New Page 2

Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB-2, 76/08, 79/09 in 51/10) in 31. člena Statuta Občine Piran (Uradni list RS, št. 5/14 – UPB-2)

 

R A Z G L A Š A M    O D L O K 

o proračunu Občine Piran za leto 2017, 

 

ki ga je sprejel Občinski svet Občine Piran na seji dne 12. 1. 2017

 

Št. 410-2/2016

Piran, dne 12. januarja 2017

 

Župan 

Občine Piran 

Peter Bossman l.r.

 

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, s spremembami), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, s spremembami) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradni list RS, št. 5/14 – UPB-2) je Občinski svet Občine Piran na 17. redni seji dne 12. januarja 2017 sprejel

 

O D L O K 

o proračunu Občine Piran za leto 2017 

 

I. SPLOŠNA DOLOČBA 

 

1. člen 

 

S tem odlokom se za Občino Piran za leto 2017 določajo proračun in postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja (v nadaljnjem besedilu: proračun).

 

II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 

 

2. člen 

 

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do podskupin kontov v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 

Znesek

Skupina/Podskupina kontov

Proračun leta 2017

 

1.0

PRIHODKI (70+71+72+73+74)

22.992.429,44

   

TEKOČI PRIHODKI (I. + II.)

20.130.192,00

I.

70

DAVČNI PRIHODKI 

15.316.555,00

 

700

DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK

8.115.555,00

 

703

DAVKI NA PREMOŽENJE

4.680.000,00

 

704

DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE

2.521.000,00

II.

71

NEDAVČNI PRIHODKI 

4.813.637,00

 

710

UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA

3.554.350,00

 

711

TAKSE IN PRISTOJBINE

26.000,00

 

712

GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 

271.000,00

 

713

PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV

14.600,00

 

714

DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI

947.687,00

III.

72

KAPITALSKI PRIHODKI 

970.000,00

 

722

PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV

970.000,00

IV.

73

PREJETE DONACIJE 

800,00

 

730

PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV

800,00

V.

74

TRANSFERNI PRIHODKI 

1.891.437.44

 

740

TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ

649.533,88

 

741

PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA 

EVROPSKE UNIJE

1.241.903,56

 

2.0

ODHODKI (40+41+42+43)

28.968.073,01

I.

40

TEKOČI ODHODKI 

6.521.018,27

 

400

PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM

1.907.359,78

 

401

PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST

279.129,83

 

402

IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE

3.230.028,66

 

403

PLAČILA DOMAČIH OBRESTI

94.000,00

 

409

REZERVE

1.010.500,00

II.

41

TEKOČI TRANSFERI 

10.976.100,66

 

410

SUBVENCIJE

718.300,00

 

411

TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM

3.775.779,84

 

412

TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM

2.008.269,11

 

413

DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI

4.473.751,71

III.

42

INVESTICIJSKI ODHODKI 

10.961.937,08

 

420

NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV

10.961.937,08

IV.

43

INVESTICIJSKI TRANSFERI 

509.017,00

 

431

INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 

252.500,00

 

432

INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM

256.517,00

 

3.0

PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (1.0 – 2.0)

–5.975.643,57

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

 

4.0 

PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751)

65.400,00

 

750

PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

0,00

 

751

PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

65.400,00

 

5.0

DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)

0,00

 

440

DANA POSOJILA

0,00

 

441

POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB

0,00

 

6.0

PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (4.0 – 5.0)

65.400,00

C. RAČUN FINANCIRANJA

 

7.0

ZADOLŽEVANJE (500)

2.000.000,00

 

500

DOMAČE ZADOLŽEVANJE

2.000.000,00

 

8.0

ODPLAČILA DOLGA (550)

995.833,00

 

550

ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA

995.833,00

 

9.0

SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (1+4+7-2-5-8)

–4.906.076,57

 

10.0

NETO ZADOLŽEVANJE (7-8)

1.004.167,00

 

11.0

NETO FINANCIRANJE (6+10-9)

5.975.643,57

 

12.0

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2016

4.906.076,57

           

 

3. člen

 

Podrobnejša razčlenitev razporeditve sredstev proračuna je podana v posebnem delu proračuna, ki je sestavni del proračuna.

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Sestavni del proračuna je tudi načrt razvojnih programov za obdobje 2017–2020.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov ter načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Piran www.piran.si.

 

4. člen 

 

V okviru proračuna delujeta proračunska sklada:

– Proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah,

– Proračunski stanovanjski sklad Občine Piran, ustanovljen z odlokom, objavljenim v Uradnih objavah Primorskih novic, št. 36/2002.

V proračunsko rezervo se v letu 2017 izloči do 35.000,00 evrov.

