Na podlagi
odloka o oskrbi z vodo na območju Občine Bloke (Uradni list RS, št.
76/00) je Občinski svet občine Bloke na 14. redni seji dne 14. 9. 2000
sprejel |
PRAVILNIK |
o
tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in
uporaba javnih vodovodov v Občini Bloke. |
Pravilnik se mora obvezno upoštevati pri
projektiranju, gradnji in uporabi vodovodnih naprav. |
2.
člen |
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno
povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo
prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda). |
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki
vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in
oskrbo s tehnološko vodo. Naprave za tehnološko vodo so lahko v
upravljanju uporabnika. |
3.
člen |
Naprave in objekti vodovoda so: |
– vodni viri, |
– zajetje, |
– črpališča, |
– čistilne naprave, |
– cevovodi, |
– vodohrami – rezervoarji, |
– objekti in naprave za znižanje tlaka, |
– vodovodno omrežje, |
– omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža, |
– drugi manjši objekti in naprave, ki služijo za
pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo
funkcijo štejemo kot njih sestavni del. |
V tem pravilniku uporabljeni izrazi pojmi imajo
naslednji pomen: |
– zajetje je objekt za zajemanje vode, |
– vodni vir je splošen izraz za možnost
zajemanja vode, |
– črpališče je objekt, v katerem so nameščene
črpalke za črpanje vode in dezinfekcijo vode, |
– cevovod je objekt za transport vode, |
– vodohram – rezervoar je objekt, namenjen za
akumulacijo vode, |
– raztežilnik oziroma razbremenilnik je objekt
za znižanje obratovalnega tlaka, |
– vodovodno omrežje je sistem cevovodov, ki ga
delimo na magistralno, primarno in sekundarno omrežje. |
Magistralno omrežje so cevovodi ali omrežje
večjih profilov za transport vode, namenjeno za oskrbo regije ali več
občin. |
Primarno omrežje so cevovodi ali omrežje za
transport vode od zajetij ali črpališč do vodohramov oziroma do
sekundarne vodovodne mreže. |
Sekundarno omrežje so cevovodi ali omrežje
manjših profilov za oskrbovanje sosesk, delov sosesk ali manjših naselij
za neposredno priključevanje uporabnikov: |
– zračnik je element za odzračevanje vodovoda, |
– blatnik je element za praznjenje in izpiranje
cevovodov, |
– jašek je objekt na cevovodu, ki služi za
namestitev obvezno stalno dostopnim delom na cevovodu, |
– vodomerni jašek je objekt, v katerem je
nameščen vodomer, |
– zasun je zaporni element na cevovodu, |
– hidrant je element na cevovodu, ki služi za
odvzem vode iz vodovodnega omrežja pri gašenju požarov pa tudi za dobavo
pitne vode, |
– uporabnik, odjemalec iz vodovoda z mernim
mestom (vodomerom) je pravna ali fizična oseba, ki uporablja pitna ali
tehnološko vodo, |
– priključek je spojna cev v razdalji med javnim
vodovodom (primarnim ali sekundarnim omrežjem) in jaškom, v katerem je
vodomer, |
– omrežje za gašenje požara je hidrantna mreža, |
– drugi manjši objekti in naprave, ki služijo za
pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo
funkcijo štejemo kot njihov sestavni del. |
II.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODOV |
4.
člen |
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukciji
vodovoda se morajo poleg predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo,
upoštevati še določila tega pravilnika ter pridobiti soglasje oziroma
pogoje upravljavca. |
Dimenzije cevovodov in vrste cevi |
5.
člen |
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati
ustrezne atestirane cevi za vodovode. Vrste cevi morajo po kvaliteti
odgovarjati veljavnim tehničnim predpisom in standardom ter ustrezati
pogojem upravljavca, danih s soglasji. |
6.
člen |
Za izvedbo hišnih priključkov se smejo
uporabljati le PE cevi. |
Jeklene cevi pa se morajo uporabljati za gradnjo
cevovodov, kjer bo delovni tlak presegel 10 barov in kjer bo cevovod
križal prometno pot ali drug nestabilen teren. |
7.
