Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08,  8/11 in 30/11 odl. US, 90/12 in 111/13) in 8. člena Statuta občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/06, 19/06, 34/07, 15/10, 12/13, 12/13) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, novembra 2011, je Občinski svet Občine Prevalje na 28. redni seji dne 4.9.2014 sprejel

ODLOK

O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE PREVALJE

1. člen

S tem odlokom Občina Prevalje razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Prevalje (v nadaljevanju občina).

2. člen

Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter da se zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.

3. člen

Če ta odlok v svojih določbah za posamezno enoto dediščine, ki se razglaša za spomenik, ne določa drugače, se za enoto dediščine pod naslednjimi označbami odloka določa:

·      pod a)  natančna lokacija spomenika,

·      pod b) opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik,

·      pod c) varstveni režim spomenika,

·      pod d) vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne      lastnosti ter pomen spomenika.

4. člen

Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.

            Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:

·      arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;  

·      stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;

·      parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);

·      stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;

·      spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;

·      drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;

·      naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;

·      kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.

·      ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.

5. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo arheološka najdišča:

1. Kotlje - Rimska cesta Celeia-Virunum, EŠD 7627

a)  Trasa poteka preko naslednjih parcel:

parc. št. 369/1 k.o. Lokovica

parc. št. 82/6, 600, 595/1, 595/2, 599, 598, 593, 538/1, 35/1, 35/4, 33/10, 588, 33/2, 538/10, 33/7, 145/2, 574/1, 145/1, 146, 180/1, 538/14, 181/1, 183/1, 184/1, 185/1, 200/1, 201, 243/1, 242/1, 246/3, 248/1, 291/10, 577/3, 247/5, 291/2, 577/6, 291/8,  590, 291/6, 577/2, 291/4, 293/2, 571/1, 575, 576,295/2, 296/5, 327/2, 327/3, 352/3, 437, 438/14, 435,  434, k.o. Dolga brda.

parc. št. 102/4, 102/5, 102/7,  235/2,  96/2, 96/3, 121/3, 121/2, 121/1, 122/1, 122/4, 222/2, 222/8, 238/1, 145/7, 153, 186/5, 186/8, 186/11, 187/2, 187/3, 188, 178/1, 172/1, 198/2,  *20/1, 207/6, *20/2, 207/7, 207/8, *20/4 k.o. Poljana

parc. št. 458, 570/2, 459, 571, 570/1, 466/1, 575  k.o. Breznica.

parc. št. 611, 566/1, 353/4, 353/13, 353/5, 321/2, 359/1, 321/1, 588/5, 320/5, 320/6, 320/9, 320/7, 320/8, 320/10, 320/2, 562, 310/1, 310/2, 309/2, 309/3, 309/12, 309/13, 309/14, 309/15, 309/1, 628/6, 301/3, 301/2, 301/4, 610, 608/1, 608/20, 620, 619, 106, 89/1, 88/1, 539/4, 539/1  k.o. Farna vas.

parc. št. 480/16, 480/14, 480/27, 480/26, 480/15, 480/32, 480/33, 480/34, 480/35, 480/29, 528/12,  528/1, 528/2, 540, 539, 517/1, 528/10, 528/9, 518, 480/6, 516, 481/10, 481/11, 481/18, 481/1, 481/2, 481/19, 481/3, 511/2, 482/2, 503/10 k.o. Prevalje.

parc. št. 233/10, 233/5, 742, 738/1, 738/2, 369/1, 231/1, *20/3, 231/2, 231/3, 369/2, 232/2, 232/1, 238/3, 224/5, 252/1, 293/1, 291/1, 340/4,  343/3, 343/8, 343/4, 343/2, 350/1, 348/2, 348/1, 374/5  k.o. Zagrad.

parc. št. 262/1, 152/2, 253/1, 122/4, 127/3, *12/5, 159/2, 127/2, 159/4, 159/3, 127/1, 128/1, 136/4, 136/3, 138/1, 138/6, 252/1, 130/7, 129/2, 129/3, 141/6, k.o. Dobja vas.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000, 1:2880.

b)  Delno ohranjena trasa rimske ceste iz Celeie v Virunum na Koroškem. Ponekod je še zaznavna kot pobočni usek širine 5-6 m ali pa kot nasip enake širine.

Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Še vidne spomeniške sestavine ceste so pomembne za proučevanje gradnje in poteka trase.

c)         Varstveni režim določa:

·     varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

·     zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gradišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak;

·     v zemljišča se posega v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

·     v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

·     v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

2. Lokovica – Gradišče, EŠD 7633

a)    parc. št. *27, južni del 133/2, 134/2, , 138, 139 k.o. Lokovica

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Pri kmetu Gradišniku leži v gozdu dvodelno gradišče. Delno so še ohranjena fortifikacijska svojstva utrdbe.

Gradišče predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi, istočasno pa je tudi pomemben krajinski element. Točna časovna pripadnost še ni opredeljena, za kar bi bile potrebne arheološke raziskave.

c)   Varstveni režim določa:

·     varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

·     zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gradišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak;

·     v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

·     v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

·     v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

3. Prevalje - Naselbina Farna vas, EŠD 7632

a)         parc. št. 35/7,  35/2, 35/8, 35/6, 35/9, 35/10, 35/11, 35/12, 36/15, 36/16, 36/17, 36/18, 36/19, 36/20,  36/9, 36/2, 36/10, 32/2, 32/4, 31/2 k.o. Farna vas.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    Za nekdanjim poslopjem Farna vas 6 (lastnik Kristan, p.d. Rajsmuller) so na njivi našli

nekarakteristično prazgodovinsko keramiko (1954). Najdišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Za določitev točne časovne pripadnosti najdb bi bile potrebne arheološke raziskave.

c)   Varstveni režim določa:

·     varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

·     zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, površine se obdelujejo čim plitveje in s čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;

·     v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

·     v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

·     v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

4. Prevalje - Rimska naselbina in grobišče, EŠD 7630

a)    parc. št. 619, 88/1, 539/1, 539/2, 539/3, 539/4, 539/5, 106, 89/1, 89/2, 608/18, 540/2, 88/2, 540/1,  85/1, 85/2,  86, 84/4, 84/5, 84/6, 84/7, 84/8, 84/9, vzhodni del 620, 88/3, 88/4, 88/5, 540/3 k.o. Farna vas.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    Pri gradbenih delih za tovarno lepenke (leta 1860) ali pa zaradi povečanega vodnega padca pod jezom, so našli večje število obdelanih marmornih rimskih spomenikov. Podatki pričajo za pomembno naselbino ob rimski cesti Celeia – Virunum. Kljub močnemu uničenju smemo sklepati za pestro podobo grobne arhitekture tega dela antičnega Norika iz časa 2. in 3 stol. n. št.

Koroški pokrajinski muzej je na osnovi novih informacij v letu 2008 opravil terenski ogled vzhodnega dela najdišča. Ogled je pokazal, da so glede na terensko konfiguracijo na parcelah v neposredni bližini Meže  lahko ohranjeni ostanki ceste ali naselbine. Na tem delu najdišča se je še obdržal prvotni nivo območja, ki je sicer drugod z gradnjami objektov in ceste že povsem spremenjen in ki se veže na arheološko najdišče Zagrad.

c)   Varstveni režim določa:

·     varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

·     zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;

·     v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

·     v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

·     v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

5. Prevalje - Rimski sarkofag pri Brančurniku, EŠD 7640

a)    parc. št. 122/3, severni del 122/4, 122/5, 122/6, 122/7,  127/3, 2252/4, 252/5, 253/2  k.o. Dobja vas.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    Pred gostilno Brančurnik je postavljen poškodovan antični sarkofag, ki pripada grobišču v Zagradu (CIL III 6522 – AIJ 2). Zaradi neposredne bližine je celotno območje arheološko zanimivo, spomenik pa je izrednega pomena za krajevno rimsko zgodovino.

c)    Varstveni režim določa:

·      varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

·      sarkofag se ohranja na sedanjem prostoru;

·      zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju;

·      v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

·      v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

·      v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

6. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo stavbe:

1.            Dolga Brda – Goljakova kašča, EŠD 7685

a)    vzhodni del parc. št. . *10 k.o. Dolga brda, hiš. št. Dolga Brda 25.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         Kašča je v kletnem delu zidana iz kamna v zgornjem dvoetažnem delu je lesena v kladni

konstrukciji grajena stavba. Pokriva jo strma dvokapna, čopasta streha, krita s skodlami. V čelnem zatrepnem delu je nameščen gank, nanj vodijo strme lesene stopnice.  Vhoda v kaščo sta polkrožno vrezana v leseno ostenje. Kašča, ki jo krasi geometrijski ornament je datirana z letnico 1739.

Značilna, lepo ohranjena koroška kašča, ki stoji v sklopu domačije izvira iz prve polovice 18. stoletja.

c)   Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

2. Jamnica – Gradišnikova  kašča, EŠD 28304

a)    južni del parc. št. 84/2  k.o. Jamnica, hiš. št. Jamnica 6.

       Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Kaščo z dvonivojskim lesenim delom in iz kamna grajenim kletnim delom pokriva strma, dvokapna, čopasta, skodlasta streha. Kašča je grajena v kladni konstrukciji, vogali vezani na lastovičji rep. Zgornji del kašče je kot konzolni pomol širši od spodnjega. Vrata, ki vodijo v kaščo so polkrožno vrezana v leseno ostenje. Kletni del je v celoti v zemlji, vanj vodijo kamnite stopnice.

Tipična  koroška kašča stoji v razloženem naselju, v okviru prenovljene samotne domačije.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

3. Jamnica – Korošova kašča, EŠD 876

a)    južni del parc. št. 578 k.o. Jamnica, hiš. št. Jamnica 9.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Podkletena lesena kašča z gankom je dvonivojska. Med obema etažama je značilen prehod s cik-cak ornamentom v rdeči in črni barvi. Zgornji del kašče je kot konzolni pomol širši od spodnjega dela. Vogali so vezani s stiki v obliki sekire. Vhod v pritličje je vrezan v leseno ostenje v polkrožni formi. Vrata so obita z ročno kovano pločevino. Vhod v etaži je oblikovan pravokotno, na njem je zaključen polkrog s posnetimi robovi, v temenu loka je vrezan križec. V zatrepu je majhna lina. Pod širokim strešnim napuščem stoji preša.

Kaščo, grajeno v kladni konstrukciji s kamnitim kletnim delom, ki jo  pokriva strma dvokapna, čopasta, skodlasta streha uvrščamo med najpomembnejše etnološke spomenike. Po obliki »friza« in vhodov jo lahko datiramo v 18. stoletje. Lepo ohranjena kašča stoji v razloženem naselju v okviru že posodobljene domačije.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih             vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

4.  Jamnica – Pečarjeva kašča, EŠD 28302

a)    parc. št. *2o  k.o. Jamnica, hiš. št. Jamnica 15.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Podkletena, dvoetažna,  lesena, v kladni konstrukciji grajena kašča je krita s strmo, dvokapno, čopasto, skodlasto streho. Na slemenu strehe sta značilna »poba«.. Kletni del kašče je grajen iz kamna. Spodnjo etažo oklepa lesen gank, ki teče po širini zatrepnega dela preko vogala na podolžni del objekta. Lesen gank je tudi v delu strešnega zatrepa zgornje etaže. Oba vhoda, ki vodita iz ganka v spodnji prostor kašče in iz ganka v prostor zgornje etaže sta polkrožno vrezana v leseno ostenje. Pod širokim strešnim napuščem stoji preša.

Tipična koroška kašča, ki je v dokaj slabem stanju stoji v razloženem naselju v okviru domačije. Za ohranitev kašče je nujna sanacija objekta, v prvi fazi obnova skodlaste strehe.

c)   Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·      varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·      posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·      v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

5. Jamnica – Pernatova kašča, EŠD 28301

a)         srednji del parc. št. 317/1  k.o. Jamnica, hiš. št. Jamnica 20.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         Kaščo z dvonivojskim lesenim delom in iz kamna grajenim kletnim delom pokriva strma, dvokapna, čopasta skodlasta streha. Kašča je grajena v kladni konstrukciji. Zgornji del kašče je kot  konzolni pomol širši od spodnjega. V spodnji etaži je lesen gank, preko katerega vodijo vhodi v večji prostor, kjer je mlin in manjši prostor – sobico, ki zavzema prostor pod širokim napuščem. Prostor mlina z vso ohranjeno opremo zavzema dve etaži. V mlin, ki je še vedno v uporabi vodijo iz ganka polkrožno zaključena vrata, vrezana v leseno ostenje. Vrata, ki vodijo v sobico so pravokotno obokana. Pod strešnim napuščem stoji preša. 

Tipična, lepo ohranjena koroška kašča stoji v razloženem naselju v okviru prenovljene domačije.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

6. Jamnica – Zelnikova kašča, EŠD 28303

a)    severni del parc. št. 100/2  k.o. Jamnica, hiš. št. Jamnica 4.

       Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Dvoetažna, lesena kašča, ki stoji na kamnitih temeljih je grajena v kladni konstrukciji in krita s strmo dvokapno čopasto skodlasto streho. Na slemenu strehe sta nameščena »poba«. Pritličje oklepa gank, ki sega  iz zatrepnega dela preko vogala na podolžno stran kašče. Gank je nameščen tudi v strešnem zatrepu zgornje etaže. Nanj vodijo strme lesene stopnice iz spodnjega ganka. Stebri ganka so dekorativno oblikovani, ograja je izvedena iz širokih desk. Vhoda, ki vodita v spodnji in zgornji prostor kašče sta polkrožno vrezana v  leseno ostenje. Pod strešnim napuščem stoji preša.

Tipična koroška kašča stoji v razloženem naselju v okviru zapuščene samotne domačije. Tudi kašča je v precej zanemarjenem stanju. Za ohranitev je nujna obnova strehe.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

7. Jamnica – Zvonikova  kašča, EŠD 7686

a)    parc.št. *45/2 k.o. Jamnica.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    V okviru samotne domačije je ohranjena podkletena, dvoetažna, lesena, v kladni konstrukciji grajena  kašča, krita s strmo dvokapno, čopasto, skodlasto streho. Na slemenu sta značilna »poba«.Kletni del je grajen iz kamna. V čelnem delu kašče sta nameščena lesena ganka. Iz spodnjega ganka vodijo strme lesene stopnice na zgornji gank. Ograja spodnjega ganka je izvedena iz vodoravno položenih tramov, medtem ko je ograja zgornjega ganka dekorativno izrezljana. Dekorativno oblikovani so tudi stebri. Pod strešnim napuščem stoji lesena preša.

Tipična koroška, lepo ohranjena kašča je datirana z letnico 1751. 

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

8. Lokovica – Voglova kašča, EŠD 7694

a)    parc. št. *5/2 k.o. Lokovica, hiš. št. Lokovica 15.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         V okviru domačije je ohranjena originalna lesena kašča, krita s strmo dvokapno, čopasto

streho. Na zatrepni fasadi ima nameščen lesen gank. Vhod v kaščo je polkrožno oblikovan, vrezan v leseno ostenje. Nad njim je letnica 1680. Tram v notranjščini je posnet na ajdovo zrno.

Ena najstarejših ohranjenih značilnih koroških kašč izvira iz druge polovice 17. stoletja in stoji ob lokalni cesti Mežica - Dolga Brda, blizu državne meje.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

9. Leše – Praperjeva kašča, EŠD 27414

a)    severozahodni del parc.št. 231/1 k.o. Prevalje, hiš. št. Leše 75.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Dvoetažna, lesena, v kladni konstrukciji grajena  kašča je krita s strmo dvokapno, čopasto,

skodlasto streho. Na slemenu sta značilna »poba«. Kletni del je grajen iz kamna. V srednjem delu kašče je nameščen lesen gank, ki objema notranji prostor. Na gank vodijo lesene stopnice. Strme stopnice vodijo v zgornji podstrešni prostor. Pod strešnim napuščem stoji lesena preša. Kašča ima lepo izdelane konzole, posnete robove in geometrično poslikavo v opečni barvi. Vhodi v prostore so polkrožno vrezani v leseno ostenje.

Tipična  koroška kašča stoji v okviru prenovljene, že modernizirane domačije in sodi med najstarejše kašče na Lešah. Kletni del je že nekoliko predelan.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

10. Leše – Domačija Ladra, EŠD 17569

a)    zahodni del parc.št. 371/1, zahodni del 371/2, 372, 373/1, 373/2, 373/3, 374, severni del  375/7, jugovzhodni del 384, zahodni del 385, k.o. Prevalje, hiš. št. Leše 83.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    V razloženem naselju nad cesto stoji domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša,  gospodarsko poslopje in kašča. Hiša, ki je postavljena v pobočje, je pritlična, podkletena, zidana, stavba krita s strmo dvokapno opečno streho. V hišo vodi vhod preko lesenega ganka, ki teče po dolžini poslopja. Pod gankom, kjer je vhod v obokano klet stoji lesena preša. Ohranjena je še večina stavbnega pohištva. Razporeditev notranjščine je tradicionalna. V srednji osi sta veža in kuhinja, levo in desno so sobe. Poleg kuhinje je manjši prostor z ognjiščem za krušno peč in prekajevalnica.

Gospodarsko poslopje je značilno leseno poslopje z mostovžem. Pokriva ga strma čopasta streha, krita  skodlami. Na slemenu sta nameščena značilna »poba«  Kašča je zidana, pokriva jo strma čopasta opečna streha.

Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in kašča so značilni in kvalitetno ohranjeni objekti koroškega stavbarstva.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

11. Leše – Ambient s cerkvama sv. Ane in sv. Volbenka, EŠD 321

a)    parc. št.: 254, 255/1, 255/2, 255/3, 255/4, 256,  257/2, 257/4, 257/5, 259, 260, 261, 262/1,  262/2, 262/3, 263,  264/2, 264/3, 264/4, 264/5, 265, južni del 493, vzhodni del 494, 495/2, 495/3, zahodni del 498/1 k.o. Prevalje;  severni del parc. št. 11/1, 11/2, 11/3, 13, 6/1, 6/2, 6/3  k.o. Leše.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Gotsko zasnovani cerkvi sv. Ane in nekaj metrov višje ležečega sv. Volbenka tvorita slikovit ambient sredi travnika, obkrožen z gozdno kuliso, ki se razprostira  nad Lešami. O nastanku obeh cerkva ni ohranjenih arhivskih podatkov. Neznanka ostaja tudi razlog za njuno postavitev. Po legendi naj bi ju zgradili dve sestri plemiškega rodu. Glede na njune arhitekturne elemente pa ju lahko datiramo v 15. stoletje.