O uporabi sredstev proračunske rezerve do višine 21.000,00 evrov v posamičnem primeru odloča župan.

O uporabi sredstev nad 21.000,00 evrov odloča občinski svet s posebnim odlokom.

 

III. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA 

 

5. člen 

 

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

Sredstva proračuna se zagotavljajo v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo posamezno področje dela javnih služb in tem proračunom.

Neposrednim in posrednim uporabnikom proračuna se sredstva med letom razporejajo praviloma enakomerno le za namene, določene v posebnem delu proračuna, v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna, če ni z zakonom ali posebnim aktom občinskega sveta, župana drugače določeno.

Drugi prejemniki proračunska sredstva lahko pridobijo za namene, opredeljene v razpisih, pozivih ali na podlagi programov, potrjenih s strani župana.

Sredstva proračuna se izplačujejo na podlagi odločb, pogodb ali sklepov.

 

6. člen

 

Proračunski uporabniki in drugi prejemniki sredstev so dolžni sredstva uporabiti le za namene, določene v proračunu.

Proračunski uporabniki in drugi prejemniki sredstev ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva.

Krajevne skupnosti lahko v okviru planiranih sredstev, znotraj finančnega načrta svoje krajevne skupnosti, prevzemajo obveznosti samostojno do višine 21.000,00 evrov. K pravnim poslom nad tem zneskom morajo pridobiti soglasje župana. Pri pridobivanju, razpolaganju in upravljanju z nepremičninami so krajevne skupnosti dolžne smiselno uporabljati določila Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in na njegovi podlagi sprejete uredbe.

 

7. člen 

 

Za posamezno nalogo se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjem letu, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 50 odstotkov pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 50 odstotkov pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve se ne nanašajo na prevzemanje obveznosti:

– za pogodbe, ki se v celoti ali v pretežnem deležu financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev,

– za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov,

– z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika.

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Prevzete obveznosti po prejšnjih odstavkih, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključujejo v proračun leta, na katerega se nanašajo tako, da se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

 

8. člen 

 

Dinamika izvrševanja investicij, opredeljenih v bilanci odhodkov proračuna, se usklajuje v okviru razpoložljivih prilivov.

Prioriteta v izvajanju investicijskih nalog je dokončanje začetih investicij ter nalog, ki se financirajo iz namensko pridobljenih sredstev in donacij.

 

9. člen 

 

Če se med izvajanjem proračuna sprejme zakon, odlok ali drugi akt občinskega sveta, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za občinski proračun, je župan dolžen določiti proračunsko postavko za ta namen v tekočem proračunskem letu v okviru večjih pričakovanih namenskih prihodkov ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru pričakovanih prihodkov.

 

10. člen 

 

Sredstva proračuna se zagotavlja za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradenj.

Obveznosti v breme proračuna se plačujejo na način in v rokih, ki se za posamezne namene porabe določijo v Zakonu o izvrševanju državnega proračuna.

Vsak izdatek proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo.

V sprejetem proračunu se lahko odpre novi konto, če je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe. Lahko se spremeni področje porabe, če je potrebno zaradi pravilne uvrstitve.

Veljavni načrt razvojnih programov se lahko spremeni z uvrstitvijo projekta v načrt razvojnih programov in z drugo spremembo projekta.

 

11. člen 

 

Če se po sprejetju proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni bil izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov pri uporabniku ter proračun.

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

– požarna taksa, ki se namenja v investicije v zagotavljanje požarne varnosti,

– namenska sredstva sofinanciranja projektov,

– komunalni prispevki, ki se namenjajo za gradnjo komunalne infrastrukture,

– sredstva turistične takse, ki se namenjajo skladno z določili zakona, ki uvaja turistično takso,

– sredstva koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo, ki se namenjajo skladno z določili zakona, ki koncesijsko dajatev uvaja.

Namenski prihodki proračuna občine so tudi lastna sredstva krajevnih skupnosti oziroma vsi prihodki krajevnih skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega proračuna, in sicer:

– prihodki prodaje premoženja in od oddajanja stvarnega premoženja v najem, ki jih krajevne skupnosti namenijo za gradnjo, nakup in vzdrževanje premoženja skladno z določbami Zakona o javnih financah in uredbe, izdane na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti;

– prihodki od prodaje blaga in storitev za določeno dejavnost, ki jih krajevne skupnosti uporabijo namensko za kritje stroškov te dejavnosti, morebitni presežek se uporabi skladno s finančnim načrtom;

– donacije, ki jih krajevne skupnosti uporabijo skladno z namenom pridobitve,

– prihodki od obresti in drugi prihodki, ki jih krajevne skupnosti uporabijo skladno s finančnim načrtom.

