Na podlagi 97. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave, št. 8/95) je Občinski svet Občine Piran sprejel na seji, dne 1.2.1996

POSLOVNIK

OBČINSKEGA SVETA OBČINE PIRAN

1.člen

Ta poslovnik ureja način dela Občinskega sveta Občine Piran (v nadaljnjem besedilu: Svet) in njegovih delovnih teles (odbori in komisije), ki jih imenuje Svet v skladu s statutom Občine Piran, ter pravice in dolžnosti članov Sveta.

2.člen

Odbori in komisije lahko v skladu s tem poslovnikom podrobneje uredijo način dela s svojimi poslovniki.

3.člen

Delo Sveta, odborov in komisij je javno.

Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako določa zakon ali če tako odloči Svet, odbor ali komisija.

4.člen

Svet predstavlja njegov predsednik.

5.člen

Svet ima pečat okrogle oblike. V sredini pečata je občinski grb, na obodu pa dvojezični napis »OBČINA PIRAN – COMUNE DI PIRANO / OBČINSKI SVET – CONSIGLIO COMUNALE«.

6.člen

Svet posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. Uporaba obeh jezikov je enakopravna.

7.člen

Odloki, drugi akti in ostala gradiva, ki se obravnavajo na Svetu, se pošiljajo:

Besedila odlokov, drugih aktov in ostalih gradiv, morajo biti podpisana z imenom in priimkom oseb, ki so gradiva pripravile, ter z imenom in priimkom predstojnika predlagatelja. Iz vseh gradiv mora biti razvidno, kdo je njihov predlagatelj in v kateri fazi obravnave so. Slednja zahteva se upošteva le, če tako zahteva vsebina gradiva.

Vsa gradiva morajo pisno obrazložena, razen če njihova vsebina tega ne zahteva.

8.člen

Svetniki imajo za svoje delo v Svetu, v stalnih odborih in komisijah, v katere jih je imenoval ali izvolil Svet, pravico do denarnega nadomestila.

9.člen

Višino, pogoje in način izplačevanja denarnega nadomestila in povračil materialnih stroškov ureja poseben pravilnik, ki ga na podlagi pooblastila Sveta sprejme Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

10.člen

V Svetu delujejo skupine svetnikov.

Skupino svetnikov sestavljajo svetniki posamezne stranke oziroma neodvisne liste, ki je nastopila na lokalnih volitvah in bila izvoljena v Svet. Skupine svetnikov posamezne stranke oziroma neodvisne liste lahko ustanovijo klub svetnikov. V skladu z zakonom so upravičene do financiranja vse stranke, ki so oblikovale skupine svetnikov in klub svetnikov, in skupina svetnikov neodvisne liste.

Če ima posamezna stranka oziroma neodvisna lista samo enega svetnika, se glede financiranja ta svetnik šteje kot skupina svetnikov.

Člani Občinskega sveta, ki predstavljajo italijansko narodno skupnost, imajo položaj kluba svetnikov.

Sredstva za delovanje klubov se zagotovijo v občinskem proračunu.

11.člen

Na prvi seji Sveta se konstituira novo izvoljeni Svet. Svet je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov in ko sta izvoljena predsednik in podpredsednik Sveta.

12.člen

Prvo sejo skliče predsednik Sveta preteklega mandata.

Prvo sejo Sveta vodi do izvolitve predsednika Sveta najstarejši svetnik. Na njegov predlog lahko Svet odloči, da vodi prvo sejo drug svetnik.

Do imenovanja sekretarja Sveta opravlja njegove naloge dotedanji sekretar Sveta.

13.člen

Svet na prvi seji najprej izvoli Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik in člani komisije se volijo po takšnem ključu, da so v komisiji s po enim članom zastopane vse skupine svetnikov.

14.člen

Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi svetnikov ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.

Mandate svetnikov potrdi Svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.

Svetnik s spornim mandatom ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

Odločitev Sveta o spornem mandatu pomeni tudi odločitve o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.