Obe imenitni masivni arhitekturi predstavljata izjemno kvaliteten in dokaj nenavaden cerkveni ambient sredi samotnega travnika, ki pomeni posebnost v slovenskem prostoru.

Znotraj vplivnega območja se nahaja tudi manjša hiška z dvokapno čopasto streho, krito s skodlami.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·      varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·      prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·      omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·      na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

·      pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)    parc. št.: 266, 253, severni del 493, 252,  323/1   k.o. Prevalje.

parc. št.: *1, 15, 26/2, 26/3, 26/4, 26/6, 3/2, 555, 7/1, 7/2, 8, 9, 10,      k.o. Leše.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

12. Leše – Cerkev sv. Ane, EŠD 3281

a)    parc. št.: 255/3  k.o. Prevalje.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         Cerkev sv. Ane stoji na odprtem travniku nad vasico Leše, neposredno pod cerkvijo sv. Volbenka, s katero tvorita slikovit ambient. Arhivskih podatkov o nastanku cerkve ni, prvič se omenja šele leta 1751, čeprav jo lahko glede na njeno arhitekturno gradnjo datiramo v 15. stoletje.

Cerkveno zasnovo tvori enoladijska prostornina z vzhodnim, petosminsko zaključenim prezbiterijem, ki je ožji in višji od ladje. Ob severno fasado prezbiterija je prislonjen visok, vitek zvonik z močno zašiljeno streho, gotizirajočimi okni in šivanimi robovi. Zunanjost prezbiterija obdajajo stopnjevani oporniki, med katere so umeščena šilasta, kamnoseško obdelana gotska okna, bogato okrašena s krogovičjem (razen severnega okna). Sicer gladke fasade členita šilasto zaključena gotska portala - glavni, zahodni portal ima bogato členjeno ostenje, medtem ko je južni portal manjši in nekoliko preprostejši. Ob južnem portalu je bila nekoč prisotna freska sv. Krištofa. Južno steno ladje osvetljujeta dve večji in eno manjše gotsko okno, severno steno pa okno s konca 16. stoletja. Strehe prekriva lesena kritina iz »šintlov«.

V notranjosti prekriva ladjo lesen kasetiran strop iz 17. stoletja, ki je nadomestil starejšega gotskega. V osrednjem polju je upodobljeno z mečem prebodeno srce, kar predstavlja najstarejši slovenski datirani primerek nabožnega tipa Srce Žalostne Matere božje. Nad njim je Marijin monogram z letnico 1689. Ostala polja so poslikana s stiliziranimi cvetovi pasijonke. Na zahodni strani se dviga lesen pevski kor, ki bi naj bil izdelan iz ostankov gotskega stropa. Njegovo dno je poslikano s cikcakastimi pasovi v rdeči in beli barvi. Ladja je od prezbiterija ločena z visokim, bogato okrašenim ter šilasto zaključenim slavolokom. Prezbiterij je križno rebrasto obokan. Žlebasto profilirana rebra slonijo na preprostih, geometričnih konzolah in se na oboku stekajo v dva okrogla sklepnika s poslikanima grboma neznanega izvora. V pritličju zvonika je urejena zakristija, obokana z masivnim, gotskim obokom.

Notranja oprema cerkve je zelo bogata. Glavni oltar z ohranjeno gotsko menzo predstavlja izrazito lep primerek zlatega oltarja iz 17. stoletja. Na predeli oltarnega nastavka je na sredini upodobljen motiv Zadnje večerje, ob straneh sta prisotni podobi sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksavierija. V tronu je kiparska skupina Ane Samotretje, v atiki na vrhu oltarja pa je naslikana sv. Družina ter nad njo skupina Križanja. Kljub prevladujoči baročni podobi so ohranjene tudi renesančne prvine oltarja. Nekaj mlajša sta slavoločna oltarja, ki se danes nahajata v prezbiteriju. Cerkev sv. Ane je izjemna tudi zaradi ohranjenih poslikav. Na severni in južni steni prezbiterija ter na njegovi slavoločni steni so bile ob restavriranju odkrite močno poškodovane freske z upodobitvami apostolov, Poklona sv. Treh Kraljev, Marijinega  vnebovzetja ter Oznanjenja, ki najverjetneje izvirajo iz 17. stoletja. Obok prezbiterija je poslikan s stilizirano rastlinsko dekoracijo in angelskimi glavicami. Tudi stene ladje so bogate s poslikavami. Na severni steni upodablja monumentalna freska prizor Pohoda in poklona sv. Treh Kraljev. Freska verjetno izvira iz prve tretjine 15. stoletja, v 16. stoletju pa je bila močno posodobljena. Prav tako v 16. stoletje datira z iluzionističnimi zvitki bogato poslikana slavoločna stena. Ob slavoloku sta na obeh straneh naslikana oltarja iz leta 1577, ki posnemata gotsko oltarno arhitekturo.

Cerkev sv. Ane predstavlja skupaj s cerkvijo sv. Volbenka enega najkvalitetnejših spomenikov gotike v Sloveniji in na širšem področju. Cerkev, ki po koncu 17. stoletja ni doživela večjih prezidav, je pomembna prav zaradi svoje celovitosti in neokrnjenosti vseh elementov, tako arhitekture, poslikav, lesenega stropa ter opreme.

Kip sv. Barbare, ki ga danes hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani in izvira iz okoli l. 1450, naj bi izhajal prav iz Leš. Žal ni znano, ali se je prvotno nahajal v kateri od obeh leških cerkva.

c)         Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·      varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov ter poslikav;

·      prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·      omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·      na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

·      pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)         Vplivno območje spomenika je enako območju ambienta in vplivnem območju s cerkvama sv. Ane in sv. Volbenka..

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.  

13. Leše – Cerkev sv. Volbenka, EŠD 3280

a)    parc. št.: 255/2  k.o. Prevalje.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Cerkev sv. Volbenka stoji le nekaj metrov višje od cerkve sv. Ane, s katero tvorita zanimiv

cerkveni ambient, ki se dviga severozahodno nad Lešami. Arhivskih podatkov o nastanku cerkve ni. Na osnovi arhitekturnih elementov jo datiramo v 15. stoletje. Zaradi strmega terena je cerkvena ladja na zahodu vkopana v zemljo, prezbiterij na vzhodu pa je zato mnogo višji od ladje, tako da so mu dodali še kripto.

Tlorisno zasnovo tvori enoladijska cerkev z višjim in ožjim, poligonalno zaključenim prezbiterijem na vzhodu, ki ga od zunaj obdajajo različno stopnjevani oporniki, med katerimi se nahajajo visoka, šilasta gotska okna s krogovičjem. Na severno stran prezbiterija se naslanja kvadratna gotska zakristija. Cerkev nima ohranjenega zvonika. Leta 1885 jo je prizadel požar, ki je popolnoma uničil cerkveno ladjo z nekdaj prisotnim nadstrešnim stolpičem. Na cerkveni zunanjščini je, razen na prezbiteriju, zaradi neometanosti vidna gradnja iz lehnjaka. Severno in južno fasado členijo šilasto zaključena gotska okna, okrašena z bogatim krogovičjem. Prav tako šilasto gotsko zaključena sta tudi oba portala -  žlebast in paličasto razčlenjen glavni portal na južni fasadi, ter preprostejši stranski portal na severni fasadi. Objekt prekrivajo dvokapne opečne strehe iz skodel.

V notranjosti ima ladja potlačeni banjasti obok, okrašen s križno potekajočimi, plitvimi reliefnimi trakovi, ki izvira s konca 19. ali z začetka 20. stoletja in je zamenjal prvotni leseni kasetiran strop, uničen v požaru. Ob severno in južno steno ladje so flankirani šibki pilastri. Prezbiterij je križno rebrasto obokan, v zahodnem delu sloni na notranjih opornikih, v poligonalnem zaključku pa na konzolah. Obočna rebra so hruškasto profilirana in se stekajo v dva sklepnika. Mestoma so vidne delne poslikave stavbnih členov in posvetitveni križi. Ladja je od prezbiterija ločena s profiliranim šilastim slavolokom. Pevska empora sloni na treh polkrožno zaključenih arkadnih lokih. Pod prezbiterijem vodita dva vhoda s stopnicami v kripto oz. podzemno kapelo sv. Valentina, ki predstavlja posebnost cerkve. Prostornina kripte je z dvema vrstama osmerokotnih stebrov oblikovana kot triladijska dvorana s križno grebenastim obokom, ki se v najvzhodnejši poli zaključi s križno rebrastim obokom. V kripti se nahaja kamniti oltar, posvečen sv. Valentinu, ki izvira najverjetneje iz 18. stoletja. Od cerkvene opreme velja izpostaviti glavni oltar iz leta 1680, ki je zaradi močnih predelav povsem izgubil nekdanje karakteristike zlatega oltarja. Posvečen je sv. Volbenku, ob straneh sta postavljena kipa sv. Frančiška z baklo in sv. Dominika s psom. Ob slavoločno steno sta prislonjena še dva neogotska oltarja.

