedilo prvega stavka, prvega odstavka dopolni tako, da se glasi:

Potrebno bo definirati optimalno lokacijo za regionalno deponijo v zasavskem prostoru...

16. člen

V podpoglavju "4.4.11. Pokopališča" se v zadnjem stavku prvega odstavka črta beseda skupno. V tretjem stavku drugega odstavka se črtata besedi skupna grobišča in se nadomestita z besedilom "površino za posip pepela".

Zadnji stavek drugega odstavka ter tretji in četrti odstavek se črtajo v celoti.

17. člen

V celoti se črta podpoglavje "4.5. Krajinske zasnove", ker podrobno urejanje prostora od Čebin do Mrzlice s krajinskimi zasnovami ni več predvideno.

18. člen

V podpoglavju "5.1. Sanacija ozračja" se v drugem odstavku spremeni zadnji stavek ter se glasi:

Trbovlje so že več let eno izmed najbolj onesnaženih območij v Sloveniji, kjer so emisijske koncentracije polutantov večkrat prekoračene preko kritične meje.

Tretji in četrti odstavek ter tabele se dopolnijo in spremenijo tako, da tekst do konca podpoglavja glasi:

Opravljene raziskave onesnaženega zraka (emisije) so pokazale glavne emitante:

* letna emisija SO₂ iz površinskih obravnavanih virov v Trbovljah, ki onesnažujejo prizemne plasti ozračja, znaša več kot 2000 ton, od tega je prispevek drobnih kurišč 50%;

* gostota drobnih kurišč v samem centru mesta prispeva na površini cca 628 ton SO₂ letno;

* emisija dušikovih oksidov iz mestne toplarne, individualnih kurišč in prometa je več kot 400 ton letno;

* poleg drobnih kurišč so večji onesnaževalci še Termoelektratna Trbovlje, Cementarna Trbovlje, toplarna polaj.

Merjenje onesnaženosti v letih 1989 do 1991 so podrobneje podana v sledečih tabelah:

Povprečne in maksimalne imisijske mesečne koncentracije SO₂ - merilno mesto Center:

Število dni s prekoračeno mejno imisijsko koncentracijo SO₂  (125 µg/m³)

- merilno mesto Center:

Povprečna in maksimalna mesečna emisijska koncentracija dima – merilno

mesto Center:

Stanje, kakršno je, zahteva korenite sanacijske ukrepe. Analiza onesnaževanja (emisije) in onesnaženosti (imisija) zraka v Trbovljah so pokazale, da je potrebno občutno zmanjšati emisije SO₂, dima in trdnih delcev. Po sprejetem sanacijskem programu na področju varstva zraka v občini Trbovlje smo pričeli z nadaljevanjem priključevanja objektov na vročevodno omrežje, ter tako postopno izločati večje skupinske in individualne kotlovnice. Dolgoročni cilj sanacije je prestavitev primarnega vira ogrevanja na področje Termoelektratne in usposobiti toplarno Polaj kot vršni in rezervni vir toplotne energije, ki pa bo uporabljal ekološko čistejše energente. Sočasno z navedenimi aktivnostmi je potrebno pristopiti k sanaciji TET (čiščenje dimnih plinov) in preprečevanje negativnih vplivov na okolje iz deponije premoga in odpadkov čistilne naprave ter komunalne deponije. Poleg močnega zmanjšanja emisije skupinskih in individualnih kurišč bo potrebno tudi maksimalno zmanjšanje emisij industrijskih obratov, tako emisij SO₂, dima in prahu. Eden od onesnaževalcev je tudi promet, ki je zaradi specifične konfiguracije terena, skoncentriran na eno prometno žilo. V preteklem srednjeročnem obdobju smo zgradili del vzporedne ceste. V prihodnjih letih pa bomo izgradnjo nadaljevali in pridobili na odseku Trg revolucije - Komunala vzporedno cesto mestnega značaja ter na odseku Sušnik - Nasipi industrijsko cesto. Z obema odsekoma bomo zagotovili redčenje prometa na osrednji prometni žili ter ločili mestni promet od industrijskega.

Z dograjevanjem sanacijskega programa in izvajanjem neposrednih drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva si bomo zagotovili pogoje za naravno stanje zraka, oziroma za izboljšanje onesnaženega zraka z namenom, da se zavaruje prebivalstvo ter družbeno in osebno premoženje in tako zagotovijo zdravi pogoji za delo, prebivanje in rekreacijo.