15.člen

Po potrditvi mandatov svetnikov izvoli Svet, na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, svojega predsednika in podpredsednika.

Postopek in način izvolitve predsednika in podpredsednika je opredeljen v posebnem poglavju v določbah od 70. do 75. člena tega poslovnika.

16.člen

Po izvolitvi predsednika in podpredsednika imenuje Svet svojega sekretarja na predlog predsednika Sveta z večino glasov vseh svetnikov.

17.člen

Svet dela na rednih in izrednih sejah.

Redne seje so praviloma vsak mesec.

Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.

18.člen

Seje Sveta sklicuje predsednik sveta.

Če predsednik Sveta ne more sklicati seje, jo skliče podpredsednik.

19.člen

Predsednik Sveta sklicuje seje Sveta v skladu s programom dela Sveta, po sklepu Sveta, na predlog župana ali predsednika Sveta.

Predsednik Sveta mora sklicati sejo Sveta na zahtevo najmanj četrtine svetnikov ali na zahtevo nadzornega odbora.

Če predsednik Sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.

20.člen

Sklic redne seje s predlogom dnevnega reda mora biti vročen svetnikom najkasneje 7 dni pred sejo. Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, mora biti praviloma vročeno svetnikom najkasneje s sklicem seje.

Predsednik Sveta lahko skliče izredno sejo Sveta v krajšem roku, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, vendar pa morajo biti razlogi za tak sklic posebej obrazloženi. Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno svetnikom hkrati s sklicem seje, le iz utemeljenih razlogov pa tudi na sami seji.

21.člen

Sklicu seje mora biti priložen zapisnik prejšnje seje in poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje.

22.člen

Kolegij predsednika Sveta (v nadaljevanju: kolegij) služi kot pomoč pri organiziranju dela Sveta, pri usklajevanju dela odborov in komisij in pri pripravah na seje Sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti Sveta.

Kolegij sestavljajo predsednik, podpredsednik in predstavniki skupin strank, ki so zastopane v Svetu.

Predsednik Sveta lahko povabi na sejo kolegija poleg župana, tajnika občinske uprave in sekretarja Sveta tudi predsednike odborov oziroma komisij, strokovne delavce pripravljalcev gradiv, ki naj bi se uvrstila na dnevni red seje Sveta, in druge.

Kolegij skliče predsednik Sveta na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli člana tega kolegija.

Sejo kolegija vodi predsednik Sveta. Ob zadržanosti predsednika skliče in vodi sejo podpredsednik Sveta.

Predsednik skliče sejo kolegija zaradi posveta o:

23.člen

Seji Sveta predseduje predsednik Sveta ob sodelovanju sekretarja Sveta.

V odsotnosti predsednika Sveta predseduje seji podpredsednik Sveta.

24.člen

Udeležba svetnikov na seji se evidentira.

25.člen

Župan ima pravico in dolžnost prisostvovati seji Sveta.

Predstavniki predlagateljev gradiv morajo biti prisotni na seji zaradi pojasnjevanja gradiv.

26.člen

Predsedujoči ugotovi, ali je Svet sklepčen.

Na začetku seje da lahko predsedujoči pojasnila v zvezi z delom na seji.

27.člen

Svet na začetku seje določi dnevni red.

Pri določanju dnevnega reda Svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.

Ko je dnevni red sprejet, se ga ne sme spreminjati, razen iz posebej utemeljenih in obrazloženih razlogov. Za posebej utemeljene razloge se štejejo lahko samo izredno potrebo Občine Piran ali naravne nesreče ali dejstva, ki imajo podlago v zakonu.

28.člen

Posamezna točka se lahko z dnevnega reda umakne na predlog predlagatelja zadeve, predsedujočega, svetnikov ali župana.

Predlog za umik točke z dnevnega reda seje mora predlagatelj obrazložiti.

Če predlaga umik točke z dnevnega reda seje mora predsedujoči, svetnik oziroma župan, kadar župan ni predlagatelj, mora predlagatelj pojasniti razlog za umik.

