Na podlagi
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07), 29. člena Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/98,
70/98, 70/00 in 51/02), 7. in 13. člena
Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02, 4/03
in 2/07),
Programa priprave za občinski lokacijski načrt območja L8 Poslovni
kompleks Brnik
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/07) in
Sklepa župana o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega
načrta območja L8 Poslovni kompleks Brnik
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/07) je Občinski svet
Občine Cerklje na Gorenjskem na 16. redni seji dne 24. 9. 2009 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu območja L8 Poslovni kompleks Brnik |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet in podlaga
za občinski podrobni prostorski načrt) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt območja L8 Poslovni kompleks
Brnik (v nadaljevanju: OPPN), ki skladno sprejetemu Odloku o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za
obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za
obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev
2002 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02 in popravek
št. 3/03, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na
Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na
Gorenjskem, št. 3/04), v nadaljevanju prostorske sestavine dolgoročnega
in družbenega plana občine, obravnava prostorske ureditve
severozahodnega dela Urbanistične zasnove Letališča Brnik. OPPN je
izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal v januarju 2008
(dopolnjen osnutek) pod številko projekta 10/2007 in ga na podlagi
stališč do pripomb in predloga iz javne razgrnitve in javne obravnave,
sklepov občinskega sveta ter mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora
v mesecu maju in dodatno decembru 2008 preoblikovala v predlog, ki je
bil nato v mesecih marcu in juniju 2009 dodatno usklajen z nekaterimi
ključnimi nosilci urejanja prostora. Skladno odločbi MOP RS, št.
35409-35/2007 z dne 2. 3. 2007 je bilo v postopku priprave in
sprejemanja plana potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na
okolje, zato je bilo izdelano Okoljsko poročilo za območje L8 Poslovnega
kompleksa Brnik, ki ga je izdelalo podjetje IPSUM, okoljske investicije
d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 199-01/08 v januarju 2008 in
zaključilo v maju 2008. Nanj je pridobljeno mnenje MOP o
kakovosti/ustreznosti okoljskega poročila in mnenje o sprejemljivosti
plana št. 35409-35/2007 z dne 18. 9. 2008. |
2. člen |
(vsebina in namen
OPPN) |
OPPN določa območje
obravnave, ki hkrati predstavlja predlog za določitev enote urejanja
prostora, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih
ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve,
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev
meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. |
3. člen |
(sestava OPPN) |
OPPN sestavlja
tekstualni in grafični del. |
(A) Tekstualni del
|
Tekstualni del
vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti
oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu in izjavo
odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o občinskem podrobnem načrtu
območja L8 Poslovni kompleks Brnik obsega sledečo vsebino: |
(1) Splošne določbe
|
(2) Opis prostorske
ureditve |
(3) Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
(4) Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(5) Rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
(6) Rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave |
(7) Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
(8) Etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
(9) Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalnih in tehničnih rešitev
|
(10) Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega
podrobnega prostorskega načrta |
(11) Končne določbe.
|
(B) Grafični del
vsebuje naslednje grafične načrte: |
(1) Izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela OPN (spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje
1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje
1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02 in popravek št.
3/03, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah
dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem,
dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04)
s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju |
(2) Območje
podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
(3) Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji |
(4) Zazidalno
situacijo |
(5) Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro (5.1. – končna rešitev; 5.2. –
prva etapa) |
(6) Prikaz ureditev,
potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
|
(7) Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
požarom |
(8) Načrt
parcelacije. |
II. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE |
4. člen |
(opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
Območje urejanja s
tem OPPN se nahaja severno od načrtovane prestavitve glavne ceste GII
-104, za katero je sprejet odlok o lokacijskem načrtu za območje
urejanja z oznako L5/1 glavna cesta GII – 104 Kranj–Moste (odsek ob
letališču) (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/05).
Površine, ki jih ob robovih obkroža pas drevesne vegetacije, so
namenjene pretežno poslovno-ekonomskim programom, storitvenim,
hotelsko-turističnim in logističnim dejavnostim. V južnem delu območja,
ki je od preostalega dela območja ločen s koridorjem namenjenim
železniški povezavi letališča z zaledjem, je opredeljen rezervat za
programe letaliških in obletaliških dejavnosti. |
5. člen |
(program dejavnosti
in rešitev glede umeščanja načrtovanih objektov in površin) |
Izhajajoč iz opisa
prostorske ureditve prejšnjega člena tega odloka je program dejavnosti v
območju zasnovan kot sledi: |
(1) območje je
generalno razdeljeno na troje funkcionalnih sklopov, pri čemer le te
medsebojno deli in jih programsko osmišlja vstopni koridor glavne
prometnice (vzhodni funkcionalni skop in dvoje zahodnih funkcionalnih
sklopov) ter nadalje koridor načrtovane železniške proge (delitev
zahodnega dela na severni in južni funkcionalni sklop); |
(2) namebnosti so
določene glede na funkcionalne sklope. Vzhodni sklop je namenjen
gostinskim, upravnim, pisarniškim in športno rekreacijskim namembnostim
ter površinam in objektom namenjenim parkiranju. Jugozahodni sklop (PCP
6) je namenjen rezervatu za dolgoročni razvoj letaliških in obletaliških
namembnosti, upravnim in pisarniškim namembnostim ter površinam in
objektom namenjenim parkiranju, vse v kontekstu razvoja letališča in se
v nadaljnih postopkih ureja z DPN. Severozahodni, največji sklop je
namenjen trgovskim in drugim storitvenim namebnostim, gostinskim,
upravnim, pisarniškim ter logističnim namebnostim, namebnostim za
potrebe kulture, razvedrila, športa in rekreacije ter površinam in
objektom namenjenim parkiranju. |
Rešitve glede
umeščanja načrtovanih objektov in površin slede konceptu funkcionalnih
sklopov in so glede na specifiko lege v prostoru opredeljene po
posameznih funkcionalnih celotah, te pa deljene na posamezne
funkcionalne enote. |
III. UMESTITEV
NAČROTVANE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(vplivi in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
Načrtovani posegi
opredeljeni s tem odlokom vplivajo tudi na ureditve ostalih območij
(enot urejanja prostora) v neposredni bližini. Prostorska ureditev je
namreč vpeta v širši kontekst prometnih, energetskih, komunalnih in
drugih navezav na sosednja območja, hkrati pa njeno funkcioniranje
povzroča določene, za bivanje in delo nebistvene vplive na sosednja
območja. Lega v širšem območju določa urbanistični koncept, ki omogoča
blage prehode dejavnosti cone preko zelenih večnamenskih površin v
obstoječe robne gozdne površine ter hkrati navezuje območje na obstoječe
programe območja ob letališču, ki se nahaja južno, neposredno ob
načrtovani trasi prestavljene glavne ceste GII – 104. |
Izven ureditvenega
območja OPPN, se s tem odlokom ureja tudi območja novogradenj komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture in cestnega priključka
na načrtovano krožno križišče ter izvennivojskega prehoda za pešce v že
sprejetem lokacijskem načrtu območja L5/1 (idejne zasnove krožnega