SPREMEMBE EMISIJE SO₂ V NEKATERIH KVADRANTIH ZARADI PRIKLJUČITEV SKUPINSKIH KOTLOVNIC (t/kvadrat/sezono)

19. člen

V podpoglavju "5.2. Sanacija vodotokov" se v drugi in deseti alinei črta besedi Industrijske cone.

20. člen

V poglavju "7. Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov" se spremeni drugi odstavek, tako da se glasi:

Dolgoročni plan občine Trbovlje za obdobje 1986 - 2000 določa obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov, ki vključujejo tudi obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije.

Obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije, ki jih občinski plan povzame so naslednja:

* kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji

* območja varovalnih gozdov

* območje podzemnega in nadzemnih pridobivalnih prostorov rudnika

* območji krajinskih parkov

* pomembnejši kulturni spomeniki

* sanacija onesnaženega zraka

* sanacija onesnaženih vodotokov

* čistilna naprava

* Trbovlje, kot središče ožjega regionalnega pomena

* trase glavnih in  regionalnih cest

* trasa glavne proge I. reda

* termoelektratna, termoelektrarna - toplarna, trase 110 kv daljnovodov, razdelilne transformatorske postaje 110/35 kv in 110/20 kv

* trada magistralnega plinovoda

Obvezna izhodišča, ki jih določa Dolgoročni plan občine Trbovlje so naslednja:

* območja gozdov

* ožji in širši varstveni pasovi vodnih zajetij

* sanacija poškodovanih prostorov zaradi rudarjenja

* varnostni steber rudnika

* območja naravnih spomenikov in naravne dediščine

* "drugi" kulturni spomeniki

* odlagališče komunalnih odpadkov

* trasa primarnega zbiralnika odpadnih voda

* čiščenje odpadnih voda s sanacijskimi ukrepi v industriji

* ureditvena območja naselij

* lokalna središča

* Trbovlje, kot najpomembnejše industrijsko središče

* trase 35 kv in 20 kv daljnovodov

* trasa primarnega plinovoda

* trasa primarnega toplovoda

V kartografskem delu plana se posebej opredelijo vsa obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije in sicer pri naslednjih tematskih prikazih:

1. zasnova kmetijstva - zasnova kmetijskih zemljišč (kmetijska zemljišča trajno namenjena kmetijski proizvodnji)

2. zasnova gozdarstva - zasnova gozdov (varovalni gozdovi)

5. zasnova pridobivanja rudnik (podzemni in površinski pridobivalni prostor rjavega premoga)

6. zasnova naravne in kulturne dediščine - zasnova varstva naravne dediščine (krajinska parka Kum in Mrzlica)

7. zasnov naravne in kulturne dediščine - zasnova varstva kulturne dediščina (pomembnejša kulturna spomenika Čebine in Rudarski dom)

8. zasnova sanacij - zasnova sanacije voda (Sava in Trboveljščica, III - IV, IV. razred onesnaženosti), zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda(skupna čistilna naprava zmogljivosti od 10000 - 1000000 E)

10. zasnova naselij in območij za poselitev - funkcije naselij glede na oskrbne in storitvene dejavnosti (Trbovlje središče ožjega regionalnega pomena)

13. zasnova prometnega omrežja - zasnova cestnega omrežja (glavne in regionalne ceste), zasnova železniškega omrežja (I. glavna železniška proga)

16. zasnova energetskega omrežja - zasnova elektroenergetskega omrežja (termoelektrarna nad 10 MW, termoelektrarna - toplarna nad 10 MW, 110 kV daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje 110/35 in 110/20 kV)

17. zasnova energetskega omrežja - zasnova plinovodnega omrežja (magistralni plinovod).

21. člen

Podpoglavje "8. Tematske karte" se spremeni v celoti in se glasi:

KARTOGRAFSKI DEL V MERILU 1:25.000

1. zasnova kmetijstva

2. zasnova gozdarstva

3. zasnova vodnega gospodarstva - vodni viri in oskrba z vodo

4. zasnova vodnega gospodarstva - vodnogospodarske ureditve

5. zasnova pridobivanja rudnin

6. zasnova varovanja naravne dediščine

7. zasnova varovanja kulturne dediščine

8. zasnova sanacij - sanacija onesnaženega zraka

9. zasnova sanacij - odvajanje in čiščenje odpadnih voda

10. zasnova naselij in območij za poselitev - oskrbne dejavnosti

11. zasnova naselij in območij za poselitev - proizvodne dejavnosti

12. zasnova naselij in območij za poselitev - območja za poselitev

13. zasnova prometnega omrežja . cestno in železniško omrežje

14. zasnova prometnega omrežja - potniški promet

15. zasnova omrežja zvez

16. zasnova energetskega omrežja - elektroenergetsko omrežje

17. zasnova energetskega omrežja - plinovodno in toplovodno omrežje

18. zasnova načinov urejanja prostora

19. zasnova rabe prostora

20. - 23. urbanistična zasnova mesta

KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA V MERILU 1:5.000

III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SREDNJEROČNEGA PLANA

22. člen

Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so v celoti omejene na poglavje XI. Razvoj v prostoru