O umiku točke z dnevnega reda seje svetniki glasujejo. Če predlaga umik točke predlagatelj, glasovanje ni potrebno.

29.člen

Dnevni red se na seji Sveta lahko razširi, če so predlogi za razširitev dnevnega reda nastali po sklicu seje. Predlog za razširitev dnevnega reda lahko podajo: predsedujoči, svetniki ali župan.

Dnevni res se lahko razširi samo v okviru sprejemanja dnevnega reda pred začetkom seje Sveta. Med potekom seje se dnevni red lahko razširi samo iz razloga po tretjem odstavku 27. člena tega poslovnika, predlog za razširitev pa mora biti posebej utemeljen in obrazložen.

Svetniki glasujejo o vsaki posamezni predlagani razširitvi dnevnega reda.

30.člen

Vrstni red točk dnevnega reda, kot je bil določen v predlogu dnevnega reda, se lahko spremeni spremembe vrstnega reda točk dnevnega reda lahko predlagajo svetniki, predsedujoči, župan ali drug predlagatelj, o čemer odloča Svet z glasovanjem.

31.člen

Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka 27. člena ter 30. člena glasuje Svet o predlogu dnevnega reda v celoti.

32.člen

Po sprejetju dnevnega reda obravnava Svet poročilo o izvršitvi sklepov, sprejetih na sejah sveta, in odloča o potrditvi predloga zapisnika s prejšnje seje.

Vsak svetnik lahko da k predlogu zapisnika prejšnje seje pripombe in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.

O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev predloga zapisnika prejšnje seje odloča Svet brez obravnave.

Predsedujoči ugotovi, da je zapisnik sprejet, če nanj ni bilo pripomb, ali pa je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.

33.člen

Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, določenem v dnevnem redu.

Med sejo lahko Svet na predlog predsedujočega, posameznega svetnika ali župana spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, o čemer svetniki odločijo z glasovanjem brez razprave.

Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti utemeljen in obrazložen.

34.člen

Predsedujoči da ob obravnavi posameznih zadev najprej besedo predstavniku predlagatelja gradiva, na to poročevalcu odbora ali komisije, županu, tudi če ni predlagatelj gradiva, potem daje besedo svetnikom po vrstnem redu priglasitve.

Na seji ne sme govoriti nihče, dokler mu predsedujoči ne da besede.

35.člen

Na seji imajo pravico govoriti svetniki, župan ali tajnik občinske uprave, predstavniki predlagateljev gradiv, poročevalci odborov in komisij Sveta, druge osebe pa samo, če tako z glasovanjem odločijo svetniki na seji.

Svetniki se lahko prijavljajo k razpravi, dokler predsedujoči ne sklene razprave.

36.člen

Predsedujoči mora zagotoviti, da govornika pri govoru nihče ne moti.

Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik oddaljuje od točke dnevnega reda, o kateri teče razprava, mu predsedujoči lahko odvzame besedo.

37.člen

Predstavniku predlagatelja gradiva na seji lahko po potrebi časovno omeji razpravo le predsedujoči.

Svetniki in predstavniki predlagateljev gradiv imajo pravico do replike, vendar sme posamezna replika trajati najdlje tri minute.

38.člen

Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi tega poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo le-ta zahteva.

Predsedujoči in sekretar Sveta sta po govoru svetnika dolžna obrazložiti kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda.

Če svetnik s pojasnilom ni zadovoljen, odloči Svet o vprašanju brez razprave.

39.člen

Svetniki, predstavniki predlagateljev gradiv in župan lahko predlagajo, da se zaradi potreb posvetovanja in usklajevanja glede obravnavane zadeve seja Sveta prekine.

Predsedujoči prekine sejo in določi čas prekinitve.

Enako ravna predsedujoči v primeru, ko je treba na podlagi razprave pripraviti predloge odločitev ali stališč.

