Na podlagi
določb VI. poglavja
Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št.
24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr, 218., 218.a, 218.b,
218.c, 218.d člena
Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15),
59. člena
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018
(Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17) ter na podlagi 13. člena
Statuta Občine Črenšovci
(Uradni list RS, št. 58/10, 62/16) je Občinski svet Občine Črenšovci na
25. redni seji dne 28. 11. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na
območju Občine Črenšovci |
|
Splošna določila |
|
1. člen |
|
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini
Črenšovci plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v
nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč, zavezance za plačilo, merila
za določitev višine nadomestila ter merila za popolno ali delno
oprostitev plačila nadomestila. |
|
Območje za
plačilo nadomestila |
|
2. člen |
|
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine
Črenšovci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: |
– dostop do zemljišča po javni cesti, |
– možnost priključitve na električno energijo, |
– možnost priključitve na javni vodovod, |
– možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje,
ali če je dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. |
|
Vrste zemljišč za
katere se odmerja nadomestilo |
|
3. člen |
|
Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana
stavbna zemljišča. |
V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila
za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno
legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa. |
Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno
zemljišče preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen
brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko
investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba
oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, ter novo stanje
evidentira na Geodetski upravi RS (v nadaljnjem besedilu: GURS), hkrati
pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno
zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina
določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo in izpolnjuje vse
pogoje navedene v 5 členu tega odloka. |
Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil
zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma
se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo
in se zato s plačevanjem nadomestila za zazidano stavbno zemljišče
nadaljuje. |
|
4. člen |
|
Zazidana stavbna zemljišča |
Zazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške
parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi
dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali
gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne
infrastrukture. |
Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne
infrastrukture nima določene gradbene parcele se do njene določitve
šteje, da je pozidano stavbno zemljišče fundus objekta pomnožen z
1,5-kratnikom fundusa. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano
stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka. |
Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča
se uporabljajo uradni podatki Geodetske uprave, ki se nanašajo na stavbe
oziroma dele stavb (Register nepremičnin – neto površina dela stavbe
zmanjšana za odprte prostore). |
Namen stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi
uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na namen stavbe ali dela stavbe. |
Kot pozidana stavbna zemljišča štejejo tudi zunanja
zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi
stavbami in so v naravi manipulativne površine, zunanja skladišča,
parkirišča, delavnice na prostem in podobno – druga stavbna zemljišča.
Za druga stavbna zemljišča se nadomestilo plačuje od utrjenih površin
izven stavb. |
Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede
na zgornje alineje tega člena, je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska
uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto GURS, da pridobi te
podatke. Do pridobitve podatkov GURS, občina lahko uporablja podatke iz
drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev
gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega
prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika
objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se
izpelje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
|
5. člen |
|
Nezazidana stavbna zemljišča |
Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške
parcele ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom
določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta ali
objektov, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni
za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Zanje mora biti
zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, električno
energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na
javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja na katerih je
dovoljena gradnja greznic in malih čistilnih naprav. |
Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene
parcele se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od
površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5, in
sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in
izpolnjujejo vse zahteve prvega odstavka tega člena. |
|
6. člen |
|
Zavezanci za plačilo nadomestila |
Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik
zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik. |
Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v
zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta s katerim oseba ali pravna
oseba dokazuje, da je pridobil lastninske pravice (pogodba, zakon,
odločba). |
Pravico uporabe fizična ali pravna oseba dokazuje z
najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da
ima pravico uporabe stavbnega zemljišča. |
|
7. člen |
|
Merila za določitev višine nadomestila |
Merila za določitev višine nadomestila so: |
– lega stavbnega zemljišča, |
– namenska raba zemljišča, |
– opremljenosti zemljišča s komunalno
infrastrukturo. |
|
8. člen |
|
Lega stavbnega zemljišča: |
Celotno območje Občine Črenšovci je eno območje za
plačilo nadomestila. |
|
9. člen |
|
Namenska raba zemljišč |
Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje
za objekte in dele stavb z naslednjim namenom: |
Dejanska raba stavbe ali dela stavbe |
Število točk |
Stanovanjske stavbe |
30 |
Garaža kot samostojni objekt |
15 |
Poslovni prostori za trgovino, gostinstvo
in obrtne storitve |
90 |
Poslovni prostori družbenih dejavnosti |
30 |
Banka, pošta, zavarovalnica |
90 |
Industrija |
90 |
Druge poslovne površine ne glede na
dejavnost |
60 |
|
10. člen |
|
Nezazidana stavbna zemljišča |
Za nezazidana stavbna zemljišča se namenska
zemljišča določi glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih
planskih aktov. |
Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo s 30
točkami. |
|
11. člen |
|
Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč: |
Vrsta |
Število točk |
Makadamska cesta |
15 |
Cesta v protiprašni obliki |
30 |
Javni vodovod |
25 |
Kanalizacija |
25 |
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost
priključka na vodovod, kanalizacijo, če je sekundarno omrežje na
katerega se je možno priključiti oddaljeno od meje stavbnega zemljišča
največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja
komunalne infrastrukture. O možnosti dejanske priključitve daje soglasje
upravljavec posamezne infrastrukture. |
Pri drugih poslovnih površinah iz 8 člena in
nezazidanih stavbnih zemljiščih iz 9. člena se komunalna oprema ne
točkuje. |
|
12. člen |
|
Določitev višine nadomestila |
Mesečna višina nadomestila se izračuna tako, da se
medsebojno pomnožijo: |
– površina stavbnega zemljišča izražena v m2, |
– s seštevkom točk glede na namensko rabo zemljišča
in skupnim številom točk glede na komunalno opremo – razen pri izračunu
nadomestila za druge poslovne površine in nezazidana stavbna zemljišča, |
– vrednostjo točke. |
|
13. člen |
|
Določevanje vrednosti točke |
Vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča v letu
2018 znaša 0,00031 EUR. |
Vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča v
letu 2018 znaša 0,000069 EUR. |
Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim
sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi
letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih
Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo
odmerja, v kolikor je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep se
objavi v Uradnem listu RS. |
V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je
določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet
Občine Črenšovci, na predlog župana. |
|
14. člen |
|
Odmera nadomestila |
Nadomestilo se odmeri za vsak odmerni predmet
posebej. |
Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo
pristojno za finance, ki tudi poskrbi za izterjavo plačila. |
Osnova za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako
leto posreduje občinska uprava. |
Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s
predpisi o davčnem postopku. |
Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila
se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku. |
|
15. člen |
|
Oprostitve plačila nadomestila |
Nadomestilo se ne plačuje za: |
– zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS
in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite, |
– za objekte tujih držav, ki so v uporabi kot
diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo
osebje, |
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij,
ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če
ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, |
– za sakralne objekte v katerih verske skupnosti
opravljajo verske obrede, |
– objekte ali dele stavb katerih uporabniki so
humanitarne organizacije, ki so v vključene v sistem zaščite in
reševanja. |
Za oprostitev plačila nadomestila lahko zaprosi
zavezanec v naslednjih primerih: |
– za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje
kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko
stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali
neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem
začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega
objekta. Kar zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi
stalnega bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve, |
– oseba, ki prejema socialno podporo, |
– občani katerih skupni mesečni prejemki na
družinskega člana ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot
minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost, |
– oseba, katere objekt je trajno neuporaben zaradi
požara, poplave ali druge naravne nesreče in to lahko dokaže z ustreznim
potrdilom. Oprostitev velja za obdobje, ko objekta ni mogoče
uporabljati. To obdobje pa ne sme biti krajše od 3 mesecev in daljše kot
je potrebno za sanacijo objekta. Čas sanacije objekta določi strokovnjak
gradbene stroke. |
Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za
tekoče leto odmere do 28. 2., sicer začnejo odobrene vloge veljati za
naslednje odmerno leto. |
|
16. člen |
|
Vzdrževanje podatkov za nadomestilo |
Podatke za odmero nadomestila vzdržuje občinska
uprava Občine Črenšovci na osnovi uradnih podatkov, ki so potrebni za
odmero. |
Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje
odmere za nadomestilo morajo zavezanci sporočiti Občini Črenšovci
najkasneje 15 dni od nastanka spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko
upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 28. 2. tekočega leta,
naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu. |
|
17. člen |
|
Kazenske določbe |
Z denarno kaznijo 200 EUR se kaznuje za prekršek
fizična oseba ki: |
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so
potrebni za odmero nadomestila, |
– ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka
sprememb, |
– prijavi napačne podatke. |
Z denarno kaznijo 1000 EUR se kaznuje za prekršek
pravna oseba in z denarno kaznijo v višini 200 EUR se kaznuje odgovorna
oseba pravne osebe, ki: |
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu
potrebni za odmero nadomestila, |
– ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka
sprememb, |
– prijavi napačne podatke. |
|
Prehodne določbe |
|
18. člen |
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je Občinski svet
Občine Črenšovci sprejel 6. 11. 2003 in je bil objavljen v Uradnem listu
RS, št. 112/03. |
|
19. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne s 1. 1. 2018. |
|
Št. 0320-25/2017-176 |
Črenšovci, dne 28. novembra 2017 |
|
Župan |
Občine Črenšovci |
Anton Törnar l.r. |