23. člen

V podpoglavju 1. se v zadnjem stavku zadnjega odstavka doda besedilo tako, da stavek glasi:

"Osnovna strategija bo plinifikacija in toplifikacija..."

24. člen

V podpoglavju "1.2. Varovanje in sanacija okolja" se v četrtem odstavku črta besedilo s povprečno letno koncentracijo SO₂ (od 1.4.1985 do 31.3.1986) 0,18 mg/m³.

V drugi alinei petega odstavka se doda besedilo: na toplovodno in plinovodno omrežje;

V četrti alinei petega odstavka se črta besedilo časovno priključitev na daljinsko ogrevanje s predhodno tehnično pripravo in nadomesti z besedilom "vir ogrevanja na čiste energente";

V peti alinei petega odstavka pa se doda besedilo "ali plinovodno omrežje".

25. člen

V podpoglavju "1.4. Stanovanjska gradnja" se v prvem stavku črta besedilo družbeno usmerjena ter nadomesti z besedilom "po Stanovanjskem programu občine Trbovlje in...".

V prvem in drugem odstavku se črtajo besede družbeno ter četrta alinea.

26. člen

V podpoglavju " 1.9.1. Vrtičkarstvo" se na koncu drugega odstavka doda besedilo" - Nad IBT, Loke, Nasipi...)

27. člen

V podpoglavju "1.10. Cestno gospodarstvo" se v drugem odstavku črta beseda regionalne in nadomesti z besedilom "glavna (magistralne)".

28. člen

V podpoglavju "1.11. Varstvo naravne in kulturne dediščine" se na koncu doda še alinea:

* izdelava prenovitvenih programov delavskih kolonij ter mestnega jedra;

29. člen

V podpoglavju "1.12. Normativna dejavnost s področja urejanja prostora" se v drugi alinei beseda SIS, nadomesti z besedo "komunalnih organizacij".

Že sprejeti odloki se na koncu dopišejo in sicer:

" pod točko 1. - sprejet 1989, pod točko 2. - sprejet 1996, pod točko 3. - sprejet 1988, pod točko 4. - sprejet 1995, pod točko pa besedilo glasi:

5. odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Trbovlje (1987, nosilec: Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja občine Trbovlje), sprejet 1996;

Na koncu se doda še točka 8., ki glasi:

Odloča o razglasitvi varovalnih gozdov na območju občine Trbovlje (1988, nosilec:GG), sprejet 1988;

30. člen

V podpoglavju "1.14. Program dodatnih raziskav, potrebnih za uresničitev družbenega plana" se dopolnitve in spremembe nanašajo zgolj na pregled realizacije zadolžitev in so vpisane kot informacija.

31. člen

Podpoglavje "2.1. Območje občine sestavljajo sledeča ureditvena območja" se dopolni in uskladi z opredelitvami dolgoročnega plana tako, da se povzame 9. člen tega odloka.

32. člen

V podpoglvju "4. Programske zasnove za območja, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti" se v prvem odstavku črta besedilo "prvi polovici", v drugem odstavku pa se doda besedilo tako, da pravilno glasi:

S programskimi zasnovami se za ta območja določajo: vse potrebne podlage za določitev stavbnega zemljišča, podrobna organizacija dejavnosti in namenska raba površin, zasnova infrastrukturnega omrežja in naprav, usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, za varovanje naravne in kulturne dediščine, usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja in usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito.

V tretjem odstavku se doda še besedilo "oz. za sledeče posege v prostor." ter dodaja še sledeče že sprejete programske zasnove:

IV. KONČNA DOLOČBA

33. člen

Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 30-6/86-OS

Datum: 28.9.1998

                                                                                          PREDSEDNIK

                                                                                  OBČINSKEGA SVETA

                                                                                    OBČINE TRBOVLJE

                                                                                       Slavko POTRATA

                                                                                                     s.r.