člen |
Pred gradnjo morajo biti antikorozijsko in
katodno zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti
izvedena z dekorodal trakom na prehodno svetlo očiščeno podlago. |
Cev mora biti očiščena s peskanjem ali drugimi
mehanskimi pripomočki, uporaba kemijskih sredstev ni dovoljena. |
Globine |
8.
člen |
Globina jarka mora biti tolikšna, da bo nad
temenom položene cevi najmanj 1 m zasipa oziroma, da bo cev pod mejo
zmrzali in v skladu s statično obremenitvijo (porušitvijo cevi). |
Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne
sme presegati 2,5 m raščenega terena, v izjemnih primerih je na krajših
odsekih dovoljena tudi večja globina. |
9.
člen |
Dno jarka mora biti izkopano in izravnano po
dani niveleti (3 cm). |
Na dnu jarka, ki poteka v terenu IV., V. ali
višje kategorije in v mešanem terenu III., IV. kat. je ob polaganju
cevovoda obvezno pripraviti posteljico v debelini 10 cm iz peska
granulacije do 4 mm, cev pa je potrebno tudi prekriti z enakim
materialom debeline 15 cm nad terenom. |
Odmiki |
10.
člen |
Odmiki cevovoda od objektov morajo znašati
najmanj: |
– čisti objekti in oporni zidovi 2 m oziroma
toliko, da se obtežba objektov preko temeljev ne prenaša na cevovod, |
– nečisti objekti, greznice ali deponije z
odpadnim materialom 3 m oziroma naj se cevovod položi v vodotesno
zaščitno cev ustrezne dolžine, |
– posamezna drevesa (drevored) 2 m. |
V primeru manjših odmikov je potrebno predvideti
dodatne tehnične pogoje. |
11.
člen |
Odmiki cevovoda od ostalih komunalnih vodov
morajo znašati najmanj razdalje, ki jih predpisujejo ustrezni tehnični
predpisi. |
12.
člen |
Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno
zagotoviti predpisanih odmikov mora projektant v dogovoru s pristojno
strokovno službo upravljavca določiti način izvedbe. Cevovod mora biti
projektiran in izveden tako, da je zaradi vzdrževanja in popravil na
vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo. |
Križanja |
13.
člen |
Križanja cevovodov s komunalnimi vodi morajo
potekati čimbolj pravokotno. |
Kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj. |
14.
člen |
Vertikalni odmiki cevovoda morajo pri križanju z
drugimi komunalnimi vodi znašati najmanj: |
a) če poteka cevovod nad |
– kanalizacijo 0,6 m, |
– toplovodno kineto 0,4 m, |
– energetskim in PTT kablom in kablom javne
razsvetljave 0,4 m, |
b) če poteka cevovod pod |
– kanalizacijo 0,6 m, |
– toplovodno kineto 0,6 m, |
– energetskim in PTT kablom in kablom javne
razsvetljave 0,4 m. |
Minimalni odmik je najkrajša razdalja med
obodoma cevi. |
15.
člen |
Pri križanju cevovoda z drugimi komunalnimi vodi
morajo biti cevovodi po izklopu zaščiteni s plastično cevjo v dolžini
tako, da je nasprotna kateta kota, ki ga tvorita osi kanalizacije in
cevovoda, dolga najmanj 2 m. |
16.
člen |
Pri križanju cevovoda s prometno potjo mora biti
ta del cevovoda izveden v zaščitni cevi ali pa v jekleni oziroma
litoželezni izvedbi. |
Zaščitna cev pri tem ne sme biti daljša od 5 m,
sicer mora biti križanje izvedeno v jekleni ali litoželezni izvedbi.
Cevovod, ki poteka pod prometno potjo z urejenim zgornjim ustrojem
(asfalt, beton) mora biti izveden v jekleni ali litoželezni izvedbi. |
Zaščite |
17.
člen |
Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in
tako položene, da prenašajo predvideno temensko obremenitev. Za zaščitno
cev se lahko uporabi tudi plastična cev, kadar se le-ta vloži v svež
beton (pri prehodu vodovoda skozi temelje objektov) ali kadar se želi
samo kontrolirati tesnost cevovoda. Zaščitne cevi morajo biti na koncu
zaprte s svitkom mineralne volne zavite v PVC folijo. |
18.
člen |
Premer zaščitne cevi do 50 mm mora znašati
minimalno premeru cevovoda nad 50 mm pa premeru ustrezno večji premer. |
19.