Svetniki, predsedujoči, predstavniki predlagateljev gradiv in župan lahko predlagajo, da se seja prekine tudi v drugih primerih, ki pa jih je treba posebej utemeljiti. V zvezi s temi predlogi ravna predsedujoči v skladu z drugim odstavkom tega člena.

40.člen

Čas odmorov za počitek med sejo odredi predsedujoči na lastno pobudo ali na željo na seji prisotnih svetnikov.

41.člen

Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, Svet sejo zaključi.

42.člen

Predsedujoči prekine sejo Sveta, če se pred glasovanjem ugotovi, da seja ni več sklepčna, in Svet ne bi mogel odločati.

Če sklepčnosti po prekinitvi iz prejšnjega odstavka ni mogoče zagotoviti tudi v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan prekine.

43.člen

Če Svet ni končal razprave po sprejetem dnevnem redu, se obravnava preostalih točk dnevnega reda opravi na nadaljevalni seji Sveta.

44.člen

Predsedujoči, svetniki, predlagatelj ali župan lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. O takem predlogu odloča svet.

45.člen

Za red na seji skrbi predsedujoči.

Za kršitev reda na seji se smejo izreči naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.

46.člen

Opomin se izreče svetniku, ki s svojim obnašanjem, seganjem v besedo drugim članom Sveta ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.

Beseda se odvzame svetniku, ki se s svojim, govorom oddaljuje od točke dnevnega reda, o kateri razpravlja Svet, pa je bil v isti razpravi zaradi tega pred tem že dvakrat opomnjen.

Opomin izreka in odvzema besedo predsedujoči.

47.člen

O odstranitvi s seje odloča Svet z glasovanjem brez obravnave na predlog predsedujočega, če svetnik tudi po dvakratnem izreku opomina iz prvega odstavka prejšnjega člena ali po odvzemu besede iz drugega odstavka istega člena noče slediti predlogom predsedujočega.

Svetnik sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.

Svetnik, ki mu je bila izrečena odstranitev s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri poteka seja, in se ne sme več vrniti na del seje, pri katerem je bil odstranjen.

48.člen

Predsedujoči lahko poslušalce, ki motijo red odstrani iz dvorane.

49.člen

Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi napraviti reda, odredi prekinitev seje.

50.člen

Svetniki imajo pravico, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji Sveta.

51.člen

Glasovanje je praviloma javno.

Tajno se glasuje le, kadar tako določa statut, poslovnik ali kadar tako odloči Svet na seji na predlog svetnikov.

52.člen

Svetniki glasujejo tako, da se opredelijo za predlog, proti predlogu ali se vzdržijo glasovanja.

Glasuje se hkrati, in sicer praviloma z dvigom roke.

Predsedujoči po končanem glasovanju ugotovi, koliko svetnikov od prisotnih je glasovalo, koliko jih je glasovalo za, koliko proti in koliko je vzdržanih.

53.člen

Če ni mogoče natančno ugotoviti izida glasovanja, pozove predsedujoči svetnike, naj se glasovanje ponovi.

54.člen

Tajno se glasuje z glasovnicami. Na glasovnici mora biti označeno vprašanje, o katerem se glasuje, in možne opredelitve (za, proti).

Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja Sveta in dveh svetnikov, ki jih imenuje Svet na predlog predsedujočega.

Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanje in na osnovi izida razglasi, ali je predlog, o katerem je Svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.

Tajno glasovanje, ki se nanaša na volitve in imenovanja, izvaja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

55.člen

Svetniki postavljajo vprašanja, pobude in predloge praviloma pisno.

56.člen

Svetnik ima pravico postavljati oziroma dajati predstojnikom občinski služb, tajniku občinske uprave, županu, predsednikom odborov in komisij Sveta, predsedniku nadzornega odbora, predsedniku Sveta in sekretarju Sveta vprašanja, pobude in predloge (v nadaljnjem besedilu: vprašanja), ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti.