križišča, PNZ d.o.o., december 2008 za končno rešitev in Načrt cestnega
omrežja z zbirno karto komunalnih vodov, IPSUM d.o.o., št. načrta
201/03/CE/08, junij 2009 za prvo fazo prve etape urejanja krožnega
križišča). Konkretno je torej navezava območja OPPN na državno cesto
preko novopredvidenega krožnega križišča po projektu PZI, ki ga vodi
Direkcija RS za ceste (št. 12-1171, junij 2007, PNZ, Ljubljana) možna
samo za posege v sklopu 1. faze 1. etape, kot to predvideva prometna
študija (Reduciran program, št. 12-1283/1, PNZ, junij 2009). Za vse
druge faze in etape gradenj na območju OPPN je treba izdelati dodatne
preveritve (prometna študija) in po potrebi rekonstruirati križišče z
državno cesto – glede na dodaten promet zaradi gradnje drugih faz in
etap na območju L8. Vse posege je treba predhodno uskladiti z Direkcijo
RS za ceste. Za zagotovitev komunalne opremljenosti poslovnega kompleksa
je potrebno območje urejanja priključiti na komunalno in energetsko
infrastrukturo, ki se nahaja izven ureditvenega območja. Poteki teh
priključkov so določeni v grafičnem delu OPPN. |
Poleg navedenih
zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno
dodati ali izvzeti tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku
priprave projektne dokumentacije komunalne infrastrukture, na podlagi
strokovno preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno. |
7. člen |
(rešitve načrtovanih
objektov in površin) |
Umestitev
načrtovanega poslovnega kompleksa Brnik sledi planskim usmeritvam in že
začrtanemu konceptu razvoja, ki so ga podali že prostorski ureditveni
pogoji območja L1 Ob letališču. Izhaja iz prevladujoče funkcije območja
ter s sistemom vzdolžnih in prečnih prometnic deli cono na osem
samostojnih karejev (funkcionalnih celot), ki so namenjeni gradnji
stavb, na tri funkcionalne celote cestnoprometne infrastrukture, na
celoto železniške infrastrukture in na pet funkcionalnih celot robnih
zelenih ureditev. |
(1) Funkcionalne
celote namenjene gradnji stavb (FCP) so grupirane po funkcionalnih
sklopih, in sicer tako, da se v osrednjem, severozahodnem funkcionalnem
sklopu, ki se nahaja zahodno od glavne vstopne prometnice v območje
(FCI1) in severno od načrtovanega poteka železniške proge (FCŽ1, ki se
bo urejala z DPN) nahaja pet funkcionalnih celot (od FCP1 do FCP5), v
jugozahodnem, ki leži južno od načrtovanega poteka železniške proge ena
funkcionalna celota (FCP6) in v vzhodnem funkcionalnem sklopu, ki leži
vzhodno od glavne vstopne prometnice v območje dvoje (FCP7 in FCP8)
funkcionalnih celot namenjenih gradnji stavb. |
(2) Funkcionalne
celote namenjene cestnoprometni in ostali gospodarski javni
infrastrukturi, ki poteka v obcestnih koridorjih so prav tako grupirane
glede na koncept funkcionalnih sklopov. Glavno vstopno prometnico z
obsežnim obojestranskim zelenim obcestnim pasom predstavlja funkcionalna
celota FCI1, nanjo se na zahodu navezuje glavna notranja zbirna cesta
zahodnega dela s sistemom internih napajalnih prometnic (FCI2), na
katere se v jugozahodnem funkcionalnem sklopu navezuje območje
dolgoročno namenjeno razvoju letaliških in obletaliških programov,
vključno s koridorjem podnivojske železniške proge, kar se bo v
nadaljnih postopkih urejalo z DPN; na zahodu se na glavno vstopno
prometnico navezuje glavna notranja zbirna cesta vzhodnega dela (FCI3).
|
(3) Funkcionalna
celota FCŽ1 predstavlja načrtovani koridor bodoče železniške povezave
letališča in obletaliških dejavnosti z zaledjem. |
(4) Funkcionalne
celote zelenih robnih ureditev se dele na dvoje funkcijsko ločenih
ureditev, in sicer na robne zelene ureditve, ki predstavljajo prehod med
dejavnostjo cone in obstoječimi gozdnimi površinami na zahodu, severu in
severovzhodu (FCZ1, FCZ2 in FCZ3) ter na zelene obcestne ureditve med
dejavnostjo cone in bodočim potekom prestavljene glavne ceste GII – 104
(FCZ4 in FCZ5). Pomembno zeleno potezo predstavlja tudi obcestni pas
parkovnih ureditev v FCI1. |
8. člen |
(pogoji in usmeritve
za projektiranje in gradnjo) |
Pogoji in usmeritve
za projektiranje in gradnjo obravnavajo troje pomembnih sklopov, in
sicer urbanistične, arhitekturne in krajinske pogoje in usmeritve.
|
(A) Urbanistični
pogoji in usmeritve |
(A1) Glede na
načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznega objekta v širšem
prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma na posamezni parceli,
namenjeni gradnji (funkcionalne enote) so maksimalni gabariti stavb, ki
so dovoljeni na posamezni gradbeni parceli, razdeljeni v šest tipoloških
skupin: |
(1) tip I, ki je v
območju določen zgolj eden, predstavlja stavbo maksimalnih tlorisnih
dimenzij 30 m × 30 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (18,00 m nad
koto urejenega terena). Načrtuje se kot najmanjša enota severozahodnega
funkcionalnega skopa; |
(2) tip II, ki se jih
določa šest, predstavlja stavbo maksimalnih tlorisnih dimenzij 30 m × 60
m, in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (18,00 m nad koto urejenega
terena); |
(3) tip III, ki je v
območju zgolj eden, predstavlja stavbo maksimalnih tlorisnih dimenzij 60
m × 60 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (18,00 m nad koto
urejenega terena); |
(4) tip IV, OPPN jih
predvideva štiri, predstavlja stavbe maksimalnih tlorisnih gabaritov,
kot je razvidno iz grafičnega dela, za katere je značilno, da je ena od
stranic maksimalnih gabaritov 60 m; ostale stranice se tako po obliki
kot smereh v prostoru praviloma prilagajajo prevladujočim gradbenim
linijam funkcionalne celote, ki ji pripadajo oziroma v nekaterih
primernih sosednje funkcionalne celote. Višinski gabarit vseh je do (K)
+ P + 4 (18,00 m nad koto urejenega terena); |
(5) tip V, v območju
urejanja je zgolj eden, ki združuje več objektov nepravilnih oblik, ki
tvorijo funkcionalno celoto, praviloma široko do 70 m. Na mestih
poudarka je dovoljena večja širina, kar je razvidno iz grafičnega dela;
višinski gabarit je (K) + P, delno tudi maksimalno (K) + P + 2
(maksimalno 12,00 m nad koto urejenega terena). Zunanja linija objektov
na JV, JZ in Z strani sledi linijam sosednjih funkcionalnih enot in
zagotavlja najmanj 10 m nepozidanega pasu; |
(6) tip VI,
predstavlja po obliki sicer dvoje različnih stavb ob vstopu v območje
urejanja, ki pa jih povezuje zahteva po načeloma enotnem principu
oblikovanja ter kompatibilnih namembnostih; tlorisne dimenzije so
razvidne iz grafičnega dela, vertikalni gabarit je glede na dominantno
vlogo o prostoru do (2K) + P + 5 (20,00 m nad koto urejenega terena,
vendar v nobenem primeru ne nad koto 408,00 m.n.m). |
(A2) Tlorisni
gabariti stavb so v OPPN opredeljeni z maksimalnimi gabariti stavb, ki
so opisani v predhodnem tekstu tega člena in so prikazani v grafičnem
delu načrta. Glede na nujnost prilagoditve novooblikovanih zemljiških
parcel razpoložljivemu prostoru, v katerega je umeščenih vseh osem
funkcionalnih celot, so tudi površine namenjene stavbam različne.
Opredeljene so z velikostjo posamezne parcele, namenjene gradnji
(funkcionalne enote), znotraj katere se vselej ohranja robni nepozidani
pas minimalne širine 10,00 metra. Preostanek je, ob upoštevanju vrste
omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet,
manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi, ipd.) namenjen
gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb so omejeni z 18,00 metri nad
koto urejenega terena, razen za stavbi tipa VI, ki sta omejeni z 20,00
metra nad koto urejenega terena ter dodatno omejitvijo, da v nobenem
primeru ne presegata koto 408,00 m.n.m. Znotraj tako oblikovanega
volumna je možna izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto površine stavb
in specifika dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev zadostnih
površin za mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev. Konkretizacija se
ureja v posebnem Pravilniku o obratovanju poslovnega kompleksa Brnik, ki
bo priloga OPPN ter posamezni pogodbi med investitorjem posega v coni in
upravljavcem cone. Za vse funkcionalne enote v okviru celot poslovno
proizvodnih karejev se določa maksimalna vrednost faktorja izrabe
parcele namenjene gradnji (FI), faktorja gradbene prostornine (FP),
faktor zazidanosti na parcelo, namenjeno gradnji (FZ), maksimalna višina
stavb, ki je določena s tipom stavbe, maksimalna prostornina stavb (P)
in površina funkcionalne enote oziroma parcele, namenjene gradnji (GP).