člen |
Če poteka cevovod pod kanalizacijo v terenu z
visoko talno vodo, mora biti zagotovljena vodotesna izvedba kanalizacije
z možnostjo kontrole. |
20.
člen |
Vodovodno cev naj se obvezno položi v zaščiteno
cev tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren
ne dopušča enakega pogrezanja cevi. |
Zaščita cevovoda z betoniranjem se uporablja le
tam, kjer se istočasno prestreza hidrodinamične sile. |
Vgradnja armatur, fazonov, spojnih elementov in
merno regulacijske opreme |
21.
člen |
V vodovodno omrežje se smejo vgrajevati samo
standardni fazonski kosi in spojni elementi. Kolikor je zaradi razmer na
terenu nujna vgradnja posebnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene
cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 10 barov. Fazonski kos mora biti
antikorozijsko zaščiten. Tako material kot tehnične rešitve morajo
odgovarjati ustreznemu standardu. |
22.
člen |
V stene rezervoarjev in jaškov se smejo
vgrajevati le litoželezni fazonski komadi. |
23.
člen |
Vijaki, vrata, ograje in stopnice in drugi
ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo
biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz
nerjavečih materialov. |
24.
člen |
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem
odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda, pred in za vsako
zaščito, na vsakem priključku za hidrant, zračnik, blatnik ali čistilni
kos, neposredno na cevovodu pa tako, da je možno kontrolirati posamezne
odseke cevovoda, sektorja ali mreže. |
V omrežje se smejo vgrajevati naslednji zaporni
elementi: |
– zasuni z elastičnim zapornim elementom –
gumirani EV zasun, |
– kroglični ventili. |
Zasuni se smejo v omrežje vgraditi tako, da so
na eni strani spojeni z gibljivim spojem. |
Zasuni nad 100 mm morajo biti podbetonirani. |
25.
člen |
Na komunalno urejenem zemljišču se zasuni do 150
mm lahko vgrajujejo neposredno z zasutjem z gradbeno garnituro in
litoželezno cestno kapo. Za vse večje zasune se mora zgraditi betonski
jašek. Na komunalno opremljenem zemljišču morajo biti vsi zasuni, ne
glede na dimenzijo in število, vgrajeni v jašek. Skupina dveh ali več
zasunov mora biti obvezno vgrajena v jašek ne glede po kakšnem zemljišču
poteka cevovod. |
26.
člen |
Nepovratni ventili so vgrajeni na priključkih za
vodomerom, da je preprečen povratek vode oziroma onesnaževanje javnega
omrežja iz naprav uporabnika povsod tam, kjer se želi preprečiti, da bi
se cevovod izpraznil kadar ni pod tlakom. Objekti, ki imajo dva ali več
priključkov morajo imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne
ventile. |
27.
člen |
Čistilni kosi morajo biti obvezno vgrajeni pred
večjimi vodomeri od 50 mm. |
28.
člen |
Pri projektiranju novega cevovoda je potrebno
proučiti potrebo in lokacijo merilnega mesta oziroma mesta za odvzem
vzorcev glede na število predvidenih porabnikov in dolžino cevovoda. |
V dokumentaciji morajo biti predvidena mesta za
sektorske meritve pretokov. |
29.
člen |
Na vseh mestih na cevovodu, kjer se lahko nabira
zrak morajo biti vgrajeni zračniki. Zračniki morajo biti nameščeni v
betonskem jašku in so lahko avtomatski z eno ali dvema kroglama. Pred
zračnikom je potrebno montirati zasun. |
30.
člen |
Cevovodi morajo biti na najnižjih točkah
opremljeni z blatniki oziroma izpusti. Izpust blatnika mora biti obvezno
opremljen z žabjim pokrovom. |
31.
člen |
Litoželezne kape morajo biti obvezno
obbetonirane. Velikost betonske plošče pod cestno kapo mora znašati 40 x
40 x 10 cm z odprtino sredi plošče, prilagojeni velikosti cestne kape. |
Jaški |
32.
člen |
V sklopu vodovodnega omrežja se za sektorske
zasune, odcepne zasune, blatnike, zračnike merilne jaške in jaške za
vodomere morajo vgraditi betonski jaški. Dimenzije in velikosti jaškov
morajo biti projektno določene. |
33.