V primeru, da občinska uprava ali organ, pristojen za nadzor, ugotovi, da krajevna skupnost nenamensko uporablja sredstva, o tem obvesti izvrševalca proračuna, ki lahko začasno odredi ustavitev financiranja krajevne skupnosti s sredstvi proračuna do odprave nepravilnosti.

 

12. člen 

 

Med odhodki proračuna se predvidijo sredstva za splošno proračunsko rezervacijo. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabijo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.

Porabljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo pri uporabnikih po namenih, na katere se nanašajo.

 

13. člen 

 

Župan je pooblaščen, da:

– odloča o porabi sredstev proračunske rezerve do višine 21.000,00 evrov v posamičnem primeru, za namene, določene v drugi točki 49. člena Zakona o javnih financah,

– v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov odloča o kratkoročni zadolžitvi proračuna do največ 5 odstotkov sprejetega proračuna,

– odloča o zadržanju izvrševanja tekoče razporeditve sredstev proračuna do višine 5 odstotkov po posameznih namenih in nosilcih sredstev, če proračunski prihodki ne dotekajo skladno s planirano dinamiko,

– daje soglasje k pravnim poslom krajevnih skupnosti nad višino 21.000,00 evrov,

– lahko odpiše plačilo dolga do višine 1.050,00 evrov v posamičnem primeru, če bi stroški postopka izterjave bili v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati,

– lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru, da je dolg že zastaran,

– lahko odpiše dolg ne glede na vrednost, če ni več pravnih možnosti za izterjavo terjatve (neizterljivost terjatve), ker je pravna oseba prenehala v stečajnem ali drugem postopku, ker je zapuščina ostala brez dedičev, ker terjatev ni bila pravočasno prijavljena v stečajnem postopku, ker je bila obveznost v stečajnem postopku odpuščena ali zaradi drugega dejanja z enakim ali podobnim učinkom,

– odloča o prerazporeditvah neporabljenih pravic porabe med posameznimi postavkami proračuna, če s tem ni ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena. O izvršenih prerazporeditvah mora šestmesečno poročati občinskemu svetu,

– v postopkih priprave dokumentacije za potrebe prijav na objavljene razpise za sofinanciranje potrjuje investicijsko dokumentacijo oziroma vse potrebne akte,

– lahko spremeni vrednost projektov, ki so uvrščeni v načrtu razvojnih programov, oziroma lahko vrednostno in poimensko uskladi projekte v načrtu razvojnih programov.

 

14. člen 

 

Sveti krajevnih skupnosti oziroma predsedniki krajevnih skupnosti, če jih svet krajevne skupnosti za to pooblasti, lahko prerazporejajo sredstva v okviru sprejetega finančnega načrta, če se med izvrševanjem načrta ugotovi, da je to nujno potrebno in da s tem ni ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena ter lahko spremenijo vrednost projektov krajevnih skupnosti v načrtu razvojnih programov.

Svet krajevnih skupnosti lahko odpiše plačilo dolga do višine 1.050,00 evrov v posamičnem primeru, če bi stroški postopka izterjave bili v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati in če ni več pravnih možnosti za izterjavo terjatve. Svet krajevne skupnosti lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru, da je dolg že zastaran.

 

15. člen 

 

Prejemniki sredstev občinskega proračuna so dolžni pristojnemu občinskemu uradu predložiti program dela in finančni načrt ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih.

Uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva pristojni občinski urad, župan, nadzorni odbor oziroma občinski svet.

 

16. člen 

 

Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so prejemniku razporejena iz proračuna, odgovarja po pravilih prejemnika odgovorni organ oziroma oseba.

 

17. člen 

 

Odredbodajalec sredstev proračuna je župan in druga oseba, ki jo pooblasti župan.

Odredbodajalec sredstev krajevne skupnosti je predsednik sveta krajevne skupnosti.

 

IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA 

 

18. člen 

 

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 2.000.000 evrov.

 

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

 

19. člen 

 

V obdobju začasnega financiranja Občine Piran v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o začasnem financiranju.

 

20. člen 

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 410-2/2016

Piran, dne 12. januarja 2017

 

Župan 

Občine Piran 

Peter Bossman l.r.

 

 

 

Visto l’articolo 33 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta Ufficiale della RS, n° 94/07 – T.C.U.-2, 76/08, 79/09, 51/10) e visto l'articolo 31 dello Statuto del Comune di Pirano – (Gazzetta Ufficiale della RS, n° 5/14 – T.C.U.-2)

 

P R O M U L G O    I L    D E C R E T O 

sul bilancio di previsione del Comune di Pirano per l’anno 2017, 

approvato dal Consiglio comunale del Comune di Pirano nella seduta del 12 gennaio 2017.