Določene so tudi gradbene linije in meje oziroma regulacijske linije
ter, pod posebnimi pogoji združevanje posameznih parcel, namenjenih
gradnji. Navedena določila so prikazana v grafičnem delu OPPN oziroma v
Pravilniku o obratovanju poslovnega kompleksa Brnik. |
(A3) Celotno območje
urejanja z oznako L8 Poslovni kompleks Brnik sestavljajo funkcionalne
celote namenjene gradnji stavb (FCP), funkcionalni celoti zelenih
obcestnih površin (FZ4 in FZ5), funkcionalne celote zelenih zaključkov
cone (FZ1, FZ2 in FZ3) ter funkcionalne celote cestne infrastrukture
(FCI) ter železniške infrastrukture (FCŽ). |
(A3/1) Funkcionalne
celote namenjene gradnji stavb (osem celot) se dele na: |
(1) FCP1,
funkcionalna celota na severnem delu območja določa gradnjo ene stavbe
tipa III; površina funkcionalne celote znaša 0,65 hektarja; |
(2) FCP2,
funkcionalna celota severovzhodno od FCP1 določa gradnjo petih stavb
tipa II in ene stavbe tipa IV; površina funkcionalne celote znaša 3,05
hektarja; |
(3) FCP3,
funkcionalna celota jugozahodno od vstopa v območje določa gradnjo ene
stavbe tipa VI; površina funkcionalne celote znaša 1,59 hektarja;
|
(4) FCP4,
funkcionalna celota zahodno ob FC P3 določa lahko tudi večfazno gradnjo
enega sklopa stavbe tipa V in dvoje stavb tipa IV; obsega površino 9,96
hektarja; |
(5) FCP5,
funkcionalna celota sredi severozahodnega funkcionalnega sklopa določa
gradnjo stavbe tipa I in obsega skupno površino 0,55 hektarja;
|
(6) FCP6,
funkcionalna celota, ki je omejena z FCŽ1 na severu je namenjena gradnji
izključno letaliških in obletaliških programov in predstavlja rezervat
za razvoj letališča; površina funkcionalne celote znaša 3,20 hektarja;
|
(7) FCP7,
funkcionalna celota vpeta med FCI1 na zahodu, FCI3 na jugu ter zelene
površine na vzhodu določa gradnjo dvoje stavb in sicer eno tipa II in
eno tipa IV; površina funkcionalne celote znaša 1,64 hektarja;
|
(8) FCP8,
funkcionalna celota na skrajnem jugovzhodnem delu, neposredno ob zeleni
cezuri določa gradnjo ene stavbe tipa VI; površina celote FC P8 znaša
0,46 hektarja. |
(A3/2) Funkcionalne
celote namenjene ohranjanju zelenih površin (pet funkcionalnih celot) se
dele na: |
(1) troje
funkcionalnih celot z oznakami FCZ1, FCZ2 in FCZ3, ki glede na dejstvo,
da območje L8 večinoma obdaja gozd, predstavljajo pas avtohtonega
zelenja (gozdni koridor), ki blaži prehod iz območja gradnje stavb v
območje gozdih in kmetijskih površin ob robovih območja poslovnega
kompleksa Brnik; |
(2) dvoje
funkcionalnih celot z oznakama FCZ4 in FCZ5, ki določata pas obcestne
zelene bariere intenzivne drevesne vegetacije, znotraj katere se dopušča
možnost postavitve oglasnih panojev ter realizacija parkovnih in
parkirnih vložkov med obstoječo drevesno vegetacijo ter v kasnejših
etapah širitev glavne ceste G2-104 v štiripasovnico; |
(3) specifični
koridor obcestne vegetacije v delu funkcionalne celote FCI1, ki
predstavlja glavno vstopno prometnico v območje in kjer se določa v
pasovih med prometnicami in funkcionalnimi celotami namenjenimi gradnji
stavb izvedba kvalitetnih parkovnih ureditev, ki se prepletajo s
sonaravno urejenimi lokacijami zadrževalnikov padavinskih voda.
|
(A3/3) Funkcionalne
celote namenjene cestni infrastrukturi (troje funkcionalnih celot) se
dele na: |
(1) FCI1,
funkcionalno celoto glavne vstopne prometnice v območje s priključkom na
novonačrtovano krožišče prestavljene glavne ceste GII – 104 ter
osrednjim krožiščem cone (izgradnja v večjem, končnem obsegu je določena
šele po realizaciji prve etape gradnje cone), ki promet v območju vodi
na vzhodni funkcionalni sklop (v FCP7 in FCP8), zahodna funkcionalna
sklopa (FCP1 do FCP6) in dalje na sever, kjer se prometnica priključi na
obstoječo prometnico; |
(2) FCI2,
funkcionalno celoto prometnic severozahodnega funkcionalnega sklopa;
|
(3) FCI3,
funkcionalno celoto prometnic vzhodnega funkcionalnega sklopa.
|
(A3/4) Funkcionalna
celota FCŽ1, ki je namenjena izključno koridorju bodoče železniške proge
preko katere potekajo prometne povezave (Fe Ž1/2) severozahodnega in
jugozahodnega funkcionalnega sklopa območja. |
(A4) Ograje, ki lahko
razmejujejo posamezne funkcionalne celote in so postavljene na parcelno
mejo so enotne, tipske iz žičnega pletiva; višina ograj je maksimalno
2,00 m. Ob ograjah so z notranje strani dovoljene strižene živice iz
avtohtonih vrst, razen v delih, kjer je določena intenzivna zelena
bariera prepleta, avtohtone in parkovne drevesne vegetacije; lokacija
zelene bariere je razvidna iz dela OPPN (FCZ4 in FCZ5). |
(A5) Pravilnik o
obratovanju poslovnega kompleksa Brnik potrdi oziroma izdela načrtovalec
OPPN po sprejetju tega odloka. |
(B) Arhitektonski
pogoji in usmeritve |
Odlok poleg
urbanističnih določa tudi arhitektonske pogoje, usmeritve in načela
oblikovanja stavb. Za stavbe veljajo naslednja skupna določila
oblikovanja: |
(1) stavbe v
posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote (še posebej to
velja za linijo ob glavni vpadnici FCI1) morajo biti oblikovane po
enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad,
okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti
posamezne dejavnosti; odstopanja od oblikovalskih izhodišč so v smislu
kvalitetnih rešitev možna le za oblikovanje stavb v FCP3, FCP4 in FCP8;
|
(2) nakloni strešin
so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega
naklona, ki omogoča odvodnjo meteorne vode s streh; izbor kritin in
barva kritin mora biti načeloma enotna; izjema je lahko le sklop
stavbnega kompleksa v FCP4, kjer so dovoljene strme strehe naklona do
45°; |
(3) napušči streh,
razen v FCP4, niso dovoljeni; strehe so načeloma skrite za fasadnimi
elementi oziroma oblogami fasad; dovoljujejo se poudarki in nadstreški
nad vhodnimi vrati, izložbami, lokali, ki morajo biti oblikovani v
skladu z zunanjo podobo predvidene stavbe in okolice; poudarki in
nadstreški nad vhodnimi vrati lahko segajo preko dovoljenih maksimalnih
tlorisnih gabaritov in določenih gradbenih linij, hkrati pa ne smejo
poslabšati pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah; |
(4) stavbe so lahko
grajene klasično ali montažno; |
(5) v funkcionalnih
enotah je dovoljena gradnja nezahtvenih in enostavnih objektov v skladu
s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost, če ni v drugih
določilih tega odloka določeno drugače; skupna površina osnovnega
objekta, zgrajenega na podlagi gradbenega dovoljenja in površina
nezahtevnega oziroma enostavnega objekta ne sme presegati maksimalne
dovoljene zazidane površine določene za funkcionalno enoto in ostaja
znotraj gradbenih mej, če ni v ostalih določilih tega odloka določeno
drugače; |
(6) na vseh prostih
površinah znotraj območja urejanja se zasadi intenzivno visokoraslo
drevesno vegetacijo, ki ublaži poglede na peto fasado in hkrati omogoča
ohranjanje nekaterih vrst faune; |
(7) ob zbirnih
povezovalnih cestah območja se linijsko zasadi drevesno vegetacijo, ki
se smiselno nadaljuje, kjer je to možno, v izteke robnih zelenih cezur
območja oziroma obcestne zelene bariere ob GII – 104; |