Požar v letu 1885 in kasnejša obnova sta uničila številne originalne arhitekturne elemente cerkve. Poleg lesenega kasetiranega stropa, ki je bil uničen v požaru, so bili naknadno odstranjeni tudi zunanji in notranji oporniki v ladji. Notranji oporniki, ki so se ohranili v prezbiteriju, namreč predstavljajo enega najznačilnejših elementov koroške gotske arhitekture. Kljub temu je cerkev sv. Volbenka

ohranila posamezne kvalitetne detajle in je pomembna tudi kot ambientalna celota skupaj s cerkvijo sv. Ane.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik z namenom ohranjanja in varovanja spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture, vključujoč kamnite detajle, po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

·     pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)    Vplivno območje spomenika je enako območju ambienta in vplivnem območju s cerkvama sv. Ane in sv. Volbenka.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi

lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

14. Poljana – Kozolec pri cerkvi, EŠD 7704

a)         osrednji del parc. št. 230/2, vzhodni del  parc. št. 56/3, južni del parc. št.  89/4 k.o. Poljana.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         V okviru nekdanjega večjega posestva stoji večji leseni kozolec, ki ga pokriva strma dvokapna, čopasta, skodlasta streha.

Dvojni kozolec na pet oken je tesarsko vešče izdelan objekt. Nadstropje kozolca zapira lesena mreža, čelni zatrep je prevotljen z oblikovanimi zračnimi linami.

Izvirno ohranjen kozolec-toplar, ki stoji pri cerkvi Janeza Krsnika sta del nekdanjega večjega  Kosovega  posestva iz 19.stoletja. Kozolec je eden redkih ohranjenih na tem območju

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine obeh objektov, njihovih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

15. Poljana – Cerkev sv. Janeza Krstnika, EŠD 3282

a)    parc. št.: *4, 90  k.o. Poljana.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Cerkev stoji v razloženem naselju Poljana, na razpotju cest, ki vodita v Mežico in Črno ter 

v avstrijski Pliberk. Natančnih podatkov o njenem nastanku ni. Glede na stavbni tip in patrocinij cerkve jo lahko datiramo v začetek 14. stoletja ali celo na konec 13. stoletja. Janezu Krstniku so namreč v poznem 13. in zgodnjem 14. stoletju posvetili precejšnje število kapel in cerkva.

Tlorisno zasnovo cerkve tvorita enako široka ladja in prezbiterij, kar jo uvršča med kapelni tip cerkva. Na severni strani sta bili naknadno prizidani zakristija in kapela sv. Jakoba. Pred glavnim portalom šilastoločne oblike pa je bila na zahodni strani nameščena tudi vhodna lopa. Fasade členijo različno oblikovane odprtine, zlasti na južni strani, kar dokazuje raščenost arhitekture oziroma večfaznost gradnje. Na južni fasadi so prisotna tri manjša zašiljena zgodnjegotska okna (eno je zazidano) ter dve večji gotski okni s trolistom, ki izvirata iz kasnejše prezidave cerkve. Tristrano zaključeni prezbiterij brez opornikov osvetljujejo tri ozka gotska okna, prav tako okrašena s trolisti. Celotna stavba je brez talnega zidca. Strehe prekriva opečna kritina, z izjemo ometanega nadstrešnega stolpiča, ki je krit s skodlami in nadaljuje tradicijo koroških nadstrešnih stolpičev.

V notranjosti predstavlja cerkev enoladijsko prostornino. Ladja je od prezbiterija ločena z zgodnjegotskim šilasto zaključenim slavolokom in kapitelnim zidcem. Ladjo je prvotno prekrival lesen kasetiran strop, katerega je nadomestil današnji, nekoliko usločen leseni strop. Prezbiterij ima šestdelni rebrasti obok z začetka 14. stoletja. Njegova žlebasto oblikovana rebra se na zidovih stekajo v preproste geometrične konzole, na oboku pa v okrogel sklepnik. Cerkveni kor ima dno poslikano s cikcak poslikavo iz 17. stoletja.

Tudi cerkvena oprema izvira iz 17. stoletja. Glavni oltar je posvečen zaščitniku cerkve in izvira iz leta 1653. Je tipični predstavnik baročnih zlatih oltarjev 17. stoletja. Poleg osrednjega kipa Janeza Krstnika so na njem  naslikane še podobe sv. Joahima in sv. Zaharije na oltarnih krilih, ter sv. Janeza Evangelista v atiki. V oltarno menzo je vzidan del rimskega nagrobnika. Stranska oltarja sta posvečena sv. Martinu in sv. Urbanu, medtem ko je oltar severne kapela posvečen sv. Jobu in bi naj bil edini oltar v Sloveniji, posvečen temu svetniku. Tako v prezbiteriju, kot tudi v cerkveni ladji se izpod beleža kažejo ostanki različnih poslikav, ki jih strokovnjaki datirajo v vsaj tri različna časovna in stilna obdobja. Po opravljenih preliminarnih sondažnih raziskavah bi naj stenske slikarije v gotskem prezbiteriju izvirale iz prve polovice 14. stoletja. V 16. stoletju naj bi nastali dekorativni medaljoni s podobami apostolov na severni in južni steni ladje, čeznje pa naj bi bili v 19. stoletju naslikani posvetilni križi. Natančnejšo slogovno in ikonografsko analizo poslikav bodo podala zaključena konservatorsko restavratorska dela.

Omeniti velja tudi iz lesa izrezljano glavo sv. Janeza Krstnika iz poznega 15. stoletja, ki izvira iz cerkve in predstavlja izjemno srednjeveško umetnino, danes pa jo hranijo drugje.

Cerkev sv. Janeza Krstnika predstavlja izjemno gotsko arhitekturo, ki izvira vsaj iz začetka 14. stoletja, če ne iz druge polovice 13. stoletja. V poznem 14. stoletju je doživela manjše predelave, v novem veku pa so ji dodali zvonik, severno kapelo in vhodno lopo. Kljub temu se je ohranila v neokrnjeni podobi z izredno kvalitetno notranjo opremo in dragocenimi večplastnimi poslikavami, ki dopolnjujejo imenitnost celotnega objekta.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov ter romanskih poslikav;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

·     pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)         parc. št.: *7/1, osrednji del 222/2, 222/4, 227/2, 227/3, 228/2, 230/2, 230/3, 230/4, severni del 232/1, južni del 234/1, 53/2, 56/1, 56/2, 56/3, 56/4, 57/2, 70/11, 70/15, 70/16, vzhodni del 70/5, 82/2, 84/12, 84/13, 84/14, 84/15, 84/16, 84/17, 84/18, 84/19, 84/20, 84/21, 84/22,  84/26, 84/27,  85/1, 85/2, 85/3, 85/5, 85/6, 85/7, 85/8, 87, 89/1, 89/2, 89/3, 89/4, 89/5, 89/6, 91, 92/3  k.o. Poljana.

Del vplivnega območja spomenika je nekdanja večja Kosova domačija, ki jo sestavljajo enonadstropna stanovanjska hiša z zvonico na strešnem slemenu, večje dvoetažno gospodarsko poslopje in kozolec.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

16.      Prevalje – Cerkev sv. Device Marije na Jezeru s pokopališčem, EŠD 3278

a)    parc. št.: 1/10, 1/11, 1/12, 1/13, 1/16, 1/17, 1/2, 1/7, 1/8, 1/9, 7/1, 7/2   k.o. Farna vas.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    Cerkev sv. Device Marije na Jezeru stoji v naselju Farna vas, ki se razprostira severovzhodno od Prevalj, v smeri proti Ravnam. Okoli nje je opuščeno pokopališče z obzidjem in kapelo na severni strani, v kateri se nahaja lesena plastika Križanega.

Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1890 na temeljih prvotne cerkve, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1335 in je bila najverjetneje romanskega izvora. Ladja prvotne cerkve je imela lesen romanski strop. Le-tega so v pozni gotiki obokali s tremi polami štirirogeljnega zvezdastega oboka, enoladijsko prostornino pa so z dvema okroglima stebroma razdelili v dve vzdolžni ladji, ki sta se na vzhodu  zaključevali z majhnim prezbiterijem kvadratne oblike, nad katerim se je dvigal korni zvonik. O romanskem izvoru prvotne cerkve priča nenazadnje tudi okrogla kostnica (razvidna na načrtu iz leta 1861), tipična samo za romaniko in za alpske dežele, katero so porušili konec 19. stoletja. Cerkev je bila do leta 1861 župnijska cerkev celotne Mežiške doline in se je imenovala cerkev sv. Marije iz Guštanja.

Današnja stavba ima ohranjeno celotno vzhodno  stran stare cerkve, vključno z zvonikom, južna in zahodna stran pa sta vkomponirani v novo stavbo. Stari korni zvonik nad prvotnim prezbiterijem (današnja stranska kapela) je bil v baroku močno povišan. Ker se je zaradi prevelike teže nagnil, so ga od zunaj obzidali in utrdili s polkrožnimi loki.