člen |
Velikost jaškov je naslednja: |
– dolžina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov
oziroma fazonov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm,
najmanj 150 cm na cevovodih do 220 mm. |
– širina: vsota širin vseh vgrajenih elementov
na odcepu + 1/2 cevi v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na
cevovodih do 150 mm, najmanj 150 cm na cevovodih do 220 mm, |
– višina: višina jaška mora biti praviloma
najmanj 100 cm, |
– dno jaška mora biti iz gramoznih krogel (10-50
mm) v debelini najmanj 20 cm. |
V primeru da obstaja možnost, da podtalna voda
doseže koto višjo od dna jaška, je obvezna izvedba jaška z betonskim
dnom: |
– velikost vstopne odprtine mora biti 60 x 60
cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Zapirati pa se mora s standardnim
litoželeznim pokrovom težke oziroma lahke izvedbe, odvisno od
obremenitve. |
Če so v jašku vgrajeni fazonski elementi, težji
od 150 kg, mora jašek imeti tudi montažno odprtino velikosti 80 x 80 cm,
neposredno nad elementom: |
– montažno odprtino se mora zapirati z
litoželeznim pokrovom, pri čemer mora teža pokrova odgovarjati prometni
ureditvi, |
– če na jašku ni montažne odprtine, se napravi
strop jaška iz armiranobetonskih gredic ali ploščic, ki jih je možno
odstraniti, |
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo.
Nosilna drogova lestve morata biti pritrjena na steno jaška, |
– jaški v terenih s talno vodo morajo biti
vodotesni. Vrh vstopne (montažne odprtine) mora biti obvezno nad visokim
nivojem vode. V dnu jaška mora biti poglobitev za črpanje vode, |
– nad ploščo jarka mora biti minimalno 20 cm
nasipa. |
34.
člen |
Merilni jašek služi za odvzemanje vzorcev vode,
meritev tlaka in pretoka. Za odvod odvečne vode mora imeti urejeno
drenažo ali odtok. |
Hidranti |
35.
člen |
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemni se
vgrajujejo povsod, kjer ne ovirajo prometa in ne omejujejo
funkcionalnosti zemljišča. |
Podzemni hidrant se sme zasipati le z gramoznim
materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10-20 cm pod
niveleto terena. Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti
podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati
40 x 51 x 10 cm z odprtino v sredi za hidrantno kapo. Podbetoniran mora
biti tudi N- kos, na katerem je hidrant. |
36.
člen |
Kontrolo uporabnosti mora zagotoviti upravljavec
vodovoda. |
37.
člen |
Omrežje, ki služi za napajanje hidrantov, se
deli na: |
– interno hidrantno omrežje je namenjeno
izključno za gašenje požarov in ga vzdržuje upravljavec ne uporablja pa
se za pitno vodo, |
– javno hidrantno omrežje, ki poleg oskrbe s
sanitarno in vodo po potrebi oskrbuje tudi hidrante. |
Vzdržuje ga upravljavec. |
38.
člen |
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni
z označevalnimi tablicami. Oblika in velikosti označevalne tablice je
predpisana z ustreznim standardom. Označevalne tablice so pritrjene na
vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico
postavi na drog. Drog za pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane
cevi višine 2,7 m. Pod robom je pritrjena vroče cinkana ploščica za
pričvrstitev označevalne tablice. |
Preizkušanje cevovoda |
39.
člen |
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo
zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše
zapisnik, ki ga mora podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. |
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno
določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kvaliteta
zgrajenega vodovoda. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične
dokumentacije. |
40.
člen |
Pri tlačnih preizkusih vodovodov se upošteva
navodilo proizvajalca cevovodnega materiala. Tlačni preizkus cevovoda iz
jeklenih cevi se izvede na dvakratni delovni tlak vendar ne manj kot 10
bar in rentgenskim snemanjem zvarov – do 10% zvarov. |
Tlačni preizkus cevovoda iz litoželeznih cevi se
izvede na 1,5-kratni delovni tlak, toda ne manj kot 6 barov. Tlačni
preizkus mora trajati najmanj 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda. |
III.
VODNI VIRI |
41.
