|
Na podlagi 58., 59. in 61. člena
zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), 9. člena dogovora o usklajevanju meril in določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 19/86) in
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97 in 73/98) ter v skladu s 17. členom
statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Majšperk na 7. seji dne 7. 9. 1999 sprejel
|
|
|
O D L O K
|
|
|
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
|
|
|
I. SPLOŠNA DOLOČILA
|
|
|
1. člen
|
|
|
V Občini Majšperk se plačuje za uporabo stavbnih zemljišč, ki so po prostorskih
sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine Majšperk določena kot stavbna
zemljišča in na območjih določenih s tem odlokom nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo). |
|
|
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
|
|
|
2. člen
(je črtan)
|
|
|
3. člen
|
|
|
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo v Občini Majšperk, so razvrščena v I., II. in III. območje:
|
|
|
V I. območje spadajo praviloma stavbna zemljišča v ožjem delu naselij Majšperk, Breg in Ptujska Gora.
|
|
|
V II. območje spadajo praviloma stavbna zemljišča v širšem delu naselij Majšperk in Ptujska Gora in v ožjem delu naselij Stoperce, Sestrže in Lešje.
|
|
|
V III. območje spadajo vsa ostala naselja v Občini Majšperk.
|
|
|
Ob upoštevanju 5. člena tega odloka so lahko posamezni deli naselij razvrstijo tudi drugače kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
|
|
|
4. člen
|
|
|
Območja iz 3. člena so opredeljena na grafičnih prilogah v merilu 1 : 5000 in so sestavni del tega odloka. Na vpogled so na Občini Majšperk in na Davčnem uradu Republike Slovenije, izpostava Ptuj.
|
|
|
5. člen
|
|
|
Za uvrščanje v območja iz 3. člena se upoštevajo naslednja merila:
|
|
|
1. lega in pridobitna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča,
|
|
|
2. stopnja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami,
|
|
|
3. namembnost stavbnega zemljišča,
|
|
|
4. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
|
|
|
5. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,
|
|
|
6. pogoji za oprostitev plačevanja.
|
|
|
6. člen
|
|
|
Nadomestilo se plačuje od m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega
zemljišča. |
I. Zazidano stavbno zemljišče |
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča,
na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi
inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega
dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture. |
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno
zemljišče se upošteva: |
1. Površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične
prostore) ugotovljena na podlagi projektne dokumentacije ali z meritvami
prostorov ter tlorisna površina prostostoječih garaž. |
2. Površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno
povezani s poslovnim prostorom. |
Ostala zazidana stavbna zemljišča: |
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev
nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi: |
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč ipd., |
– površine namenjene delavnicam na prostem, |
– kamnolomi in peskokopi, |
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih
odpadkov in nasipov zemlje, javne površine namenjene trajni ali začasni
pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice,
zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in
obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list
RS, št. 67/02, 110/02), |
– površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti,
površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne
dejavnosti transporta plinastih goriv ter vsi ostali infrastrukturni
objekti, ki po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02)
niso objekti gospodarske javne infrastrukture, |
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne
dejavnosti. |
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena
se uporabijo sledeči kriteriji: |
a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem
ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiška katastra, pri čemer šteje za
zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po
pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni
list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe
210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano
lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni
upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi
iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem
ugotovitvenem postopku. |
b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela
pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št.