Svetnik ima pravico postavljati vprašanja tudi v zvezi z zadevami, ki so v pristojnost republike oziroma upravne enote, pa njihovo izvrševanje zadeva interese prebivalcev občine Piran. Ta vprašanja se pošljejo pristojnim republiškim organom oziroma upravni enoti.

57.člen

Tako ustno kot pisno vprašanje se posreduje pristojnemu organu ali osebi, ki je dolžna dati pisni odgovor praviloma do naslednje seje Sveta.

Odgovori na vprašanja morajo biti konkretni in jedrnati ter opremljeni z imenom in priimkom tistega, ki odgovarja na vprašanje, navedbo njegove funkcije ali dela, ki ga opravlja, ter s podpisom.

Ko dobi svetnik odgovor na vprašanje, lahko postavi na seji Sveta dopolnilno vprašanje.

58.člen

Na seji Sveta se pisno vprašanje izroči predsedujočemu pred sejo ali pri posebni točki dnevnega reda »Vprašanja, pobude in predlogi«.

59.člen

Pisna vprašanja se lahko posredujejo tudi v času med dvema zasedanjema Sveta.

60.člen

O vprašanjih ter odgovorih nanje vodi evidenco sekretar Sveta.

Vprašanja je treba poslati pristojnim organom in institucijam v 8. dneh po končani seji.

Občinske službe, organi in osebe morajo na postavljen vprašanja odgovoriti v 15. dneh po njihovem prejemu.

Na prvi naslednji seji Sveta je treba podati poročilo o tem, kateri organi in institucije izven občine, ki jim je bilo vprašanje posredovano, se niso odzvali.

61.člen

Celotni potek seje se snema s tonsko snemalno napravo.

Na osnovi tako posnete seje se naredi zapisnik, ki vsebuje prisotnost, imena razpravljalcev, izide glasovanja o posameznih zadevah in sklepe, ki so bili sprejeti.

Svetnik lahko zahteva, da se njegova izjava ali razprava navede dobesedno v zapisnik.

62.člen

Predlog zapisnika podpisujejo: predsedujoči, sekretar Sveta in sestavljalec zapisnika.

Odpravke sklepov je treba posredovati predlagateljem posameznih gradiv in drugim pristojnim v čim krajšem roku po končani seji.

63.člen

Za pravočasno sestavljen zapisnik, za pravilnost podatkov v njem in za hrambo zapisnika je odgovoren sekretar Sveta.

Zapisniki se hranijo trajno, kasete pa še 5 let po preteku mandata.

64.člen

Delovna telesa delajo na sejah.

Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo ali na predlog Sveta.

Predsednik mora sklicat sejo na zahtevo najmanj treh članov.

Če predsednik te zahteve ne upošteva, skliče sejo predsednik Sveta.

65.člen

Pisno vabilo z dnevnim redom za sejo mora biti vročeno članom praviloma najkasneje pet dni pred sejo. Vabilu mora biti priloženo potrebno gradivo.

V nujnih in upravičenih primerih sme predsednik izjemoma sklicati sejo v krajšem roku, kot je to določeno v prejšnjem odstavku.

Na seje se vabijo tudi predstavniki predlagateljev gradiv.

66.člen

Delovno telo obravnava zadeve pred sejo Sveta.

67.člen

Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

Seja je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov.

68.člen

Delovno telo sprejema odločitve z glasovanjem večine prisotnih članov.

Posamezni član ima pravico do ločenega mnenja, in to se zapiše v zapisnik.

Glasovanje je javno.

O sejah delovnih teles se sproti piše zapisnik, za katerega poskrbi sekretar Sveta.

O vsebini, oblike in pravočasnem sestavljanju zapisnika, o pravilnosti podatkov v njem, o potrjevanju in hrambi se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisnikih Sveta.

69.člen

Delovno telo daje v okviru svojega delovnega področja Svetu mnenja in predloge.

Delovno telo določi poročevalca za poročanje na seji Sveta.

70.člen

Predsednika in podpredsednika Sveta izvoli Svet za mandatno obdobje Sveta.