Cerkveno zasnovo tvori pravokotna ladja z dvema visokima polkrožnima stranskima kapelama na vzhodu oz. zahodu, polkrožno zaključenim prezbiterijem na severu in zvonikom s čebulasto streho na vzhodu. Cerkev je nepravilno orientirana v smeri jug - sever, širina današnje cerkve  pa je enaka dolžini prvotne, pravilno orientirane cerkve. Sicer gladke fasade členijo polkrožne okenske odprtine,  poudarjene s profiliranimi loki ter stilizirani podstrešni venci. Glavna fasada je urejena v maniri italijanske renesanse, kar se odraža predvsem v izvedbi glavnega portala. Na glavni fasadi sta poleg kipa Križanega prisotna tudi kipa sv. Petra in Pavla, ki se nahajata v nišah. Streha cerkvene ladje je prekrita z opeko v kombinaciji s pločevino. Pločevina prekriva tudi strehe zvonika, stranskih kapel in prezbiterija.

Triladijska kapasto obokana notranjščina z oprogami ima širšo in višjo srednjo ladjo, ki je od stranskih ločena s polkrožnimi loki, slonečimi na slopih. Stari prezbiterij (današnja stranska kapela pod zvonikom) ima križno rebrasti obok s sklepnikom, tipičen za 13. stoletje. Iz glavne ladje vodi v kupolasto obokan oltarni prostor širok slavolok polkrožne oblike. Novejši kor je delo arhitekta Franceta Kvaternika.

Od cerkvene opreme velja izpostaviti poznobaročni oltar Matere božje s konca 18. stoletja, ki je kot glavni oltar krasil nekdanjo cerkev. Danes se nahaja v stranski kapeli pod zvonikom. Na njem je kot osrednji lik upodobljena stoječa Marija z Jezusom v tronu ter kipa sv. Barbare in sv. Katarine ob straneh. V atiki je prizor Marijinega kronanja. Glavni oltar današnje cerkve izvira s konca 19. stoletja. V tronu je upodobljeno Marijino vnebovzetje s kipoma sv. Petra in sv. Pavla v stranskih nišah.

Notranjščina je v celoti poslikana z bogato ornamentiko in figuralnimi prizori. Na oboku ladje je naslikanih šest prizorov iz Kristusovega življenja. Freske iz leta 1897 so delo neznanega slikarja.

Na opuščenem pokopališču ob cerkvi so pokopavali umrle že pred stoletji, o čemer pričajo različni nagrobniki in grobnice. Glede na zapise v matičnih knjigah, je bila konec 19. stoletja porušena poznoromanska kostnica okrogle oblike, ki je stala levo od vhoda na pokopališče in je vrisana na načrtu cerkve iz leta 1861. Za cerkvijo je na skrajnem levem koncu stala tudi mrtvašnica, ki je bila porušena po drugi svetovni vojni. Na »farskem« pokopališču so pokopani župniki, učitelji, kulturniki  ter člani družin, ki so neločljivo povezane z razvojem železarstva na Prevaljah. Tu stoji tudi spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Mnogi nagrobniki so kvalitetna likovna dela, narejena iz marmorja in granita, medtem ko so križi večinoma leseni, litoželezni in kovani.  Pokopališče je bilo v uporabi do leta 1965, ko so v Zagradu, v bližini cerkve sv. Barbare, uredili novo pokopališče.

V neoromanskem slogu sezidana cerkev hrani v svojem osrčju ostanke prvotne romanske cerkve, s svojo monumentalnostjo in obzidanim pokopališčem  pa je pomembna tudi kot glavni prostorski poudarek širšega prostora spodnje Mežiške doline. »Farsko« pokopališče je tudi bogata zakladnica zgodovine fare Device Marije na Jezeru in samega kraja.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

·     pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)         parc. št.: 1/1, 1/6, 140/3, 140/4, 140/5, 140/7, 140/8, 2, 3, 4, 588/54, 648, zahodni del 8/1, 9/1, 9/7   k.o. Farna vas.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

17.      Prevalje – Hiša Na fari 42, EŠD 7735

a)         parc. št. 140/9 k.o. Farna vas

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Enonadstropna, podkletena,  pet osna hiša je krita s strmo, dvokapno, opečno streho.

Osrednja os stavbe je rizalitno poudarjena in ima trikotni timpanonski zaključek. Fasada je členjena s plitvo profilacijo. Vhod v hišo je polkrožno zaključen, nameščen v srednji osi pritličja. Dvokrilna vrata z nadsvetlobo so kasetirana in imajo ohranjeno staro okovje in kljuki. Okna so že novejša, deljena na polja.

Na fasadi je vzidana kamnita plošča z napisom: V tej nekdanji šoli in mežnariji je bila v letih 1919-1927 uprava Mohorjeve družbe.

Hiša, ki stoji sredi naselja, vzhodno od cerkve, je lepo ohranjena trška arhitektura iz druge polovice 19. stoletja.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine hiše, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

18.      Šentanel – Cerkev sv. Danijela, EŠD 2938

a)         parc. št.: *23/1  k.o. Šentanel.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         Cerkev stoji na najvišji točki razloženega naselja Šentanel, ki se razteza na pobočju Strojne.

O nastanku prvotne cerkve ni ohranjenih arhivskih virov, prvič se omenja v letih 1055-1065. Na njenih temeljih je leta 1865 gradbeni mojster Lenart Foramitti iz Velikovca zgradili novo, neoromansko cerkev. Kljub različnim teorijam, razlogi za postavitev nove cerkve še vedno niso  povsem znani.

Tlorisno zasnovo objekta tvori enoladijska cerkvena prostornina s polkrožno zaključeno apsido na vzhodu, pred katero stoji neogotski zvonik s šivanimi robovi in strmo streho iz skodel. V delu zvonika se nahajajo tudi ostanki prvotne cerkve iz 12. stoletja. Ladijski del cerkve je prekrit z  okenskimi in vratnimi odprtinami dopolnjujejo lizene in stiliziran podstrešni venec.

Enoladijska, kapasto obokana ladja z oprogami prehaja v notranjosti skozi polkrožni slavolok v oltarni prostor. Za glavnim oltarjem se v pritličju zvonika nahaja zakristija. Cerkvena notranjščina je bila obnovljena leta 1989. Oprema cerkve in poslikave so iz časa njenega nastanka –  iz druge polovice 19. in z začetka 20. stoletja. Neoromanski glavni oltar iz leta 1904, posvečen sv. Danijelu, je delo kiparja Progarja iz Celovca. Poleg reliefa sv. Danijela v levnjaku sta na njem upodobljena še kipa sv. Cirila in Metoda. Levi stranski oltar Presvetlega srca Jezusovega je leta 1911 izdelal kipar Goleš iz Pliberka. Od cerkvene opreme velja izpostaviti zlasti Marijin desni stranski oltar iz 18. stoletja, ki je verjetno krasil tudi predhodnico današnje cerkve. Na njem je upodobljen osrednji kip Matere božje z detetom in figurama sv. Lavrencija ter sv. Mihaela ob straneh. V atiki oltarja se nahaja še slika trpečega Kristusa. Celotna notranjščina je poslikana s freskami slikarja Battistutija iz Velikovca.

Cerkev sv. Danijela predstavlja zaradi svoje izrazite lege pomemben element krajinske podobe in ožjega vaškega prostora. Leta 2008 je bila obnovljena zunanjščina zvonika, vključno s streho iz skodel. Sočasno je bila s pločevino prekrita tudi streha kornega dela (apsida). Na zahodni strani so bile ob prenovi odkrite bifore, ki sodijo domnevno v čas nastanka cerkve, ter romanske line – zahodna z ohranjenim prvotnim ometom in severna s črno obrobo. Kamnite romanske line so bile po prenovi ponovno prezentirane. Nekdanje pritlične odprtine na južni in zahodni fasadi zvonika so nakazane kot poglobitve v ometu. Ob prenovi je bil na južni fasadi zvonika odkrit tudi del kamnitega gotskega portala. 

c)         Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

·     pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)    parc. št.: *22,  *23/2, *23/3, *24, *25/1, *27, *28/2,  *29, *30, *31/1,

*32/3, *33, *40, 1011, 1012, 1013, 1014, 211/2, 31/2, 350/1, 350/2, 351/1, 351/2, 351/3, 351/4, 351/5, 351/6, 351/7, 354/2,  354/4, 354/5, 354/6, 380, 381, 382/6, 382/7, 382/8, 382/9, 382/10, 382/11, 382/12, 382/13, 382/14, 385/2, 385/4, 386/1, 386/2, 386/4, 386/5,  388, 389/1, 389/2, 390/1, 390/2, 391, 392, 393, 394, 396/1, 397, 398, 399/1, 401, 402, 403, 405, 406,  407/2,  407/4, 407/5, 408/2, 408/3, 413/2, 413/3, 415/2, 416, 417/2, 417/3, 450, 452/1, 452/2, 453/1, 453/2, 453/3, 461/1, 461/10, 461/11, 461/2, 461/3, 461/4, 461/5, 461/6, 461/7, 461/8, 462/1, 462/2, 463/1, 463/2, 463/3, 464, 465/1, 465/2, 466/1, 466/2, 469/1, 470/1, 470/3, 470/6, 470/7, 470/8, 470/9, 470/10, 470/11, 470/12, 471, vzhodni del 481/52 482/7, zahodni del 483/1, 483/2, 483/3, 483/4, 483/5,  486/2,  497/2, severni del 497/4, 497/5, južni del 497/6, 497/7, jugovzhodni del 497/8, 498, 500  k.o. Šentanel.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