(8) ob realizaciji
poslovnega kompleksa Brnik je potrebno nadomestiti del izkrčenega
gozdnega območja. |
(C) Krajinski in
mikrourbani pogoji in usmeritve |
Območje poslovnega
kompleksa Brnik se nahaja v delu občine, ki ga večinoma obdaja gozd s
poudarjeno higiensko zdravstveno, estetsko, rekreacijsko, zaščitno in
obrambno funkcijo, zato se drevesno vegetacijo ohranja v obsežnem pasu
ob načrtovani prestavitvi glavne ceste GII – 104 ter v robnih pasovih
območja na severu in zahodu. V primeru ugotovitve nekvalitetne drevesne
vegetacije oziroma v primeru nujnih posegov v robni oziroma varovalni
gozdni pas ob cesti se ta po zaključku del sanira z ustreznimi
izravnalnimi ukrepi. Posebej se določa sledeče širše pogoje in
usmeritve: |
(1) Vzdolž vseh
pomembnejših prometnic se določa urejene zelenice z možnostjo zasaditve
visokorasle linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih na
posamezno gradbeno parcelo. |
(2) Zasaditev
visokorasle linijske drevesne vegetacije ob glavni vstopni napajalni
cesti (FCI1). |
(3) Robne površine
območja se v delih, kjer območje urejanja sega na rob gozdnih površin,
zasade z ustrezno vegetacijo. |
Določajo se tudi
pogoji in usmeritve za oblikovanje okolice stavb, in sicer tako kot
sledi: |
(1) Manipulativne in
parkirne površine na parcelah, namenjenih gradnji morajo biti utrjene v
proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki ločene od
zelenic. |
(2) Padavinske vode s
streh se ponika v ponikovalnice. |
(3) Padavinske vode
iz utrjenih površin, je potrebno predhodno očiščene speljati v meteorno
kanalizacijo. |
(4) Vstopna in uvozna
vrata ograjenih parcel, namenjnih gradnji se obvezno odpirajo proti
parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega
trikotnika. |
(5) Urbana oprema in
objekti oziroma predmeti, ki urejajo javne površine morajo biti v
območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo
funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. Za posamezne funkcionalne enote naj se oglaševanje izvaja na
osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni
nad slemenom stavb. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in
izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino.
|
Pod istimi pogoji se
v območju funkcionalnih celot FC Z4 in FC Z5 dopušča možnost postavitve
objektov za oglaševanje kot nezahtevnih objektov. |
(6) Montažni začasni
objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo
locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja.
V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene
strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo
vrednost v prostoru. |
(7) Javne in poljavne
površine ter zelenice parcel, namenjnih gradnji je potrebno urejati v
skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene
ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante,
vedute ipd.). Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin.
|
(8) Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTURKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
9. člen |
(splošna merila in
pogoji komunalnega urejanja) |
Za komunalno urejanje
poslovnega kompleksa Brnik veljajo splošna merila in pogoji.
|
Komunalne ureditve se
morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza
obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove
upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur. |
V projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati
s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne
odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev
na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se dovoljujejo
posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo),
potrebni za opremljanje območja urejanja. |
Vse sekundarno
razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski
podzemni izvedbi. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in
telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
|
Načrtovana komunalna
oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in
požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno
razsvetljavo, plin in telefon. |
Vse stavbe je
potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod, plin in
kanalizacijo, vse parcele, namenjene gradnji pa morajo imeti priključek
na javno cesto. |
10. člen |
(prometno
priključevanje območja) |
Območje urejanja
poslovnega kompleksa Brnik, ki se ureja s tem odlokom se prometno
navezuje na glavno cesto GII – 104 Kranj–Moste (odsek ob letališču), za
katero je izdelan in sprejet lokacijski načrt. Priključek predstavlja
izvedbo zahodnega krožnega križišča rekonstruirane glavne ceste
(severozahodni krak). Pri izdelavi projektne dokumentacije priključka na
glavno cesto je upoštevati idejne projektne rešitve krožnega križišča,
smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora ter lokacijski
načrt za območje urejanja z oznako L5/1 glavna cesta GII – 104
Kranj–Moste (odsek ob letališču) (RRD d.o.o. Domžale, 2004; Uradni
vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/05). Skladno prometni
študiji območja letališča Jožeta Pučnika ob glavni cesti GII – 104 (PNZ
d.o.o., št. proj. 12-1283, november 2008) in iz nje izhajajoče idejne
zasnove krožnega križišča (PNZ d.o.o., št. proj. 12-1310, december 2008)
se krožno križišče na GII – 104 izvede v s to idejno zasnovo
načrtovanemu obsegu pri čemer se za prvo fazo prve etape izgradnje cone
krožno križišče izvede skladno Reduciranemu programu prometne študije
območja letališča J. Pučnika ob glavni cesti G2-104 (PNZ d.o.o., št.
proj. 12/1283/1, junij 2009) in iz tega izhajajočemu Načrtu cestnega
omrežja z zbirno karto komunalnih vodov (IPSUM d.o.o., št. proj.
201/03/CE/08, junij 2009). Konkretno je torej navezava območja OPPN na
državno cesto preko novopredvidenega krožnega križišča po projektu PZI,
ki ga vodi Direkcija RS za ceste (št. 12-1171, junij 2007, PNZ,
Ljubljana) možna samo za posege v sklopu 1. faze 1. etape, kot to
predvideva prometna študija (Reduciran program, št. 12-1283/1, PNZ,
junij 2009). Za vse druge faze in etape gradenj na območju OPPN je treba
izdelati dodatne preveritve (prometna študija) in po potrebi
rekonstruirati križišče z državno cesto – glede na dodaten promet zaradi
gradnje drugih faz in etap na območju L8. Vse posege je treba predhodno
uskladiti z Direkcijo RS za ceste. Načrtovane rešitve se skladno
odločitvi Občinskega sveta smatrajo kot dopustno odstopanje od
lokacijskega načrta. |
11. člen |
(prometno urejanje
območja) |
Območje poslovnega
kompleksa Brnik je prometno vpeto in soodvisno od več prometnih
sistemov. Ključna je cestnoprometna navezava, poleg te je preko območja
načrtovana tudi možnost železniške proge, urejanje območja pa je
povezano tudi z urejanjem zračnega prometa na osrednjem javnem letališču
Jožeta Pučnika Ljubljana. |
(A) Cestni promet
|
Cestnoprometno
omrežje funkcionira preko glavne vstopne prometnice v funkcionalni
celoti FC I1, ki se v svojem južnem delu navezuje na z Načrtom cestnega
omrežja z zbirno karto komunalnih vodov (IPSUM d.o.o., št. proj.