71.člen

Kandidate za predsednika in podpredsednika Sveta lahko predlaga Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vsak svetnik.

72.člen

Predsednika Sveta se voli z večino glasov vseh svetnikov.

Glasovanje je tajno.

73.člen

Če je bilo predlaganih več kandidatov, pa nobeden pri prvem glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil de tretjini glasov vseh svetnikov.

Če v drugem krogu nobeden kandidat ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi, vendar le o kandidatu, ki je v drugem krogu dobil večje število glasov.

Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj večino glasov vseh svetnikov.

Če sta bila predlagana samo dva kandidata, pa nobeden od njiju pri prvem glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi o kandidatu, ki je dobil večje število glasov. Kandidat je izvoljen, če dobi večino iz tretjega odstavka tega člena.

Če ni mogoče določiti kandidatov za drugi krog glasovanja, ker je več dobilo enako največje število glasov ali ker je dvoje ali več dobilo drugo najvišje število glasov, se med njimi opravi ponovno glasovanje.

74.člen

Podpredsednika Sveta se voli na enak način kot predsednika Sveta.

75.člen

O vseh predlaganih kandidatih za podpredsednika se glasuje hkrati.

Na glasovnici se glasuje o tolikih kandidatih, kolikor podpredsednikov je potrebno izvoliti.

Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili potrebno večino glasov.

Če zadnja dva ali več kandidatov dobi enako število glasov, de med njimi odloči z žrebom.

76.člen

Obrazložen pisni predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika Sveta lahko poda najmanj četrtina svetnikov.

77.člen

Če je bil predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika Sveta podan na seji Sveta, odloča o tem Svet na prvi naslednji seji.

Če pa predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika ni bil podan na seji Sveta, se o njem prav tako odloča na prvi naslednji seji Sveta, pod pogojem, da je bil vročen svetnikom 7 dni pred sejo.

78.člen

O predlogu za razrešitev predsednika in podpredsednika Sveta odloča Svet z večino glasov vseh svetnikov s tajnim glasovanjem.

Predsednik Sveta je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina vseh svetnikov.

Podpredsednik Sveta je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina vseh svetnikov.

79.člen

Če sta predsednik ali podpredsednik Sveta razrešena, opravljata svoji funkciji do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika Sveta.

80.člen

Predsednik in podpredsednik Sveta lahko odstopita, kar sprejme Svet na znanje.

81.člen

Predsednik in podpredsednik Sveta lahko ponudita glasovanje o zaupnici.

O zaupnici glasuje Svet tajno.

Če je bila predsedniku ali podpredsedniku Sveta izglasovana nezaupnica, je ta dolžan odstopiti.

82.člen

Po odstopu oziroma izglasovanju nezaupnice opravlja predsednik oziroma podpredsednik Sveta svojo funkcijo do izvolitve novega.

83.člen

Tajnik občinske uprave se voli in razrešuje ne enak način kot predsednik Sveta. Predlagatelj je župan.

Mandat tajnika preneha z izvolitvijo novega.

SEKRETARJA SVETA

84.člen

Predsednik Sveta:

Predsednik Sveta je za svoje delo odgovoren Svetu.

85.člen

Podpredsedniki Sveta pomagajo predsedniku Sveta pri njegovem delu, ga nadomeščajo v odsotnosti ali opravljajo po pooblastilu al v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.

Podpredsedniki Sveta so za svoje delo odgovorni Svetu.

86.člen

Sekretar Sveta:

Sekretar Sveta je za svoje delo odgovoren Svetu.

Postopek sprejemanja statuta in drugih aktov

87.člen

Statut občine, poslovnik Občinskega sveta, prostorski in drugi plani razvoja občine in občinski proračun se sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odlokov.

Zaključni račun in vsi drugi akti Sveta (razen odlokov), ki jih sprejema in niso navedeni v določbi prvega odstavka tega člena, se sprejemajo na eni obravnavi, pri tem se ne uporablja amandmajski način spreminjanja oziroma dopolnjevanja teh aktov.