19. Šentanel – Brusnikova bajta, EŠD 28300

a)    parc. št. *27  k.o. Šentanel, hiš. št. Šentanel 15.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    V neposredni bližini cerkve ob cesti, ki se vije ob cerkvenem obzidju je ohranjena Brusnikova bajta. Lesena, v kladni konstrukciji grajena pritlična hiša je krita s strmo, dvokapno, čopasto, skodlasto streho s širokimi strešnimi napušči. Konzole kladne konstrukcije so oblikovane in nosijo leseni gank.  V delu hiše odprta  lopa, predprostor za dostop v pritličje  hiše ter dostop po lestvi na podstrešje. V čelnem strešnem zatrepu je gank. Okna so dvokrilna, krilo deljeno na tri polja. Okna imajo lesena polkna. V notranjščini je ohranjena kuhinja in »hiša« s krušno pečjo.

Hiša izvira iz 19. stoletja in je ena redkih kvalitetno ohranjenih stavb v naselju.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine hiše, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

20. Šentanel – Kramolčeva kašča, EŠD 28291

a)    parc. št. *24  k.o. Šentanel, hiš. št. Šentanel 13.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Lesena, v kladni konstrukciji grajena kašča s kolnico, je krita z dvokapno, strmo, čopasto

skodlasto streho. Na slemenu sta nameščena »poba«. V strešnem zatrepu kašče je gank z dekorativno izrezljano ograjo. Pod napuščem stoji lesena preša. Lesena kašča z gankom je dvonivojska. Med obema nivojema je stopničasta cezura s cik-cak ornamentom v rdeči barvi. Vhod v pritličje kašče je vrezan v ostenje v polkrožni formi. Polkrožno zaključen je tudi vhod v etaži na katero se vzpnemo po strmih lesenih stopnicah preko ganka v prostor. Likovni učinek kašče, ki stoji v naselju ob cerkvenem obzidju je nekoliko zastrt z opažno konstrukcijo kolnice. Kašča izvira iz 18. stoletja.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

o  varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju             spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

21. Šentanel – Sekalova hiša s kaščo, EŠD 7709

a)    severni del parc. št.*20/1, *20/2,  severni del 300/3 k.o. Šentanel, hiš. št. Šentanel 22.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         V bližini strnjenega vaškega jedra stoji pod cesto domačija z ohranjeno staro vrhkletno hišo in kaščo. Stavbi stojita v nizu. Hiša je lesena , grajena v kladni konstrukciji, njen kletni del je grajen iz kamna. Pokriva jo dvokapna čopasta streha, krita s cementno opeko. Po dolžini objekta teče lesen gank. Razporeditev notranjščine je tradicionalna. Kašča, prav tako lesena stavba, grajena v kladni konstrukciji, ima iz kamna grajeno klet in lesen gank na čelni strani. Pokriva jo strma čopasta streha pokrita s cementno opeko.

Ohranjena vrhkletna hiša in kašča sta kvalitetno ohranjena, tipični koroški stavbi iz 19. stoletja.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     posebno varovanje zunanjščine hiše in kašče, njunih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

22. Zagrad – Cerkev sv. Barbare, EŠD 3279

a)    parc. št.: *30, 343/2  k.o. Zagrad.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         Cerkev sv. Barbare stoji na izpostavljeni točki nad dolino reke Meže, jugovzhodno od

Prevalj. V njeni neposredni bližini se od leta 1965 nahaja tudi pokopališče.

Cerkev se prvič omenja leta 1496, čeprav natančnih arhivskih podatkov o njenem nastanku ni. Najverjetneje je nastala v prvi tretjini 15. stoletja. Od prvotne cerkve je danes ohranjen le še gotski prezbiterij s trikrat stopnjevanimi plitvimi zunanjimi oporniki.  Tlorisno zasnovo objekta tvori pravokotna ladja, ki je bila prezidana v 17. stoletju. Takrat so ji na severni in južni strani dodali tudi prostorni, oktogonalno zaključeni kapeli. Baročna ladja prehaja na vzhodu v ožji in nižji, triosminsko zaključen gotski prezbiterij. Na zahodu se nad glavno fasado dviga neogotski zvonik, ob južni stranici prezbiterija je bila naknadno dozidana tudi kvadratna zakristija. Strehe prekriva kritina iz eternita. Zvonik členijo šilasto zaključene neogotske odprtine, medtem ko sta obe stranski kapeli osvetljeni s pokončno pravokotnimi zamreženimi baročnimi okni. Na prezbiteriju se med dekorativnimi zunanjimi oporniki nahajajo štiri rahlo zašiljena gotska okna. Okno v osi prezbiterija je razdeljeno na dva dela, na vrhu ga zaključuje gotski štirilist v krogovičju, medtem ko so ostala okna zaključena s plitvimi trolisti. Gladke fasade obteka močan talni zidec, ki je na prezbiteriju žlebasto profiliran.

Enoladijsko notranjščino prekriva banjasti obok, katerega krasi navidezna mreža grebenov. Obe stranski kapeli imata kupolast obok s sosvodnicami. Od ladje sta ločeni s polkrožnim slavolokom. Poslikan strop prezbiterija je mrežasto obokan z žlebasto profiliranimi rebri, ki slonijo na okroglih služnikih s kapiteli in se stekajo v štiri poslikane sklepnike. Iz ladje vodi v prezbiterij šilasti slavolok s posnetimi robovi, ki so v spodnjem delu prirezani na ajdovo zrno.

Cerkev ima bogato notranjo opremo iz 17. stoletja. Izpostaviti velja zlasti oba stranska oltarja, ki izvirata iz začetka 17. stoletja. Na desnem stranskem oltarju se poleg osrednje slike sv. Helene nahajata še podobi sv. Florijana in sv. Jurija. Levi stranski oltar ima v atiki upodobljen motiv sedeče Marije z detetom sredi plamenov, medtem ko je na oltarni sliki naslikana sv. Marija Magdalena s posodo za maziljenje. Na glavnem oltarju krasi se nahaja kip sv. Barbare. Kapeli krasita baročna oltarja. Na oltarju v severni kapeli je upodobljena na kači stoječa Marija, oltar v južni kapeli je posvečen sv. Jožefu. Poligonalna prižnica iz 17. stoletja je poslikana s podobami štirih cerkvenih učiteljev.

Izjemno kvaliteto cerkve predstavlja dobro ohranjena srednjeveška poslikava, ki so jo leta 1959 odkrili na oboku prezbiterija. Na središčnem rombu je upodobljen »Imago Pietatis« ali Podoba usmiljenja v sarkofagu, okoli pa so razporejeni simboli štirih evangelistov in angeli z znamenji Kristusovega trpljenja. Prazne prostore med figurami zapolnjuje rastlinska motivika. Pod Matejevim angelom je napis v gotici z letnico 1466. Gotske freske z osrednjim motivom Podobe usmiljenja predstavljajo izjemnost v slovenskem prostoru. Na osnovi ohranjenega mojstrskega znaka na enem od sklepnikov se domneva, da sodijo freske v koroški umetnostni krog. Zadnje raziskave pa povezujejo freske z zgodnjimi grafičnimi listi nemškega mojstra E.S. in ugotavljajo sorodnost  z votivno sliko kanonika Konrada Ernsta v cerkvi sv. Magdalene v Velikovcu.

S freskami iz 19. stoletja sta poslikana tudi oboka v obeh kapelah. V severni kapeli so prikazani prizori iz Kristusovega in Marijinega življenja, v južni kapeli pa prizori iz Jožefovega življenja.

V osnovi gotsko cerkev, ki je bila v času baroka prezidana, krasi kvalitetna notranja oprema iz 17. stoletja, njena posebnost pa so nedvomno srednjeveške freske na oboku prezbiterija, s čimer se cerkev uvršča med vidnejše predstavnike sakralne arhitekture v regiji.  

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov ter srednjeveških poslikav;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

·     pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.

d)    Parc. št.: 343/8  k.o. Zagrad.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

7. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo spominski objekti in kraji:

1. Breznica -Spomenik NOB, EŠD 7725

a)    Zahodni del parc. št. 205/2 k.o. Breznica.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    V bližini nekdanje Rakitnikove domačije, Breznica št. 7, stoji spomenik v obliki Triglava. Na kamniti plošči je napis, ki govori o tragični usodi zavedne Rakitnikove družine.

Leta 1944 so Nemci prodrli do Rakitnikove domačije. Ubili so očeta, mater, pet otrok, pastirico Angelo in Košakovo mater. Spomenik so  odkrili leta 1954, obnovitvena dela pa so izvedli leta 1974.