N. 410-2/2016

Pirano, 12 gennaio 2017

Il Sindaco 

del Comune di Pirano 

Peter Bossman m.p.

Visto l’art. 29 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia, n° 94/07 – Testo consolidato ufficiale), l’art. 29 della Legge sulla finanza pubblica (Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia, n° 11/11 – Testo consolidato ufficiale e successive modificazioni) e l’art. 17 dello Statuto del Comune di Pirano (Gazzetta Ufficiale della RS, n° 5/14 – Testo consolidato ufficiale) il Consiglio comunale del Comune di Pirano nella 17ª seduta ordinaria tenutasi il giorno 12 gennaio 2017 approva il seguente

D E C R E T O 

sul bilancio di previsione del Comune di Pirano per l’anno 2017 

 

I. DISPOSIZIONE GENERALE 

 

Art. 1 

 

Con il presente decreto si definiscono il bilancio di previsione del Comune di Pirano per l’anno 2017, i procedimenti per la sua attuazione e il limite massimo di indebitamento (in prosieguo: bilancio).

 

II. VALORI DELLA PARTE GENERALE DEL BILANCIO DI PREVISIONE E STRUTTURA DELLA PARTE SPECIALE DELLO STESSO 

 

Art. 2 

 

La parte generale del bilancio di previsione riporta le entrate e le spese, secondo la rispettiva classificazione, e a livello di sottogruppi di conti si determina nei seguenti importi:

 

IN EUR

A. CONTO DELLE ENTRATE E DELLE SPESE

Importo

Gruppo / Sottogruppo di conti 

Bilancio 

di previsione 2017

 

1.0

ENTRATE (70+71+72+73+74)

22.992.429,44

   

ENTRATE CORRENTI (I + II)

20.130.192,00

I.

70

ENTRATE TRIBUTARIE

15.316.555,00

 

700

IMPOSTE SUL REDDITO E SULL'UTILE

8.115.555,00

 

703

IMPOSTE SUL PATRIMONIO

4.680.000,00

 

704

IMPOSTE NAZIONALI SUI BENI E SUI SERVIZI

2.521.000,00

II.

71

ENTRATE EXTRATRIBUTARIE

4.813.637,00

 

710

PARTECIPAZIONE AGLI UTILI E RICAVI PATRIMONIALI

3.554.350,00

 

711

TASSE E CONTRIBUZIONI

26.000,00

 

712

AMMENDE ED ALTRE PENE PECUNIARIE 

271.000,00

 

713

RICAVI DALLA VENDITA DI BENI E SERVIZI

14.600,00

 

714

ALTRE ENTRATE EXTRATRIBUTARIE

947.687,00

III.

72

ENTRATE IN CONTO CAPITALE

970.000,00

 

722

RICAVI DALLA VENDITA DI TERRENI ED IMMOBILIZZAZIONI IMMATERIALI 

970.000,00

IV

73

DONAZIONI

800,00

 

730

DONAZIONI DA FONTI NAZIONALI

800,00

V.

74

ENTRATE DA TRASFERIMENTI

1.891.437.44

 

740

TRASFERIMENTI DA ALTRE ISTITUZIONI FINANZIARIE PUBBLICHE 

649.533,88

 

741

FONDI TRASFERITI DAL BILANCIO STATALE, DERIVANTI DAL BILANCIO DELL'UNIONE EUROPEA 

1.241.903,56

 

2.0

SPESE (40+41+42+43)

28.968.073,01

I.

40

SPESE CORRENTI

6.521.018,27

 

400

SALARI ED ALTRE RETRIBUZIONI AI DIPENDENTI

1.907.359,78

 

401

CONTRIBUTI PREVIDENZIALI E ASSISTENZIALI A CARICO DEI DATORI DI LAVORO 

279.129,83

 

402

SPESE PER BENI E SERVIZI

3.230.028,66

 

403

INTERESSI PASSIVI SU PIAZZA NAZIONALE 

94.000,00

 

409

RISERVE

1.010.500,00

II.

41

TRASFERIMENTI CORRENTI

10.976.100,66

 

410

SOVVENZIONI

718.300,00

 

411

TRASFERIMENTI A FAVORE DI PERSONE SINGOLE E NUCLEI FAMILIARI 

3.775.779,84

 

412

TRASFERIMENTI A FAVORE DI ORGANIZZAZIONI ED ISTITUZIONI NON PROFIT

2.008.269,11

 

413

ALTRI TRASFERIMENTI CORRENTI NAZIONALI

4.473.751,71

III.