Sprejemanje odlokov

1. Splošno

88.člen

Svet sprejema odloke Občine Piran.

89.člen

Besedila odlokov podpisuje predsednik Sveta.

90.člen

Izvirnik odloka je besedilo, kot je bilo sprejeto na seji Sveta.

91.člen

Če se po objavi sprejetega odloka ugotovijo redakcijske napake glede na izvirno besedilo, objavi sekretar Sveta po predhodnem mnenju predsednika Sveta popravek sprejetega odloka.

2. Postopek za sprejem odloka

92.člen

Odlok se sprejema v dveh obravnavah.

93.člen

Odlok lahko predlaga vsak svetnik, župan ali najmanj 5% volivcev v občini Piran.

Odlok pošlje predlagatelj predsedniku Sveta.

94.člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi odloka na seji Sveta.

Župan lahko sodeluje pri obravnavi odloka na seji Sveta tudi, kadar ni predlagatelj.

95.člen

Predsednik Sveta pošlje odlok svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan odlok.

Kadar so predlagane spremembe oziroma dopolnitve odlokov, morajo biti svetnikom priložena tudi besedila tistih določb odlokov, za katere so spremembe predlagane.

96.člen

V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih, načelih ter temeljnih rešitvah odloka.

Svetniki dajejo v razpravi tudi konkretne predloge, mnenja in pripombe k odloku.

V prvi obravnavi poda odbor morebitno mnenje ali predlog k odloku.

97.člen

Po končani razpravi Svet glasuje o odloku in hkrati sprejme sklep, da podane pripombe, mnenja in predloge predlagatelj odloka preuči do predložitve odloka za drugo obravnavo.

98.člen

V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako je upošteval razpravo k odloku v prvi obravnavi, zlasti pa, kako so upoštevane pripombe, mnenja in predlogi, ki so bili dani k odloku v prvi obravnavi, katerih pripomb, mnenj in predlogov predlagatelj ni upošteval in zakaj ne.

Predlagatelj mora navesti tudi morebitne drugačne rešitve v odloku, ki odstopaj od tistih iz prve obravnave odloka.

99.člen

V drugi obravnavi odloka lahko svetniki, predlagatelj in odbori predlagajo njegove spremembe in dopolnitve z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje, čeprav sam ni predlagatelj odloka.

100.člen

Amandma mora biti predložen v pisni obliki in z vsebino, kot naj bi bil sprejet, ter obrazložen.

101.člen

Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava odloka.

Predlagatelj odloka, ki je dal amandma, in drugi predlagatelji amandmajev lahko na seji Sveta med obravnavo spremenijo, dopolnijo oziroma umaknejo svoje amandmaje.

102.člen

Predlagatelj odloka mora podati mnenje o vloženih amandmajih k odloku.

Na predlog predlagatelja odloka lahko Svet z glasovanjem odloči, da se obravnava o odloku odloži na kasnejši čas.

103.člen

Svet najprej glasuje o posameznih amandmajih k odloku, nato pa o odloku v celoti.

Vrstni red glasovanja o amandmajih je takšen, da se najprej glasuje o amandmajih po členih, nato o amandmajih, ki najbolj odstopajo od vsebine člena, in nazadnje o amandmajih po kriteriju zaporedja njihove vložitve.

104.člen

Kadar to zahteva poseben interes občine Piran, mora predlagatelj predložiti v obravnavo odlok po hitrem postopku.

Kadar gre za manj pomembne spremembe in dopolnitve odlokov ali prenehanje njihove veljavnosti, lahko predlagatelj predloži v obravnavo odlok po hitrem postopku.

Po hitrem postopku se na isti seji združita prva in druga obravnava odloka.

105.člen

Ko gre za sprejemanje odloka po hitrem postopku, se odlok predloži z označbo »hitri postopek«.

V obrazložitvi odloka, ki naj bi se sprejel po hitrem postopku, morajo biti posebej navedeni razlogi sprejemanja odloka po hitrem postopku.