56/99), in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo
opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so
interne ceste, odprta skladišča in podobno. |
c) Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo
električne energije in telekomunikacijske storitve se določijo v
kvadratnih metrih po stebru, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za
stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in za
zemljišča na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture po
zakonu o graditvi objektov, in sicer: |
– za 20 kV do 100 kV primarni daljnovod za vsak posamezni steber 40 m2, |
– za 110 kV do 400 kV primarni daljnovod za vsak posamezni steber 100
m2, |
– za transformatorske postaje 40 m2. |
d) Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije
predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del
zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte
(hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20
m2 po bazni postaji. |
e) Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli,
transportni cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako,
da se določi površina na en dolžinski meter kabla ali cevovoda, in
sicer: |
– za PTT nadzemne vode 20 m2 za vsak posamezen steber, |
– za PTT podzemne vode 1 m2 za dolžinski meter voda, |
– za plinovod 10 m2. |
II. Nezazidano stavbno zemljišče |
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista
zemljišča, za katera je s prostorskim aktom določeno, da je na njih
dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za
potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture,
znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega
in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave. |
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna
zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva: |
1. v primerih, kjer prostorski akt določa gradbene parcele: |
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena
nobena stavba in za katero je s prostorskim aktom določeno, da je
zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe, |
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku
šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali
del takšne parcele po prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi
stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto
rabe zemljišča po zemljiškem katastru. |
2. v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel: |
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča za tisti del parcele ali celotno parcelo za katero je s
prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali
poslovne stavbe. |
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku
bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno
dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju
naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46.člen tega zakona
lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek
površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča,
potrebnega za njeno rabo - funkcionalnega zemljišča. |
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna
zemljišča se štejejo območja, ki so namenjena gradnji po veljavnih
prostorskih aktih sprejetih na podlagi zakona o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa
območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z zakonom o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02). |
|
|
|
7. člen
|
|
|
V I. območju se razvrstijo zemljišča, ki imajo urejeno:
|
|
|
– javna cesta z asfaltnim cestiščem,
|
|
|
– urejena kanalizacija ali cestna razsvetljava,
|
|
|
– električno distributivno omrežje,
|
|
|
– vodovod s hidrantno mrežo,
|
|
|
– telefonsko omrežje,
|
|
|
– ugodna lokacija za pridobivanje dohodka v gospodarskih in drugih dejavnostih.
|
|
|
V II. območje se razvrstijo zemljišča, ki imajo urejeno:
|
|
|
– javna cesta z asfaltnim cestiščem brez urejene kanalizacije ali cestne razsvetljave,
|
|
|
– električno distributivno omrežje,
|
|
|
– vodovod brez hidrantne mreže,
|
|
|
– telefon,
|
|
|
– manj ugodna lokacija za pridobivanje dohodka v gospodarskih in drugih dejavnostih.
|
|
|
V III. območje se razvrstijo tista območja, ki niso opredeljena v I. in II. območju.
|
|
|
8. člen
(je črtan)
|
|
|
9. člen
(je črtan)
|
|
|
10. člen
|
|
|
1. Višina mesečnega nadomestila v SIT/m2 je za zazidana stavbna
zemljišča z ozirom za namembnost prostora po posameznih območjih
naslednja: |
|
|
|
A) stanovanjski prostori:
– v I. območju 5,50
– v II. območju 4,40
– v III. območju 3,30
B) poslovni prostori:
– v I. območju
12
– v II. območju 9,60
– v III. območju 7,20
C) poslovni prostori za družbene dejavnosti:
– v I. območju 10
– v II. območju
– v III. območju
6
Č) energetski objekti 60
Objekti in stebri za distribucijo električne
energije, telekomunikacijski vodi in objekti,
cevovodi za transport plinastih goriv, za vsa tri
območja
10
D) peskokopi, glinokopi, kamnolomi, za
vsa tri območja 10
E) nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem,
gostinski vrtovi,
– I. območje
6
– II. območje
5
– III. območje
4
F) javne površine namenjene trajni ali začasni
pridobitni dejavnosti
– I. območje
20
– II. območje
15
– III. območje
10 |
|
|
|
Minimalni znesek, ki se obračuna je v višini mesečnega nadomestila. |
Plačilo tržnine izključuje plačilo nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča. |
2. Višina mesečnega nadomestila v SIT/m2 je za nezazidana stavbna
zemljišča z ozirom za namembnost prostora po posameznih območjih
naslednja: |
|
|
|
I. območje 4
II. območje 3
III. območje 2
|
|
|
|
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se upošteva celotna površina
zemljišča namenjena za gradnjo zmanjšana za objekte gospodarske javne
infrastrukture. |
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega
zemljišča. |
|
|
|
1. Višina mesečnega nadomestila v SIT/m2 je za zazidana stavbna
zemljišča z ozirom na namembnost prostora po posameznih območjih
naslednja: |
A) stanovanjski prostori:
– v I. območju 6,05
– v II. območju 4,84
– v III. območju 3,63
B) poslovni prostori:
– v I. območju 13,20
– v II. območju 10,56
– v III. območju 7,92
C) poslovni prostori za družbene dejavnosti:
– v I. območju 11,00
– v II. območju 8,80
– v III. območju 6,60
D) peskokopi, glinokopi, kamnolomi,
za vsa tri območja 11,00
E) nepokrita skladišča, parkirišča,
delavnice na prostem, gostinski vrtovi,
– I. območje 6,60
– II. območje 5,50
– III. območje 4,40
F) javne površine namenjene trajni ali začasni
pridobitni dejavnosti
– I. območje 22,00
– II. območje 16,50
– III. območje 11,00 |
Minimalni znesek, ki se obračuna je v višini mesečnega nadomestila. |
Plačilo tržnine izključuje plačilo nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča. |
2. Višina mesečnega nadomestila v SIT/m2 je za nezazidana stavbna
zemljišča z ozirom za namembnost prostora po posameznih območjih
naslednja: |
I. območje 3 |
II. območje 2 |
III. območje 1 |
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se upošteva celotna površina
zemljišča namenjena za gradnjo zmanjšana za objekte gospodarske javne
infrastrukture. |
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega
zemljišča. |
|
|
|
IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA IN OBVEZNOST PLAČILA
|
|
|
11. člen
|
|
|
Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se vrednost iz 10. člena tega odloka pomnoži s površino v m2.