42

SPESE DI INVESTIMENTO 

10.961.937,08

 

420

ACQUISTO E COSTRUZIONE DI IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI

10.961.937,08

IV.

43

TRASFERIMENTI DI INVESTIMENTO

509.017,00

 

431

TRASFERIMENTI DI INVESTIMENTO A FAVORE DI PERSONE FISICHE 

E GIURIDICHE NON FRUITORI DI BILANCIO 

252.500,00

 

432

TRASFERIMENTI DI INVESTIMENTO A FAVORE DI FRUITORI DI BILANCIO 

256.517,00

 

3.0

DISAVANZO DI BILANCIO (1.0 – 2.0)

–5.975.643,57

B. CONTO DEI CREDITI FINANZIARI E DEGLI INVESTIMENTI

 
 

4.0

RESTITUZIONE CREDITI EROGATI E VENDITA DI QUOTE CAPITALE (750+751)

65.400,00

 

750

RESTITUZIONE CREDITI EROGATI

0,00

 

751

VENDITA DI QUOTE DI CAPITALE

65.400,00

 

5.0

CREDITI EROGATI E AUMENTO QUOTE DI CAPITALE (440+441)

0,00

 

440

CREDITI EROGATI

0,00

 

441

AUMENTO QUOTE DI CAPITALE E INVESTIMENTI

0,00

 

6.0

CREDITI RICEVUTI DIMINUITI DEI CREDITI EROGATI E MODIFICA 

DELLE QUOTE CAPITALE (4.0 – 5.0)

65.400,00

C. CONTO FINANZIARIO

 
 

7.0

INDEBITAMENTO (500)

2.000.000,00

 

500

INDEBITAMENTO IN AMBITO NAZIONALE

2.000.000,00

 

8.0

RESTITUZIONE DEL DEBITO (550)

995.833,00

 

550

RESTITUZIONE DEBITI ASSUNTI IN AMBITO NAZIONALE

995.833,00

 

9.0

MODIFICA DELL'AMMONTARE DEI FONDI SUI CONTI (1+4+7-2-5-8)

–4.906.076,57

 

10.0

INDEBITAMENTO NETTO (7-8)

1.004.167,00

 

11.0

FINANZIAMENTO NETTO (6+10-9)

5.975.643,57

 

12.0

SALDO DI CASSA AL 31/12/2016

4.906.076,57

 

Art. 3 

 

La ripartizione dettagliata della dotazione di bilancio è indicata nella sezione speciale del bilancio, che è parte integrante dello stesso.

La sezione speciale del bilancio è composta dai piani finanziari dei fruitori diretti, suddivisi nelle seguenti parti di programma: comparti di spesa di bilancio, programmi principali e sotto programmi, previsti dalla classificazione di programma delle spese dei bilanci comunali. Il sotto programma è suddiviso in partite e, queste in conti, definiti dal piano dei conti prescritto.

È parte integrante del bilancio altresì il piano dei programmi di sviluppo per il periodo 2017–2020.

La sezione speciale del bilancio sino al livello di partite di bilancio – di conti ed il piano dei programmi di sviluppo si pubblicano sulle pagine internet del Comune di Pirano www.piran.si.

 

Art. 4 

 

Nell’ambito del bilancio sono operativi due fondi:

– il Fondo di riserva, istituito ai sensi della Legge sulla finanza pubblica,

– il Fondo dell’edilizia residenziale del bilancio del Comune di Pirano, costituito con il decreto pubblicato sul Bollettino Ufficiale delle Primorske novice di Capodistria, n° 36/2002.

Sul Fondo di riserva per il bilancio di previsione del 2017 si stanziano sino a 35.000,00 EUR.

L’utilizzo dei mezzi del Fondo di riserva viene disposto dal Sindaco sino all’importo di 21.000,00 EUR per ogni singolo caso.

Il Consiglio comunale decide in merito all’utilizzo di fondi per un importo superiore a 21.000,00 EUR mediante apposito decreto.

 

III. ATTUAZIONE DEL BILANCIO 

 

Art. 5 

 

Il bilancio di previsione si attua a livello di voci di bilancio – conti.

I fondi di bilancio si stanziano in conformità alle leggi ed alle disposizioni che regolano i singoli settori d’operatività dei servizi pubblici ed in conformità al presente bilancio.

I fondi del bilancio vengono, di regola, erogati ai fruitori diretti e a quelli indiretti durante il corso dell’anno in maniera uniforme, unicamente per le finalità determinate nella sezione speciale del bilancio di previsione, considerando inoltre gli obblighi scaduti e la situazione di liquidità del bilancio comunale, salvo che con legge o apposito atto del Consiglio comunale o del Sindaco non si preveda diversamente.