201/03/CE/08, junij 2009) idejno zasnovo PNZ d.o.o. (št. proj. 12-1310,
december 2008) za kasnejše etape dopolnjeno severozahodno krožno
križišče bodoče rekonstruirane glavne ceste GII – 104, v sredinskem delu
pa se preko (variantno) primarnega notranjega krožnega križišča v
območju poslovnega kompleksa Brnik navezuje na dvoje notranjih zbirnih
cest, primarno v funkcionalni celoti FC I2 na zahodni strani in
sekundarno v funkcionalni celoti FC I3 na vzhodni strani. Primarna
notranja zbirna cesta na zahodu s svojima dvema prečnima prometnima
povezavama proti jugu (pri čemer obe povezavi omogočata napajanje tudi
območij severno in zahodno od območja obravnave) predstavlja sistem
notranjih prometnic zahodnega sklopa, ki se v nadaljevanju preko
koridorja železniške proge zaključujejo v južnem delu zahodnega sklopa
urejanja (letališki rezervat). |
Vse prometnice v
območju urejanja imajo določene cestne koridorje (cestni svet). Koridor
glavne vstopne prometnice, torej napajalne ceste je, vključujoč širok
obcestni zeleni pas parkovnih ureditev, širok 80 m, vsi ostali cestni
koridorji pa so širine 20 m. Širina vozišča napajalne ceste je 2 x 4,00
m z vmesnim zelenim pasom, vse ostale širine vozišč so 7,00 m. Ob vseh
prometnicah se izvede obojestranski hodnik za pešce, ki se s pasom
zelenja loči od prometnic in parcel, namenjenih gradnji. Na koncu
zahodne napajalne ceste se izvede sekundarno krožno križišče
(obračališče). Podrobnejši prikaz prometne ureditve, ki jo opredeljujejo
funkcionalne celote od FCI1 do FCI3 je razviden iz grafičnega dela
projektnih rešitev prometne infrastrukture. |
Za kvalitetno
urejanje prometa znotraj območja veljajo določila, opredeljena v
nadaljevanju. |
(1) Za dostope do
posameznih stavb oziroma objektov so predvideni posamezni dovozi
ustreznih širin in radijev. Okoli posameznih objektov morajo biti
zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna vozila.
|
(2) Glede na to, da
gre za preplet dejavnosti morajo biti hitrosti vozil glede na prioritete
prometnic ustrezno omejene. Večina cest je določena v premah, smeri se
spreminjajo le v križiščih. Radiji v križiščih bodo prilagojeni
najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni s priklopniki). Opredeljen je
enostranski prečni nagib proti dvignjenemu robniku, ki bo služil
ustreznemu odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na
vozišču. Prečni nagibi hodnikov za pešce bodo 2.0% in bodo vedno
usmerjeni proti cestišču. Niveleta cestnega omrežja bo prilagojena
priključevanju na krožišče. Najnižja višinska točka notranjih prometnic
je v križišču južne napajalne ceste in južne prečne ceste. |
(3) Vozišče bo
omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo vozišča. |
(4) Uvozi bodo
izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši lahko tudi preko
ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se bodo zaključevali z
ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno za gibanje invalidov.
|
(5) Glede na
kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo projekta
bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti
ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega ustroja. Vse
utrjene površine vozišč in parkirišč se izvede v asfaltni izvedbi.
Površine pločnikov so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno
tlakovane. |
(6) Vse ostale
površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji naj bodo
urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in zatravljene. |
(7) Za varno vodenje
prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana
vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija. |
(8) Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da
se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(9) Pri izračunu
parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane normative, ki
so določeni v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Cerklje na
Gorenjskem. |
(10) Vse peš površine
namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih
materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in
vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom. |
(11) Invalidom ne sme
biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za
pešce na cestah poglobljene robnike. |
(12) Predvideti je
potrebno rezervate za komunalne vode in opremo. |
(13) Kanalizacija,
javni vodovod, telefonski, energetski in drugi vodi ter podobne naprave,
se smejo graditi v območju cestnega sveta le pod pogojem in na način
določenim v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
|
(14) Kot možna peš in
kolesarska povezava z območjem L1 ob letališču se v jugovzhodnem
podaljšku funkcionalne enote FeI3/1 (FeZ5/2) določa izvedba
izvennivojskega križanja z glavno cesto v območju L5/1. |
(B) Železniški promet
|
Javno letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana, ob katerem se na njegovem severozahodnem delu
nahaja tudi območje poslovnega kompleksa Brnik, ki ga ureja ta odlok, bo
dolgoročno prometno povezano z Ljubljano in Kranjem tudi z načrtovano
železniško povezavo. V ta namen se, skladno konceptualnim usmeritvam
veljavnih planskih aktov ter konkretnim usmeritvam prostorskih
izvedbenih aktov sosednjih območij letališča (območje urejanja L1 Ob
letališču, območje urejanja L4 Ekonomsko poslovne cone Brnik) v območju
urejanja določa koridor poteka podnivojske železniške proge, ki ga
predstavlja funkcionalna celota FCŽ1 in, ki se v nadaljnih postopkih,
ureja z DPN. |
(C) Zračni promet
|
S stališča
zagotavljanja varnosti zračne plovbe na letališču je bistvenega pomena
upoštevanje omejitev, ki jih narekujejo omejitvene ravnine letališča, ki
določajo posamezne omejitve rabe prostora v ožjem in širšem območju
okrog letališča in pod zračnimi potmi: |
(1) območje izključne
rabe je določeno z mejo letališča, |
(2) območje omenjene
rabe je določeno s priletno/odletnimi ravninami letališča. V koridorju
priletno/odletnih ravnin se ne smejo nahajati ovire, ki prebadajo
ravnine in vplivajo na varnost zračne plovbe na letališču, |
(3) območje
nadzorovane rabe je določeno z notranjo horizontalno ravnino, konično
ravnino in določenimi območji okrog letališča. |
Za gradnje in
prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost
zračnega prometa (gradnja objektov med absolutno koto 408,00 m.n.m. v
območju ni dovoljena) je potrebno pridobiti predhodno soglasje
Ministrstva za promet, Direktorat Republike Slovenije za civilno
letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(1) Posebej se
določa, da se do verifikacije generalnega koncepta razvoja letališča
funkcionalna celota FC P6 ohranja kot dolgoročni rezervat za letališke
in obletališke dejavnosti. |
12. člen |
(odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda) |
V območju poslovnega
kompleksa Brnik se odpadne in padavinske vode odvajajo organizirano.
|
Objekti, ki so
namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo
na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za
katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v
lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija znotraj
gradbenih parcel stavb). |
Pri novogradnji
meteorne kanalizacije se morajo upoštevati vsi veljavni pogoji za
gradnjo, kot so: |
(1) Meteorne vode iz
streh objektov se morajo speljati preko peskolovcev v podtalnico.
Kolikor to ni možno pa v obstoječe vodotoke ali pa v meteorno
kanalizacijo in po njej do vodotoka ali ponikovalnice. |
(2) Meteorne vode s
cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih površin morajo biti
speljane v meteorno kanalizacijo in po njej do vodotoka, ponikovalnice
oziroma suhega zadrževalnika. Možnost ureditve suhih zadrževalnikov se
načrtuje na lokacijah, ki so razvidna iz grafičnega dela (FI 1/1, FI
1/2m FeP 5/1 in FeZ 3/1). Meteorne vode morajo biti očiščene na način,
kot to predvidevajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Vgrajeni morajo biti lovilci
olj, katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu
s tehničnimi predpisi. |
(3) Načeloma se
določa, da se zgradijo centralni lovilci olj za posamezna območja, ker
bo to omogočilo enostavnejšo in kvalitetnejšo kontrolo, vzdrževanje in
čiščenje. |
(4) Usedlin, gošč in
olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo.
|
Pri novogradnji
komunalne (fekalne) kanalizacije se morajo upoštevati sledeči pogoji:
|
(1) Pri določanju
lokacije posameznih kanalov, črpališč in objektov je potrebno upoštevati
obstoječe in predvideno stanje kanalizacijskega omrežja ter
konfiguracijo terena in lokacije objektov, ki se priključujejo na
kanalizacijo. |
(2) Sistem izgradnje
komunalne (fekalne) kanalizacije za celotno območje občine je etapen in
ločen od meteornih voda. |
(3) Kanalizacijske
priključke je potrebno projektirati do posameznih parcelnih mej, kjer
stoji stavba, ki se priključuje na kanalizacijo. Investitor pa je dolžan
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelati projekt za
priključitev na javno kanalizacijo. |
(4) Za potrebe
organiziranega odvajanja in čiščenja komunalnih odplak prve etape
izgradnje cone (funkcionalna celota FC P4 s pripadajočo infrastrukturo)
se določa izgradnja začasne čistilne naprave v območju FC P3, ki se po
izgradnji celotnega sistema odvajanja fekalne kanalizacije ukine.