Kvaliteten spomenik predstavlja spomin na tragične dogodke.

c)    Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za njegovo neposredno okolico.

2. Kot - Partizanska tehnika Netopir, EŠD 7726

a)    srednji del parc. št. 904 k.o. Uršlja gora I

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    V Kotu med Prevaljami je naravna votlina, imenovana Vranska peč. V njej so partizani uredili svojo tehniko. Na skali pred vhodom v votlino je pritrjena spominska plošča z napisom: Tehnika Netopir 1944- 1945.

Leta 1944 so partizani v Obretanovem plazu postavili majhno kolibo partizansko tehniko. Kasneje so jo prenesli v skalno votlino Vransko peč. Tu je dobila ime Netopir. Obe tehniki sta natisnili preko 20.000 letakov in 9.400 raznih brošur, pesmaric in drugih sporočil.

Zaradi izredno pomembne dejavnosti med II. svetovno vojno, predstavlja tehnika Netopir edinstveni primer v tem delu Slovenije.

c)    Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za njegovo neposredno okolico.

3. Poljana - Spominski park, EŠD 4927

a)         parc. št.: zahodni del 222/4, 222/15, južni del 222/16  57/2, 61/6, 61/7, južni del 70/5, k.o. Poljana.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Zahodno od Prevalj, na območju cestnega križišča Prevalje- Mežica- Holmec je zaščiten

spominski park Poljana. Na mestu kjer so potekali zaključni boji v II. sv. Vojni na naših tleh stojijo tri spominska obeležja:

·     Granitni obelisk, visok cca 4 metre. To je znani spomenik zmage, izdelan po zamisli ing. Tepina. Napis na spomeniku govori o poteku zaključnih bojev na tem prostoru. Odkrili so ga leta 1953.

·     Spomenik svobodi in miru stoji ob novem križišču proti Holmecu. Na kamnitem podstavku je bronasta skulptura, pod njo pa napis: Svobodi in miru, Poljana 1985. Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča.

·     Spomenik „Po poteh dalmatinskih partizanskih brigad“. To je dva metra visok granitni blok z zvezdo v zgornjem levem in plamenico v spodnjem desnem kotu. V sredini je marmorna plošča z napisom. Spomenik so odkrili leta 1985.

Nemška armada se je ob koncu druge svetovne vojne poskušala umakniti na Koroško. 13. 5. 1945 je Tomšičeva brigada na Poljani zaustavila sovražnikovo kolono. Ker so po pogajanjih v hiši Cirila Harta, Poljana št. 22, ni hotela predati, so se vneli siloviti spopadi. V njih so sodelovale tudi enote III. armade. Sovražnik je moral položiti orožje 15. 5. 1945, končali so se zadnji boji v drugi svetovni vojni na jugoslovanskih tleh.

c)    Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za njegovo neposredno okolico.

d)    parc. št. *36, *7/1, 17/1, 17/4, 19/1, 19/2, 30,  53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 54/1, 54/2, 56/1, 56/2, 57/1, 57/2, 61/2, 61/3, 61/5, 66/1, 66/2, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, severni del 70/5, 70/6, 70/7, 70/8, 70/9, 70/11, 70/12, 70/13, 70/14, 70/16, osrednji del 222/2, vzhodni del 222/4, 222/13, 222/14,  severni del 222/16, 222/17, 28, 229/1, 229/2, 230/3, južni del 324/1, 85/1 vse k.o. Poljana.

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

4. Poljana – Znamenje, EŠD 7673

a)    južni del parc. št.: 85/1  k.o. Poljana. 

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Baročno slopno znamenje s piramidasto streho iz skodel stoji v središču vasi pri hiši št. 21. V zgornjem delu ga členijo štiri potlačeno polkrožno zaključene niše.

Uvrščamo ga med pomembnejša koroška znamenja iz 17. stoletja. Skupaj s cerkvijo sv. Janeza Krstnika tvori pomemben krajinski poudarek.

c)         Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

5. Prevalje – Kapela ob Leški cesti, EŠD 7682

a)    parc. št.: 472, 474/3 k.o. Prevalje.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Kapela pravokotnega tlorisa z apsidialnim zaključkom in dvokapno opečno streho stoji ob cesti Prevalje – Leše. Členi jo polkrožno zaključen portal s stranskima odprtinama, ki sta delno zazidani. Fasade so dodatno poudarjene z dekorativnim podstrešnim vencem in pilastrsko arhitekturo. Nad portalom se nahaja reliefni medaljon, ki stilizirano upodablja rudarski kraj, iz česar je sklepati, da je nastanek kapele povezan z delovanjem leškega rudnika v 19. stoletju.

Obokano notranjščino krasijo pilastri in štukature. Nekdaj je njeno prostornino krasila skupina kipov Križanja in Žalostne matere božje, danes je v njej prisotno le še razpelo s Kristusom.

Kapela predstavlja pomemben simbol Leš, ki je tesno povezan s preteklostjo kraja in njegovimi prebivalci.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

6. Prevalje – Perovčevo znamenje, EŠD 7675

a)         parc. št.: 412/1  k.o. Farna vas.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    V osnovi baročno znamenje, ki je bilo predelano v 19. stoletju, stoji sredi Prevalj, pri hiši Ugasle peči 17. Slopno znamenje z močno bazo členijo polkrožno zaključene plitve niše, nad katerimi se dvigajo trikotna čela in pločevinasta strešica. Niše so poslikane z novejšimi slikarijami.

Znamenje, ki je dobilo ime po mesarju Perovcu, nekdanjemu lastniku zemljišča, predstavlja pomemben prostorski poudarek Prevalj. 

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

7. Prevalje –  Znamenje blizu šole, EŠD 7674

a)    zahodni del parc. št.: 137/23   k.o. Farna vas.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)         Baročno slopno znamenje stoji ob poljski poti, jugovzhodno od šole. Prekriva ga lesena piramidasta strešica. Vse fasade so členjene s po dvema polkrožno zaključenima nišama, ki sta razvrščeni ena nad drugo. Spodnje, večje niše ležijo v rahlo poglobljenih pokončno pravokotnih poljih. Od zgornjih so ločene z gladkim mejnim zidcem. V zgornjih nišah so naslikane podobe sv. Janeza, sv. Luke, sv. Marka in sv. Mateja, medtem ko so v spodnjih nišah upodobljeni biblijski prizori, škof Slomšek in Kristus na Križu.

Kvalitetno znamenje izvira najverjetneje iz 17. stoletja in predstavlja pomemben prostorski poudarek.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

8. Suhi Vrh– Sabodinova kapelica, EŠD 29763

a)         zahodni del parcele 78 k.o. Suhi vrh

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu      1:2880.

b)    Kamnito kapelico iz začetka 19. stoletja, s poslikanim, delno profiliranim venčnim zidcem       členi segmentno zaključen vhod. V notranjščini vidni sledovi poslikav iz obdobja njenega nastanka. Prekrita je s skodlami.

Sabodinova kapelica predstavlja kvaliteten primer ljudskega stavbarstva iz začetka 19. stoletja, hkrati pa skupaj s hrasti tvori pomembno ambientalno celoto.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

9. Šentanel – Gornikovo znamenje, EŠD 7678

a)    jugozahodni del parc. št.: 319/1, 319/2  k.o. Šentanel.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         Znamenje iz okoli leta 1600 stoji ob cesti, ki vodi skozi gozd od Šentanela proti Jamnici in Suhemu Vrhu. Njegov zgornji del je občutno višji in širši od spodnjega, kar ustvarja nesorazmerje med prostorninama trupa in nastavka. Zgornji del členijo nekdaj poslikane niše, ki so na treh straneh razvrščene ena nad drugo, medtem ko ima prednja stran le eno večjo, potlačeno polkrožno zaključeno nišo. Z leseno kritino iz šintlov pokrito znamenje je posvečeno sv. Antonu in sv. Florijanu.

S svojo edinstveno obliko je znamenje, ki naj bi bilo postavljeno kot kužno znamenje, dragocen primerek koroškega umetnostnega občutja, ki je tipično za obdobje pozne gotike.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

10. Šentanel – Kapela sv. Uršule, EŠD 7679

a)    parc. št.: *20/3   k.o. Šentanel.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Med štiri mogočne lipe postavljena kapelica iz leta 1865 se nahaja v bližini Gornikove domačije.

Enoladijsko zasnovano kapelo pravokotnega tlorisa s polkrožnim zaključkom prekriva plitva dvokapna pločevinasta streha. Fasade so členjene s profiliranim podstrešnim vencem in polkrožno zaključenimi okni z gladkimi okvirji. Pred pravokotnim portalom z lesenimi profiliranimi dvokrilnimi vratnicami in kvalitetno historično kljuko je postavljena lesena lopa s pločevinasto streho. Posebnost kapele je zunanja prižnica.

Notranjost ima kapaste oboke z oprogami, ki slonijo na pilastrih. Tla prekriva opečnat tlak.