Gli altri fruitori di bilancio comunale possono acquisire fondi solamente per le finalità disposte dai bandi, dagli avvisi e/o inviti o dagli altri programmi autorizzati dal Sindaco.

I fondi di bilancio sono erogati in base ad ordinanze, contratti o deliberazioni.

 

Art. 6 

 

I fruitori di bilancio e gli altri beneficiari dei fondi hanno l’obbligo di utilizzare i fondi solamente per le finalità sancite dal bilancio di previsione.

I fruitori dei fondi di bilancio e altri beneficiari dei fondi non possono assumere impegni di spesa e/o obblighi per conto del bilancio comunale in misura maggiore dei fondi stanziati dal documento di previsione per le specifiche finalità.

Le Comunità locali hanno la facoltà di assumere obblighi in modo autonomo, nell’ambito dei fondi pianificati e del loro piano finanziario, sino all’ammontare di 21.000,00 EUR. Per i negozi giuridici il cui ammontare superi detto importo è obbligatoria l’acquisizione del nullaosta da parte del Sindaco. Nell’acquisizione, disposizione e gestione di immobili, le Comunità locali sono tenute ad applicare, in maniera analoga, le disposizioni della Legge sul patrimonio disponibile dello Stato e delle autonomie locali, nonché del rispettivo regolamento.

 

Art. 7 

 

Per ogni singola attività possono essere assunti impegni di spesa che andranno in pagamento nell’esercizio successivo, se nel bilancio corrente è presente la relativa partita di spesa.

Il volume complessivo degli impegni assunti dal fruitore diretto a titolo di spese d’investimento e di trasferimenti d’investimento, che andranno in pagamento negli anni successivi, non devono superare il 50 % dei fondi garantiti per singolo compito nel rispettivo bilancio di previsione corrente.

Il volume complessivo degli impegni assunti dal fruitore diretto a titolo di spese correnti (spese per beni e servizi) e trasferimenti correnti, che andranno in pagamento negli anni successivi, non devono superare il 50 % dei fondi garantiti per singolo compito nel rispettivo bilancio di previsione corrente.

Le limitazioni si riferiscono all’assunzione di impegni:

– mediante contratti, finanziati completamente o prevalentemente da entrate finalizzate derivanti dall'UE e da donazioni,

– mediante contratti relativi all’erogazione dell’energia elettrica, dell’acqua potabile, dei servizi comunali e di altro genere, nonché alle spese telefoniche, necessari per il funzionamento operativo dei fruitori diretti,

– mediante contratti di locazione, salvo i casi in cui, in osservanza di tali contratti, il diritto di proprietà sia trasferito ovvero possa esser trasferito dal locatore al locatario.

Per ogni singolo progetto, il quale è stato previsto nel vigente piano dei programmi di sviluppo, il fruitore diretto può bandire appalti pubblici e assumere impegni di spesa per l’ammontare complessivo del progetto, a condizione che l'investimento sia previsto nel rispettivo bilancio per l'anno in corso.

Gli impegni assunti ai sensi dei commi precedenti con scadenze di pagamento negli anni futuri si prevedono con priorità nel bilancio di previsione dell’anno in cui sono rilevati, con previsioni di spesa sia nel piano finanziario del fruitore diretto che nel piano dei programmi di sviluppo.

 

Art. 8 

 

La dinamica d’attuazione degli investimenti, indicati nel conto delle spese, si armonizza nell’ambito delle entrate disponibili complessive.

La priorità nella realizzazione delle attività d’investimento è assegnata alla conclusione degli investimenti avviati e dei compiti, che vengono finanziati dai fondi finalizzati acquisiti e donazioni.

 

Art. 9 

 

Se durante l’attuazione del bilancio è approvata una legge, un decreto o un altro atto del Consiglio comunale, in base al quale insorgono nuovi impegni di spesa per il bilancio comunale, il Sindaco è tenuto a determinare la partita di spesa relativa a detto impegno nel contesto del bilancio corrente, indicandone la copertura nell’ambito di previsti maggiori aumenti delle entrate finalizzate, oppure mediante la ridistribuzione dei fondi nell’ambito delle entrate previste.

 

Art. 10 

 

I fondi di bilancio si garantiscono per il pagamento di acquisizioni già effettuate di beni e servizi e opere edilizie già attuate.

Gli impegni di spesa a carico del bilancio sono pagati nei termini e secondo le modalità sancite per le singole finalità dalla Legge di attuazione del bilancio statale.

Ogni spesa e conseguente esborso di bilancio devono essere documentati da un documento contabile attendibile e valido, con cui si dimostra l’obbligo di pagamento.