|
Dodatno je potrebno
upoštevati: |
(1) Komunalna
kanalizacija in javni vodovod, na isti trasi, morata biti zgrajena
vzporedno in v razdalji 3 m, na križanjih kanalizacije in javnega
vodovoda, je minimalni medsebojni vertikalni odmik 0,5 m s tem, da
poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa križanja z ostalimi
komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z navodili posameznega
upravljavca komunalnega voda in veljavnimi predpisi. |
(2) Komunalna
kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz vodo nepropustnih
materialov, ki zagotavljajo zahtevano kvaliteto iz projekta.
|
(3) Zagotoviti je
izvedbo ločenega kanalizacijskega sistema na območju z odvodom odpadnih
sanitarnih vod na čistilno napravo. |
(4) Tehnološke vode
in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti
na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo
določa veljavna zakonodaja. |
13. člen |
(oskrba z pitno vodo
in hidratantno omrežje) |
Javni vodovodni
sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo celotnega območja
poslovnega kompleksa Brnik. |
Nova vodovodna
omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem
cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
|
Uporabniki tehnološke
vode morajo imeti zaprte sisteme. |
Na vodovodnem omrežju
je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno
požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavlja zadostnih količin
požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k
površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ. |
14. člen |
(oskrba s plinom) |
Pri prostorskih
ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
plinovodnega omrežja, ki izhaja iz usmeritev dolgoročnega plana občine.
Določa se potek 50 barskega plinovoda ob južni strani glavne ceste GII –
104 od koder bo možen, vezano na MRP Šenčur, razvod plinovodnega
omrežja. Možna je, skladno generalnemu konceptu oskrba s plinom, tudi
variantna oskrba s plinom Geoplina iz letališča. V nadzorovanih oziroma
varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko določene
omejitve. Do izgradnje razvoda plinovodnega omrežja se določa začasni
alternativni vir oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Za
skladišče UNP se začasno opredeli eno izmed funkcionalnih enot (FeP7/1
ali FeP7/2). |
Za vse gradbene
posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih
plinovodov, je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega
omrežja. |
Nadzorovani pas za
plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi
plinovoda. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16
barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za
plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi
plinovoda. |
V 2 × 5 m pasu vseh
plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod
nadzorstvom pooblaščenega upravljavca. |
Za visokotlačne
plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16
barov (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02), za srednjetlačne plinovode
pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list
RS, št. 26/02 in 54/02). |
Priključitev objektov
na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi
pooblaščeni upravljavec plinovoda. |
15. člen |
(oskrba z električno
energijo in javna razsvetlajva) |
Pri lociranju
objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. Stavbe je potrebno priključiti na električno omrežje v
skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. |
V širši okolici
obravnavanega območja so položeni 20kV napajalni kablovodi z
elektrokoridorji 2 × 4 m od osi kablovoda za napajanje vseh
transformatorskih postaj, namenjenih oskrbi z električno energijo
obstoječih objektov in naprav na območju letališča in širše. Pri
nadaljnjih postopkih se morajo upoštevati predpisani odmiki od
obstoječih tras kablovodov, oziroma je potrebno predvideti prestavitev
kablovodov ali transformatorskih postaj. |
Za napajanje novih
stavb na obravnavanem območju, se načrtuje več novih transformatorskih
postaj, ki se bodo preko obstoječega 20 kV kabelskega omrežja vključile
v RP Letališče Brnik. Moči transformatorjev v posameznih
transformatorskih postajah se bodo določile v projektu transformatorskih
postaj in priključnih kablovodov, ko bodo poznane obremenitve posameznih
stavb. |
Na območju celotnega
kompleksa je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo. Tipi svetilk in
kandelabrov se določijo enotno. Svetilke morajo biti razporejene tako,
da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in
standardom. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski
kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. |
V celotnem območju se
določi uvlačenje SN in NN kablovodov v ustrezno kabelsko kanalizacijo s
kabelskimi jaški. Pri dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno
zagotoviti zadostno število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje
širitve mreže; ob ceveh je potrebno položiti tudi cevi zaradi
predvidenega daljinskega upravljanja TP-jev. |
Celoten
nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetljave bo izveden z
uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Za potrebe razvoda SN in NN kablov
se po celotnem območju izvede ustrezna obetonirana kabelska kanalizacija
z ustreznimi jaški. Natančno število potrebnih cevi kabelske
kanalizacije, število in tip jaškov bo določeno v načrtu za pridobitev
gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo. Pri morebitnem
približevanju ali križanju ostalih komunalnih naprav z elektro kabelsko
kanalizacijo je potrebno upoštevati navodila DES in soglasja prizadetih
upravljavcev. |
16. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje in omrežje zvez) |
Sosednje območje
letališča je vključeno v telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije z
obstoječimi zemeljskimi telekomunikacijskimi kabli in optičnimi kabli.
Južno od območja potekajo obstoječi zemeljski telekomunikacijski kabli
(medkrajevni + krajevni + optični) v smeri Cerklje – Ljubljana in Kranj.
|
Predvidene dejavnosti
poslovnega kompleksa Brnik bodo zahtevale vključitev novih stavb v
telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije, zato bo potrebno izdelati
projekt vključitve objektov v telekomunikacijsko omrežje. |
Vse kabelske povezave
znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije, zato bodo
perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih
(optika, ethernet, intranet …) izvedljive z naknadnimi dodatnimi
povezavami v kabelski kanalizaciji. |
17. člen |
(grajeno javno dobro) |
Del območja, ki se
nahaja v poslovnem kompleksu Brnik predstavlja grajeno javno dobro. Vanj
je vključena celotna cestna infrastruktura, zato javno dobro v celoti
predstavljajo funkcionalne celote FCI1, FCI2 in FCI3. V odvisnosti od
programov v območju, kjer se pod posebnimi pogoji dovoljujejo tudi
združevanje posameznih funkcionalnih enot v smislu racionalnejše izrabe
prostora, je posamezne segmente prometnic možno izvzeti iz javnega dobra
ob pogoju, da takšno izvzetje ne vpliva čezmerno na kvaliteto prometnega
funkcioniranega območja. |
V javno dobro se, po
zaključku izvedbe podnivojske železniške proge vključi tudi ustrezni del
funkcionalne celote FCŽ1, ki se nahaja nad traso železniške proge. |
18. člen |
(roki za
infrastrukturno opremljanje) |
Investitor je, v
sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih
gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi, zamenja oziroma
zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju
urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z
izgradnjo posamezne zaključene celote. |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
19. člen |
(varovanje kulturne
dediščine) |
Na območju, ki ga
obravnava OPPN, ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato rešitve
ukrepi za varovanje in celostno ohranjanje kulturne dediščine niso
potrebni. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
20. člen |
(splošni pogoji
varovanja okolja) |
Vse stavbe morajo
biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti in stabilnosti,
požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi
energije v stavbah ter ostalo veljavno zakonodajo. |
21. člen |
(varstvo tal) |
Izvajanje posegov v
območju poslovnega kompleksa Brnik bo glede na obseg načrtovanih posegov
imelo vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato je
potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo
tal. |
(1) Posegi v tla se
izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in
površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo
prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le
materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za
okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih
materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob
sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za
odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi
nezgod na tehnoloških površinah. |
(2) Med gradnjo na
območju poslovnega kompleksa je treba izvajati monitoring v skladu s
predpisi ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla. |
(3) Posebno pozornost
je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba
namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z
izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika,
ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili
pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in
zasaditvena dela na razgaljenih površinah. |
(4) V času gradnje
mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor
pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati
splošne obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
(5) Z rodovitno
plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in
po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora odstraniti in
deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina. Preprečiti je
potrebno mešanje živice in mrtvice. |
22. člen |
(varstvo gozdov in
kmetijskih površin) |
(A) Rešitve in ukrepi
na območju gozdov |
Območje poslovnega
kompleksa Brnik posega v drevesno vegetacijo gozda s
higiensko-zdravstveno in naravovarstveno funkcijo. Glede na namembnost
se vegetacija, povsod tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev
potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato mora
investitor upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in
pogojev za socialne funkcije. Konkretizacija rešitev se opredeli na
prostih površinah znotraj in izven ureditvenega in vplivnega območja
urejanja (renaturacija devastiranih predelov in linijske obcestne
zasaditve). |
Pri načrtovanju,
projektiranju in izvedbi je upoštevati naslednje zahteve in usmeritve:
|
(1) posegi v gozd in
gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega območja
ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in so
opredeljeni kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev,
ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih rešitev
območja poslovnega kompleksa v prostor; |
(2) zaradi
uravnavanja klimatskih razmer in vedutne izpostavljenosti območja s
severa je ob glavni cesti GII-104 potrebno ohraniti pas stabilnega,
odraslega drevja, ki se ga ohrani v takšnem obsegu, da je možno
dopolniti gozdni rob z novo drevesno vegetacijo (obseg varovanega
gozdnega pasu je prikazan v grafičnem delu OPPN); |
(3) drevesa, ki jih
je glede na načrtovano dejavnost v območju potrebno posekati se po
pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani pooblaščene službe
Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj; posek lesne
vegetacije se lahko izvaja le med 15. avgustom in 15. marcem;
|
(4) pri gradnji stavb
ob gozdnem robu, znotraj ureditvenega območja, je priporočena varnostna
razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka eni drevesni višini
odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja
v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik odgovoren za morebitno škodo,
nastalo ob podiranju drevja na stavbo; |
(5) zaradi ohranjanja
obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je po posegu z
gradnjo prizadete gozdne površine (npr. zaradi posega načet, oster,
gozdni rob) potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti ter pri urejanju zelenih površin v največji možni meri
zasaditi listavce avtohtonih vrst v zasaditvenih oblikah, ki posnemajo
krajinsko tipiko; potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z
zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; sanacijo
projektant v nadaljnjem postopku opredeli s sanacijskim oziroma
zasaditvenim načrtom; kateremu kot podlaga služi gozdnogojitveni načrt,
ki ga izdela za to pooblaščena organizacija; |
(6) gospodarjenje z
gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja, mora ostati neovirano; do
njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno
gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti ureditve dostopa
v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje morebitnih
novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih) in |
(7) pred sprejetjem
odloka o OPPN in pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli
poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega gospodarjenja z
gozdom, znotraj načrtovanega območja prepovedano; |
(8) z gradnjo
spremljajoče gospodarske javne infrastrukture, razen nujnih povezav, se
ne sme posegati v gozdni prostor v okolici območja urejanja;
|
(9) odvečni odkopni
in gradbeni material, ki bi nastal pri gradnjah, se ne sme odlagati v
gozd; |
(10) skrčene gozdne
površine se nadomešča z novimi funkcijsko enakovrednimi ogozditvami
negozdnih površin v območju urejanja; ogozditev se mora začeti v roku
enega leta od skrčitve in biti končana v roku treh let od skrčitve;
konkretizacija nadomestne ogozditve se opredeli v posebnem dogovoru med
investitorjem območja OPPN in nosilcem urejanja prostora pristojnega za
področje gozdarstva; uspešnost nadomestne ogozditve je potrebno
spremljati skladno z zakonodajo. |
(B) Rešitve in ukrepi
na območjih kmetijskih zemljišč, kjer se izvajajo posegi izven
ureditvenega območja |
Investitorji v
območju so dolžni s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred
onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja območja, sanacijo
prekinjenih sistemov za odvodnjavanja zagotoviti varovanje kmetijskih
zemljišč. |
Pri gradnji v območju
poslovnega kompleksa se omeji gibanje strojev na območje posegov
(izključne rabe). Za transporte čim manj uporabljati poljske poti.
Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na
kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših
rešitev. |
Investitor je dolžan
vzpostaviti vse z gradnjo prekinjene dostope na kmetijska zemljišča in
sicer tako v času gradnje kot tudi po izgradnji posamezne gradbene
parcele. |
V sklopu izdelave
projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi
rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z
matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti
racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v
času gradnje. Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo lokacijo
tako, da se ohrani njena plodnost in količina oziroma da ne pride do
onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom.
Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na
največ 1,50 m visoke nasipe. Deponije je treba zaščititi pred
onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o
mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o
nadaljnji uporabi za sanacijo. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih
in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin,
ki se jim spremeni funkcija. |
23. člen |
(varstvo in zaščita
voda) |
Ker so posegi
predvideni na vodovarstveno sorazmerno občutljivem območju, je smiselno
pri načrtovanju in izvedbi upoštevati sledeče usmeritve: |
(1) Vsi posegi v
prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja
stanja voda in da se onemogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
|
(2) Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti
usklajena z zakonodajo. |
(3) Vse odpadne vode
morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem, pri čemer se
dopušča izgradnjo začasne čistilne naprave za potrebe prve etape
realizacije cone, to je funkcionalne celote FC P4 s pripadajočo
infrastrukturo. |
(4) Za čas gradnje je
nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na
gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča
in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo
biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. |
(5) Zagotoviti je
potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vse za potrebe gradnje
postavljeni provizorji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij.
Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko in protierozijsko ureditev
vseh prizadetih površin. |
24. člen |
(varovanje naravnih
vrednot) |
Na območju, ki ga
obravnava OPPN ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje
biotske raznovrstnosti, zato ukrepi za varovanje naravnih vrednot niso
potrebni. |
Kljub temu je za
zagotovitev prostega prehoda živalskih populacij potrebno v robnih
pasovih območja na severu, vzhodu in zahodu ter v obcestnem koridorju
bodočega poteke glavne ceste GII – 104 zagotoviti gozdni koridor širine
30 metrov. S tem se zagotavlja tudi ohranjanje koridorja med vzhodnim in
zahodnim krakom gozdnega kompleksa. Za izvedbo zelenega preduha preko
območja v smeri sever – jug se zagotavlja obsežen zelen koridor FC I1,
ki ga deli zgolj vstopna prometnica v območju. |
25. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Obravnavano območje
bo po izgradnji stavb sodilo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
|
Območje poslovnega
kompleksa Brnik je v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih
obremenitev delovnega okolja. V južnem delu, ki je najbliže območju
prometnice je ob območju urejanja načrtovan širši pas visokorasle
drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v
območju. |
26. člen |
(varstvo zraka) |
Vsi protihrupni
ukrepi širše zelene bariere ob glavni cesti GII – 104 Kranj–Moste imajo
tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami
plinov, delno pa ima to funkcijo tudi zasaditev v prostoru cone. Med
obratovanjem območja poslovnega kompleksa Brnik dodatni zaščitni ukrepi
niso potrebni. |
Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
|
(1) zakonsko
ragulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih; |
(2) preprečevanje
prašenja odkritih delov gradbišča: vlaženje sipkih materialov in
nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in
|
(3) sprotno
kultivirati območja večjih posegov. |
27. člen |
(ravnanje z odpadki
in njihovo odlaganje) |
Zbiranje, odvoz in
odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih
izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na
komunalno deponijo. Pri načrtovanih stavbah se zbirna mesta za komunalne
odpadke predvidijo na gradbenih parcelah tako, da niso vidno
izpostavljena. V času odvažanja odpadkov se zabojniki za odpadke
postavijo na mesta dostopna vozilom za odvoz. Na območju transporta
zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti. |
Za ločeno zbiranje
odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na
primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke. |
Zbiranje posebnih in
nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi. |
Gradbene odpadke se
odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov oziroma se
jih ustrezno predela. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja
povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin.
Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15
m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in
gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do
splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. |
28. člen |
(monitoring) |
Pred začetkom gradnje
je treba: |
zagotoviti celosten
načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na
okolje; |
pri določitvi točk
monitoringa smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega
stanja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak,
hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se
pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;
|
izvesti monitoring
podtalnice s piezometrom po programu, ki ga pripravi hidrogeolog;
|
točke spremljanja
stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje
podatkov. |
Monitoring je treba
izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni
monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje in z
usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so
javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov. |
Dodatni ukrepi, ki
jih mora izvesti investitor v primeru neustreznih rezultatov
monitoringa, so: |
(1) dodatne tehnične
in prostorske rešitve, |
(2) dodatne zasaditve
in vegetacijske zgostitve, |
(3) sanacija,
povečanje ali izgradnja novih naprav in |
(4) drugi ustrezni
ukrepi. |
29. člen |
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
Poleg vseh obveznosti
navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času
pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi: |
(1) zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih
objektov in zemljišč; |
(2) organizirati
promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na
obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
poslabša; |
(3) zgraditi dostope
do gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki v OPPN niso določeni, so pa
utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;
|
(4) odpraviti v
najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale
zaradi gradnje in obratovanja posamezne gradbene parcele ali
funkcionalne celote; |
(5) zagotoviti
nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov
in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru
poškodb pri gradnji; |
(6) za čas gradnje na
vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako,
da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za
stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri
čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma
pravokotna oddaljenost od gradbišča; |
(7) za zavarovanje
vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz smernic in
mnenj; |
(8) vzdrževati
vegetacijske pasove ob glavni cesti, ki so element krajinskega urejanja,
istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega
okoliškega prostora; |
(9) zagotoviti
sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter
okolico objektov; |
(10) sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali
uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
(11) začasno
pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih
ureditev povrniti v prvotno rabo; |
(12) ohraniti
funkcionalno celoto FC P6 kot dolgoročni rezervat za letališko in
obletališko infrastrukturo, ki se bo v nadaljnih postopkih urejala z
DPN. |
Vsi navedeni ukrepi
se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja,
pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape in njenih
priključkov. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
30. člen |
(rešitve in ukrepi za
obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred
požarom) |
Za zaščito v primeru
nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne
evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine,
intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki
med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni
drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem omrežju bo zaradi
zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno hidrantno omrežje z
nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
|
(1) varen umik ljudi,
živali in premoženja; |
(2) potrebne odmike
med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno
ločitev; |
(3) prometne in
delovne površine za intervencijska vozila; |
(4) vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s
predpisi; |
(5) zagotovitev
površin za potrebe evakuacije. |
Prostorske potrebe za
področje zaščite in reševanja bodo naknadno določene v načrtu zaščite in
reševanja. |
Potrebe po
zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem
se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi. |
VIII. ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
31. člen |
(etapnost izvedbe) |
OPPN območja L8
Poslovnega kompleksa Brnik se izvaja v več etapah, ki so, razen prve
etape, medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Prva faza prve
etape predstavlja izgradnjo načrtovanih rešitev v delu FC P4 z ustrezno
infrastrukturo, priključkom na krožno križišče in začasno čistilno
napravo. Določa se, da je navezava območja OPPN na državno cesto preko
novopredvidenega krožnega križišča po projektu PZI, ki ga vodi Direkcija
RS za ceste (št. 12-1171, junij 2007, PNZ, Ljubljana) možna samo za
posege v sklopu 1. faze 1. etape, kot to predvideva prometna študija
(Reduciran program, št. 12-1283/1, PNZ, junij 2009). Za vse druge faze
in etape gradenj na območju OPPN je treba izdelati dodatne preveritve
(prometna študija) in po potrebi rekonstruirati križišče z državno cesto
– glede na dodaten promet zaradi gradnje drugih faz in etap na območju
L8. Vse posege je treba predhodno uskladiti z Direkcijo RS za ceste.
Vsaka skupina stavb predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela
etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma,
kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti
pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri
izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
ki ga izdela načrtovalec OPPN. |
Začasna namembnost
zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah
izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo
obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v
prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap. |
IX. VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
32. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1) Pri realizaciji
tega OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem
odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski
in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. |
(2) Določeni tlorisni
gabariti stavb iz 8. člena tega odloka so lahko tudi manjši, v kolikor
dejavnost zahteva večje površine za mirujoči promet in manipulacijo.
|
(3) Določeni tlorisni
gabariti stavb iz 8. člena tega odloka so lahko tudi večji, pri čemer
morajo biti razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot
osončenja za delo občutljivih prostorov. Prav tako morajo biti
zagotovljeni požarni odmiki med stavbami in upoštevane vse določene
gradbene linije ter pod pogojem, da se na gradbeni parceli za dejavnost
zagotovi zadostne površine za mirujoči promet in manipulacijo.
|
(4) Parcele,
namenjene gradnji znotraj funkcionalnih celot je dovoljeno tudi
združevati. V primerih združenih parcel smejo maksimalni tlorisni
gabariti stavb segati do gradbenih linij, pri čemer morajo biti razdalje
med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za delo
občutljivih prostorov. Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki
ter pod pogojem, da se na parceli, namenjeni gradnji za dejavnost
zagotovi zadostne površine za mirujoči promet in manipulacijo.
|
(5) Površine parcel,
namenjenih gradnji (funkcionalnih enot) znotraj funkcionalne celote FCP1
je dovoljeno delno ali celoti nameniti parkirnim površinam. |
(6) V primeru, da se
na območjih funkcionalnih celot od FCP2 in FCP4 lastniški odnosi uredijo
tako, da je lastništvo posameznih sosednjih funkcionalnih enot
namenjenih gradnji stavb enako, se lahko funkcionalne enote vmesnih
prometnic namenijo gradnji stavb in se povežejo s sosednjimi
funckionalnimi celotami oziroma enotami namenjenimi gradnji. V primeru
tako združenih funkcionalnih celot oziroma enot smejo maksimalni
tlorisni gabariti stavb segati do gradbenih linij, kot je razvidno tudi
iz grafičnega dela, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami takšne,
da zagotavljajo 45° kot osončenja za delo občutljivih prostorov. Prav
tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki ter pod pogoji, da se na
parceli, namenjeni gradnji za dejavnost zagotovi zadostne površine za
mirujoči promet in manipulacijo, da se uredi ustrezne nadomestne dovoze
do funkcionalnih enot z onemogočeno dostopnostjo ter, da se uredi
ustrezne nadomestne koridorje vodov javne gospodarke infrastrukture, če
ti ne morejo več potekati na območjih načrtovanih. Območja nadomestnih
dovozov in nadomestnih koridorjev se uredijo s služnostnimi pogodbami.
|
(7) Dovoljena so
odstopanja do +2,00 m nad določenim vertikalnim gabaritom iz 8. člena
tega odloka, za tehnične dele stavb, pri čemer morajo biti razdalje med
stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in delo
občutljivih prostorov in požarni odmik ter pod pogojem, da s svojo
višino ne vplivajo na varnost zračnega prometa, torej, da v nobenem
primeru ne presegajo referenčne višine 408,00 m.n.m. |
(8) Odstopanja
lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja OPPN in ob priključkih na
omrežje oskrbovanih sistemov so dovoljena v skladu s konceptom razvoja
sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih
rešitev, nanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev
urejanja prostora. Odstopanja od lokacij infrastrukturnih vodov na
območju OPPN so dovoljena, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov
stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev oziroma so skladna določilu
šestega odstavka tega člena. |
(9) Pri pripravi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu s
tolerancami, ki jih dopušča OPPN, kar je potrebno prikazati v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
X.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
33. člen |
(usmeritve) |
Po realizaciji s tem
OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju
nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne
usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja
prostora, in sicer: |
– ohranjati zeleno
bariero ob glavni cesti, ob dejstvu možnosti izgradnje štiripasovnice,
|
– ohranjati gradbene
linije ob vseh notranjih prometnicah in |
– ohranjati
načrtovane priključke na glavno cesto. |
XI.
KONČNE DOLOČBE |
34. člen |
(inšpekcijsko
nadzorstvo) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpekcija za
prostor. |
35. člen |
(vpogled v OPPN) |
OPPN je
na vpogled vsem zainteresiranim pri pripravljavcu, Občini Cerklje na
Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, in na
Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. |
36. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-10/2006-127 |
|
Cerklje na
Gorenjskem, dne 24. septembra 2009 |
Župan |
Občine Cerklje na
Gorenjskem |
Franc Čebulj l.r. |