Kapela sv. Uršule predstavlja kvaliteten primer ljudskega stavbarstva iz druge polovice 19. stoletja, hkrati pa tvori skupaj z lipami pomembno ambientalno celoto.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

d)    Vzhodni del parc. št.: 310/1 del  k.o. Šentanel

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

11. Šentanel – Močnikov križ, EŠD 7680

a)    parc. št.: 134/2  k.o. Šentanel.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Slopasto znamenje stoji ob stari gozdni cesti v bližini domačije Močnik. Prekriva ga visoka štirikapna streha, krita s »šintli«. Glavno fasado členi potlačeno polkrožno zaključena odprtina, sloneča na dveh okroglih stebrih, ki stojita na visokih podstavkih. Na stranskih fasadah se pojavljajo niše. Nekdaj je bil na podstrešnem vencu prisoten napis v bohoričici.

Baročno znamenje predstavlja pomemben prostorski poudarek krajine.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·      varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·      podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·      strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·      prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·      omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·      na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

12. Zagrad – Znamenje ob Meži, EŠD 7681

a)    vzhodni del parc. št.: 108/6 k.o. Farna vas.

       Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    Slopno znamenje iz 17. stoletja stoji na levem bregu Meže, pod cerkvijo sv. Barbare, neposredno ob tovarni lepenke. Členijo ga polkrožno zaključene niše, ki so razvrščene ena nad drugo. Prekrito je z leseno piramidasto strešico. Znamenje je bilo leta 2005 obnovljeno. Takrat so na novo poslikali zgornje niše, v spodnjih pa so iz železa upodobili štiri evangeliste - Luko, Mateja, Marka in Janeza.

       Zgodnjebaročno znamenje, ki je bilo v preteklosti večkrat prestavljeno, še vedno predstavlja pomemben prostorski poudarek ob mostu čez reko Mežo.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov;

·     prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov;

·     omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;

·     na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;

13.      Zagrad - Pokopališče Barbara, partizansko grobišče, EŠD 7724

a)    zahodni del par. št. 328/1  k.o. Zagrad.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Na pokopališču pri Barbari je spomenik in skupno grobišče vseh padlih partizanov, pokopanih iz dosedanjega prevaljskega in ravenskega pokopališča, skupaj je pokopanih 56 partizanov.

Spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča, odkrili so ga  leta 1972. Spomenik je urejen kot ploščad do katerega vodijo široke stopnice. Centralni spomenik predstavlja reliefna plošča, na veliki žari so v podstavek vklesani verzi: Spomin glej padlim žrtvam narodno osvobodilne borbe njih mrtvim oči bedijo živim vedno opominja zvestobo domovini

Z izgradnjo novega pokopališča pri Barbari so se odločili, da na to pokopališče prenesejo posmrtne ostanke padlih partizanov, ki so bili skupno ali posamezno pokopani na že opuščenih pokopališčih.

c)    Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za njegovo neposredno okolico.

8. člen

Kot kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo drugi objekti in naprave:

1. Dolga Brda – Povhov mlin, EŠD 7684

a)    Parc. št. *38/1, *38/2, *38/3, 220, severni del 221, severni del 224, severni del 549/2,

569/2 k.o. Dolga brda, hiš. št. Dolga Brda 20.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)         Gručo treh objektov iz 19. stol. sestavlja preužitkarska hiša, mlin in stope. Grajeni so iz

kamna in lesa. Prekrivajo jih skodlaste strehe. Ohranjena je oprema v notranjščini ter mlinska kolesa in rake. Mlin ter ostala objekta, ki sta obnovljena sta odprta za obiskovalce.

Povhov mlin je od nekdaj številnih mlinov edini delujoči mlin, ki so ostali v širši okolici.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     -varovanje zgodovinskih-kulturnih, arhitekturnih in tehniških ter drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     -prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite zidu, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

·     -prepoved posegov spreminjanjem njegove tlorisne vizualne podobe, razen vzdrževalnih del.

2. Leše - Premogovniški rov Franciscus, EŠD 7746

a)    zahodni del parc. št. 247/3 k.o. Leše.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    V naselju Leše se je ohranil vhod v nekdanji premogovnik. Nad vhodom je pritrjena

spominska plošča z napisom.

V 18. stoletju in prvi polovici 19. stoletja je Avstrijo in tudi naše kraje zajela prava premogovna mrzlica. Iskali so novo energijo za železarstvo. Na Lešah so premog iskali že okoli leta 1800 in ga kmalu zatem začeli kopati. V najboljših časih je bilo v rudniku zaposlenih 100 rudarjev. Leta 1938 so rudnik zaprli. Vhod in del rudnika, ki je obnovljen predstavlja spomin na premogovniško dejavnost.

c)    Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za njegovo neposredno okolico.

3. Prevalje– Rebernikova kovačija, EŠD 25831

a)    parc. št. 613/1 k.o. Farna vas, hiš. št. Trg 26.

       Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    Pritlična zidana stavba z ohranjeno kovaško delavnico (1914) in prizidkom (1924), v katerem je kad z vodo za kaljenje. Ohranjeno je originalno odprto ognjišče z mehom in kovaško orodje. Kovačija, ki slovi po svojih kovaških izdelkih, je v rednem obratovanju.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, tehniških, etnoloških ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

4. Poljana - Štoparjev most, EŠD 7749

a)    osrednji del parc. št. 238/1  k.o. Poljana.

Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.

b)    Tam, kjer se na Poljani odcepi cesta za Šentanel, stoji železniški viadukt- Štoparjev most. Kamniti most sloni na štirih nosilnih stebrih, visokih približno 20 m. Dolžina mostu znaša 150- 200 m. Most so zgradili v času izgradnje koroške železnice- leta 1863.

Gradnja koroške železnice je zaradi zelo razgibanega terena zahtevala tudi gradnjo večjih in manjših viaduktov in tunelov. Na hribu Volinjak so lomili in klesali kamen, ki so ga nato uporabljali pri gradnji omenjenih objektov.

Štoparjev most je eden izmed najlepših železniških viaduktov na Slovenskem.

c)    Zaradi značilne tehnike gradnje mostov v 19. stoletju in zaradi naravnega materiala, iz katerega  je železniški most zgrajen, ga uvrščamo med  tehniške spomenike ter ga varujemo zaradi njegove  praktične uporabnosti in spomeniških kvalitet. Primerna je praktična uporaba ob upoštevanju lastnosti tehniškega spomenika.

5. Prevalje– Zid iz žlindre, EŠD 7745

a)    Zid poteka preko parc. št.. 148/5, 148/6, 545/1, 545/4, 614/1, 614/18, 566/1 k.o. Farna vas.

       Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    Nogometni stadion na Prevaljah obdaja zidana ograja iz žlindre. V dolžini 300 metrov so v ograji lepo oblikovani kvadri, ki so obdržali prvotno podobo iz časa, ko je tu stala železarna.

       Prevalje so kraj z bogato železarsko tradicijo. Že leta 1835 je zrasla prva železarna. Z lastniki Rosthomi in uporabo lastnega premoga je zaslovela po vsej Evropi. Izdelovali so tračnice in drug železniški material. V naslednjih letih so dogradili topilnico, novo valjarno, dva plavža na koks. Zaradi krize v železarni so leta 1895 opustili valjarno, dva plavža, jeklarno in ves kompleks ob železniški postaji.

c)    Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje zgodovinskih-kulturnih, arhitekturnih in tehniških ter drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     prepoved posegov spreminjanjem njegove tlorisne vizualne podobe, razen vzdrževalnih del;

6. Prevalje – Železniška postaja, EŠD 7744

a)    osrednji del parc. št. 588/74, 588/56 , 588/57 , k.o. Farna vas, hiš. št. Pri postaji 12 in 13. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.

b)    Na severnem robu naselja stoji železniška postaja. Zgradba je zidana, visokopritlična, osemosna. Fasada je močno členjena. Nasproti železniške postaje se je ohranil pomožni objekt, v katerem sta dva kovinska rezervoarja z vodo. Vsak rezervoar sprejme 45.000 litrov vode. K pomožnemu objektu sodi tudi majhna lopa, v kateri se je ohranila krušna peč, dimnica in bazen za pralnico.

       Železniška postaja na Prevaljah je bila s pomožnimi objekti zgrajena v času gradnje koroške železnice. Vse do danes je obdržala svojo značilno podobo. Enako velja za pomožna objekta. Vodne bazene in lopo s krušno pečjo je treba obnoviti.

c)   Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

·     varovanje kulturnozgodovinskih, tehniških, arhitekturnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

·     podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

·     v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

9. člen

Lastnik oziroma posestnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

10. člen

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

11. člen

(1) Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon.

(2) Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

12. člen

(1) Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880 ter v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.

(2) Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita zavod in občina.

13. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektor Republike Slovenije, pristojen za področje kulturne dediščine.

14. člen

(1) Pravni status kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka.

(2) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnih spomenikov in vplivnih območij na parc. št. navedenih v 5., 6., 7. in 8. členu tega odloka.

15. člen

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehata veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/1994) v delu, ki se nanaša na spomenike v območju Občine Prevalje ter Sklep o razglasitvi Kovačije Rebernik za kulturni spomenik tehniške dediščine Občine Prevalje, parc. št. 613/1, k.o. Farna vas (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2007).

16. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka:  6222-0002/2012-19

Prevalje, dne 4.9.2014