Nell’ambito del bilancio di previsione approvato è ammessa l’apertura di un nuovo conto, se ciò è necessario per la corretta rilevazione delle spese. È possibile modificare gli ambiti di spesa, se necessario, per conseguire una classificazione corretta.

Il vigente piano dei programmi di sviluppo può essere modificato con l'inserimento di un nuovo progetto o apportando ulteriori modifiche a un determinato altro progetto.

 

Art. 11 

 

Se dopo l’approvazione del bilancio di previsione è incamerata un’entrata finalizzata, che richiede una spesa finalizzata proporzionale non evidenziata nel bilancio di previsione o non evidenziata nell’ammontare sufficiente, si aumentano per l’importo effettivo sia l’ammontare delle spese del fruitore sia l’ammontare complessivo del bilancio.

Sono entrate finalizzate del bilancio di previsione, oltre alle entrate sancite nel primo periodo del primo comma dell’Art. 43 della Legge sulla finanza pubblica, anche le seguenti entrate:

– la tassa per la prevenzione degli incendi, destinata a investimenti atti a garantire la sicurezza antincendio;

– i fondi finalizzati per il cofinanziamento dei progetti;

– gli oneri di urbanizzazione, destinati alla realizzazione delle opere di urbanizzazione;

– i fondi provenienti dalla tassa di soggiorno, destinati per le finalità previste dalla legge che istituisce la tassa di soggiorno;

– i fondi provenienti dalle imposte di concessione per i giochi d’azzardo particolari, destinati per le finalità previste dalla legge stessa che istituisce le imposte di concessione.

Sono entrate finalizzate del bilancio comunale anche i mezzi propri delle Comunità locali, ovvero tutte le entrate delle stesse comunità che non risultino garantite dal bilancio, e precisamente:

– Le entrate derivanti dalla vendita del patrimonio e dalla locazione del patrimonio disponibile, che vengono destinate dalle Comunità locali alla costruzione, all’acquisto ed alla manutenzione del patrimonio, in conformità alle disposizioni della Legge sulla finanza pubblica, e del Regolamento sul patrimonio disponibile dello Stato e dei Comuni.

– Le entrate derivate dalle vendite di beni e servizi per una determinata attività, che vengono destinate dalle Comunità locali alla copertura dei mezzi di detta attività; l’eventuale eccedenza si utilizza in conformità al piano finanziario.

– Le donazioni, che le Comunità locali utilizzano in conformità alle finalità per le quali sono state percepite.

– Le entrate a titolo d’interessi e le altre entrate, che le Comunità locali utilizzano in conformità al piano finanziario.

Nel caso l’amministrazione comunale o l’organo competente per il controllo accerti che la Comunità locale utilizza i mezzi in maniera non finalizzata, ne informa l’esecutore del bilancio di previsione, che ha la facoltà di ordinare la sospensione temporanea del finanziamento della Comunità locale con i mezzi del bilancio comunale, sino all’eliminazione dell’irregolarità.

 

Art. 12 

 

Tra le spese del bilancio si prevedono pure i mezzi della riserva generale. Detti mezzi si utilizzano per finalità impreviste, per le quali non sono stati stanziati mezzi nel bilancio, o per finalità, per le quali si accerta durante l’anno di esercizio che i mezzi stanziati a bilancio non sono sufficienti, in quanto durante la stesura del bilancio di previsione non si potevano pianificare.

Il Sindaco ha la facoltà di decidere in merito all’utilizzo dei mezzi stanziati nella riserva generale del bilancio di previsione.

I mezzi della riserva generale utilizzati, si collocano presso i fruitori in base alle finalità alle quali sono rilevati.

 

Art. 13 

 

Il Sindaco dispone dell’autorizzazione per decidere in merito:

– all’utilizzo dei fondi di riserva generale sino all’ammontare di 21.000,00 EUR per ogni singolo caso, per le finalità disposte dal 2° punto dell’Art. 49 della Legge sulla finanza pubblica;

– all’assunzione di crediti a breve termine in favore del bilancio, sino ad un massimo del 5 % del bilancio di previsione approvato, in caso di afflusso non uniforme delle entrate;

– al blocco dell’attuazione della disposizione corrente dei mezzi del bilancio, sino ad un massimo del 5 % del bilancio stesso, per singole finalità e fruitori, nel caso le entrate non vengano incamerate in conformità alla dinamica pianificata;

– al nullaosta ai negozi giuridici stipulati dalle Comunità locali per importi superiori a 21.000,00 EUR;

– all’esenzione dal pagamento di crediti sino all’ammontare di 1.050,00 EUR, se i costi del procedimento di esazione coatta fossero sproporzionati rispetto all’ammontare del credito, o nel caso in cui il patrimonio del debitore non risultasse liquidabile e conseguentemente il credito non fosse esigibile;