106.člen

Odlok, za katerega je predlagan hitri postopek, je lahko vsebovan že v dnevnem redu za sklic seje Sveta in hkrati z drugim gradivom za sejo poslan svetnikom ter drugim prejemnikom gradiva.

V tem primeru se o uporabi hitrega postopka odloča Svet takrat, ko je takšen odlok na vrsti za obravnavo.

Odlok, za katerega se predlaga hitri postopek, pa se lahko izjemoma predloži tudi na sami seji Sveta. V tem primeru odloča Svet o uporabi hitrega postopka na začetku seje, ko odloča o dnevnem redu, po poprejšnji odločitvi o razširitvi dnevnega reda s takšnim odlokom.

107.člen

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji Sveta do konca obravnave odloka.

Če Svet ne sprejme predloga za obravnavo odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika za prejemanje odloka v dveh obravnavah.

č) skrajšani postopek za sprejem odloka

108.člen

Če svetniki k odloku v prvi obravnavi nimajo pripomb, ki bi se nanašale na spremembe in dopolnitve njegovega besedila, ali so te pripombe zgolj redaktorske narave, svetniki lahko z glasovanjem odločijo, da se po končani prvi obravnavi odloka preide k drugi obravnavi in se o takšnem odloku dokončno odloči še na isti seji.

Sprejemanje statuta, odlokov in drugih aktov

109.člen

Statut Občine Piran sprejme Svet z dvotretjinsko večino vseh svetnikov.

Poslovnik Občinskega sveta sprejme Svet z dvotretjinsko večino vseh navzočih svetnikov.

Odloke in vse druge akte, razen tistih iz prvega in drugega odstavka tega člena, sprejema Svet z večino glasov navzočih svetnikov, če v statutu ni drugače določen.

Spremembe oziroma dopolnitve statuta, odlokov in drugih aktov

110.člen

Statut, odloki in drugi akti se lahko spremenijo oziroma dopolnijo po postopku in na način, kot je s tem poslovnikom predpisan za njihov sprejem.

111.člen

Predstavniki sredstev javnega obveščanja so vabljeni na seje Sveta, lahko pa tudi na seje odborov in komisij. O morebitnih omejitvah v zvezi s tem odloča Svet, odbor ali komisija posebej.

112.člen

Dokumenti in gradiva, ki jih obravnava Svet, odbor ali komisija, so javnosti dostopni, razen če ne pomenijo uradne tajnosti.

113.člen

V primeru, da v skladu s tem poslovnikom na seji Sveta sodeluje oseba, ki ima slabše sposobnosti gibanja, orientacije, govora, vida in sluha oziroma druge zmanjšane sposobnosti komuniciranja z javnostjo oziroma Svetom, se ji mora zagotoviti vse potrebno za njen dostop v prostore, v katerih Svet zaseda, in na govorniški prostor ter ustrezne pripomočke za komuniciranje s Svetom.

Sekretar Sveta skrbi za to, da se osebam iz prejšnjega odstavka zagotovi dostop v prostore, v katerih zaseda Svet, in na govorniški prostor ter da se jim zagotovijo ustrezni pripomočki za komuniciranje s Svetom.

114.člen

Za sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja skrbi sekretar Sveta.

115.člen

Če je izražen dvom o vsebini posamezne določbe tega poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči.

Izven seje pripravi razlago tega poslovnika statutarna komisija in z njo seznani Svet na prihodnji seji.

Avtentično tolmačenje se sprejme na način in po postopku, kot je predpisan za sprejem poslovnika.

116.člen

Z dnem veljavnosti tega poslovnika preneha veljati dosedanji začasni poslovnik Občinskega sveta Občine Piran, ki ga je Svet sprejel 23.12.1994.

117.člen

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi.

Št. 013-1/95-96
Piran, dne 1. februarja 1996
Župan Občine Piran
FRANKO FIČUR, l.r.