|
|
|
12. člen
|
|
|
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence.
|
|
|
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Majšperk potrebne podatke za odmero nadomestila v 15 dneh po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila in prijaviti vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila. Nastanek, sprememba in prenehanje obveznosti plačevanja nadomestila se pri odmeri upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.
|
|
|
Nadomestilo plačujejo neposredni uporabniki zemljišč oziroma stavb ali delov stavb.
|
|
|
Zavezanec za plačilo, ki podatkov občinski upravi ne sporočijo, lahko ta odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
|
|
|
Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
|
|
|
13. člen
|
|
|
Zavezanci o odmeri nadomestila prejmejo odločbo, ki jo izda Davčni urad Republike Slovenije – izpostava Ptuj.
|
|
|
14. člen
|
|
|
Izhodiščna vrednost za izračun nadomestila na območju Občine Majšperk iz 10. člena se letno valorizira v mesecu februarju na podlagi indeksa odloka rasti cen na drobno v preteklem letu, ki ga objavi Zavod za statistiko Republike Slovenije.
|
|
|
VI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
|
|
|
15. člen
|
|
|
Plačevanje nadomestila je oproščen:
|
|
|
– za dobo 5 let od dneva vselitve zavezanec, ki kupi novo stanovanje ali zgradi stanovanjsko hišo pod pogojem, da je v ceni stanovanja oziroma pri nakupu stavbne parcele plačal stroške komunalne ureditve zemljišča oziroma združena sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav.
|
|
|
Za določen čas so lahko plačila nadomestila oproščeni zavezanci v naslednjih primerih:
|
|
|
– če zavezanec in družinski člani nimajo stalnih virov za preživljanje,
|
|
|
– če zavezanca prizadene elementarna nesreča na stavbnem zemljišču (potres, plaz, požar), dokler se posledice ne odpravijo,
|
|
|
– če ima zavezanec, ki opravlja proizvodno dejavnost površine večje od 500 m2 izven funkcije,
|
|
|
– v drugih primerih po odločbi upravnega organa.
|
|
|
Za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti na občini pismeni zahtevek do 31. januarja za tekoče leto. O oprostitvi (delni ali popolni) odloča občinska uprava.
|
|
|
Plačila so oproščeni zavezanci v naseljih, ki niso opremljena vsaj z električnim in vodovodnim omrežjem.
|
|
|
VII. KAZENSKE DOLOČBE
|
|
|
16. člen
|
|
|
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je zavezanec plačila nadomestila, če:
|
|
|
– ne prijavi svoje obveznosti za odmero nadomestila,
|
|
|
– prijavi netočne podatke za odmero nadomestila.
|
|
|
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
|
|
VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
|
|
|
17. člen
|
|
|
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati za Občino Majšperk odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/77, 1/78, 15/83, 7/86, 9/88, 7/89, 4/90, 14/91, 28/91, 5/92, 32/92, 10/93, 27/93, 8/94 in 21/94).
|
|
|
Za vsa na novo uvedena naselja v Občini Majšperk se določila tega odloka začnejo izvajati najkasneje v roku 6 mesecev po veljavnosti odloka.
|
|
|
17.a člen |
|
|
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v delu, ki določa plačilo
nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč se ne izvaja v letu 2004. |
|
|
18. člen
|
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2000.
|
|
|
Št. 423-06-0001/98
Majšperk, dne 7. septembra 1999.
Župan
Občine Majšperk
Franc Bezjak l. r.
|
|