– all’esenzione dal pagamento di crediti a prescindere dal loro valore nel caso siano caduti in prescrizione;

– all'esenzione dal pagamento di debiti a prescindere dal loro valore, nei casi di assenza di ulteriori strumenti giuridici atti al recupero e/o all’esazione di crediti divenuti inesigibili, di cessazione di attività della persona giuridica in seguito a procedura fallimentare o altra procedura concorsuale, di beni ereditari senza eredi, di istanza tardivamente depositata in una procedura fallimentare, di remissione del debito nel corso della procedura fallimentare stessa o nei casi di altro atto avente lo stesso o simile effetto;

– alla ridistribuzione dei diritti non fruiti di utilizzo dei mezzi tra le singole partite del bilancio, se con ciò non è ostacolata l’attuazione dei compiti, per i quali detti mezzi erano previsti. Il Sindaco ha l’obbligo di relazione semestrale al Consiglio comunale in merito alle ridistribuzioni attuate;

– ai procedimenti di predisposizione documentale di partecipazione ai bandi pubblici, finalizzati all’ottenimento dei cofinanziamenti, con approvazione del fascicolo dedicato all’investimento e di tutti gli atti necessari;

– alla modifica del valore dei progetti elencati nel piano di programmi di sviluppo ovvero all’armonizzazione del valore e al coordinamento nominale/contestuale dei progetti citati nel piano dei programmi di sviluppo.

 

Art. 14 

 

Il Consiglio ovvero il Presidente della Comunità locale, se autorizzato dal Consiglio, ha la facoltà di ridistribuire i mezzi nell’ambito del piano finanziario approvato, nel caso durante la sua attuazione si accerti che ciò è strettamente necessario e che con la suddetta ridistribuzione non si metta in pericolo la realizzazione dei compiti per i quali i mezzi erano stati stanziati, nonché di modificare il valore dei progetti della Comunità locale nel piano dei programmi di sviluppo.

Il Consiglio della Comunità locale ha la facoltà di esentare dal pagamento di un credito sino all’ammontare di 1.050,00 EUR, per singolo caso, se i costi del procedimento di esazione coatta sono sproporzionati rispetto all’ammontare del credito, o nel caso in cui il patrimonio del debitore non risultasse liquidabile e conseguentemente il credito non fosse esigibile e/o in assenza di ulteriori strumenti giuridici di recupero e/o di esazione di crediti inesigibili. Il Consiglio della Comunità locale ha la facoltà di esentare dal pagamento di un debito a prescindere dal suo ammontare, se tale debito è caduto in prescrizione.

 

Art. 15 

 

I fruitori dei mezzi del bilancio comunale hanno l’obbligo di presentare all’ufficio comunale competente il programma di lavoro, il piano finanziario e la relazione inerente la realizzazione dei programmi e l’utilizzo dei mezzi per le singole finalità.

I fruitori hanno l’obbligo di presentare i dati necessari all’analisi della gestione, richiesti dall’ufficio comunale competente, dal Sindaco, dal Comitato di controllo, oppure dal Consiglio comunale.

 

Art. 16 

 

Della legittimità e regolarità dell’utilizzo dei mezzi finalizzati, stanziati dal bilancio in favore del soggetto beneficiario, è responsabile l’autorità, ovvero la persona competente a norma delle regole del beneficiario.

 

Art. 17 

 

La persona autorizzata a disporre dei fondi di bilancio è il Sindaco, ovvero altro soggetto da lui autorizzato. La persona autorizzata a disporre dei fondi della Comunità locale è il Presidente del Consiglio della Comunità locale.

 

IV. INDEBITAMENTO 

 

Art. 18 

 

Nell'anno 2017, il limite massimo di indebitamento del Comune di Pirano a rifinanziamento delle passività di bilancio, vale a dire per coprire le eccedenze delle uscite sulle entrate nel conto delle entrate e delle spese, le eccedenze delle uscite sulle entrate nel conto dei crediti finanziari e investimenti nonché il pagamento dei crediti nel conto finanziario, è di 2.000.000 EUR.

 

V. DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI 

 

Art. 19 

 

Nel periodo dell’esercizio provvisorio, nell’anno 2018, qualora lo stesso si rendesse necessario, saranno applicati il presente decreto e la deliberazione sull’esercizio provvisorio.

 

Art. 20 

 

Il presente decreto entra in vigore il giorno successivo a quello della sua pubblicazione sulla Gazzetta Ufficiale della Repubblica di Slovenia.

 

N. 410-2/2016

Pirano, 12 gennaio 2017

 

Il Sindaco 

del Comune di Pirano 

Peter Bossman m.p.