člen |
Vodni vir je rezervat vode, ki ga uredimo za
namen organizirane preskrbe s pitno vodo. Za to območje se predpiše
režim varovanja, cona najstrožjega režima pa se določi z hidrogeološkim
poročilom. Ločimo naslednje vodne vire: |
– izvir, |
– podtalnica v naplavinah, |
– podzemne vode v zakraselih in razpokanih
kameninah, |
– površina akumulacije, |
– reke. |
IV.
ZAJETJE |
42.
člen |
Zajetje je gradbeni objekt, s pomočjo katerega
se higienično zajema voda za javno preskrbo prebivalstva s pitno vodo.
Glede na tip vodnega vira ločimo naslednje vrste zajetij: |
– točkovno zajetje studencev in podzemnih
kraških voda, |
– drenažno zajetje površinskih voda preko
prodnatih slojev, |
– zajetje podtalnice preko vodnjakov, |
– globinsko zajetje v razpokanih kameninah preko
vrtin, |
– površinska akumulacija. |
43.
člen |
Zajetje mora biti v najožjem pasu, ki
predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja (zajem najmanj površino
10 x 10 m, pri drenažnih zajetjih pa se za vsak objekt posebej določi
površino varovanja): |
– ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami, |
– zemljišče last upravljavca vodovoda, |
– varovano pred kakršnimkoli posegom, razen za
potrebe vodovoda, |
– na celotnem območju varstvenega pasu zasajeno
z drevjem in grmičevjem, |
– zavarovano pred kakršnimikoli gnojili in
pesticidi. |
Dostop na zajetje ima lahko le pooblaščena oseba
vodovoda v spremstvu pooblaščene osebe. |
Vsako novo zajetje pitne vode mora biti v fazi
študijsko-raziskovalnih del pregledano in analizirano najmanj štirikrat
letno v enakih časovnih presledkih v obsegu, ki je naveden v pristojnem
pravilniku o načinu odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko
analizo pitne vode. |
V.
ČRPALIŠČE |
44.
člen |
Črpališče mora biti grajeno iz trdnih gradbenih
materialov (opeke, beton) ter pokrito s streho. Dostop do črpališča mora
biti ograjen z dvometrsko ograjo iz vinogradniških AB stebričkov in
aluminijevega žičnega prediva. Tla in stene črpališča morajo biti
obložene s keramičnimi ploščicami. |
Do neposredne bližine črpališča mora biti
zagotovljen dostop tovornega vozila. V primeru, da je črpališče pod
nivojem terena mora biti konstrukcija grajena tako, da je kasneje možna
premontaža oziroma demontaža črpalk in opreme. Dostop do vhodnih vrat
mora biti tlakovan v širini najmanj 100 cm. Izdelana mora biti
ozemljitev vseh kovinskih delov. Ozemljitvena upornost mora biti manjša
od 10. |
45.
člen |
V črpališču mora biti poleg standardne opreme
obvezno vgrajeno tudi: |
– merilec pretoka s kazalcem za trenutno
vrednost in impulznim števcem pretečenih količin v 1000 l |
– impulzni števec obratovalnih ur črpalk, |
– merilec tlaka, |
– indikator klora v objektu, če je poleg
črpališča tudi klorna postaja, |
– preklopni modul na jeklenkah za klor, |
– fazni vektor proti izpadu faze. |
Vsa oprema mora imeti analogni izhod 0–20 mA ali
4–20 mA. |
V primeru nevarnosti pojava vodnega udara se
predvidi tlačni kotel ustrezne dimenzije. |
46.
člen |
Delovanje črpalk se mora izvesti z avtomatiko,
in sicer: |
– glede na nivo vode v rezervoarju preko dvojne
meritve: |
– tlačne sonde ter nivojskih stikal (hrušk), |
– glede na visoko in nizko tarifo električnega
toka. |
Delovanje črpalk se izvede na način: |
– stikalo avtomatsko 1, |
– stikalo ročno 2. |
47.
člen |
Signalni kabel za komunikacijo – signalizacijo
med črpališčem in rezervoarjem mora biti zemeljski TK 10 x 2 x 0,8. |
Vse linije morajo biti zaščitene z zaščito
signala ter zaščito linije. |
VI.
REZERVOAR |
48.
člen |
Rezervoar mora biti grajen iz trdnih in
higieničnih gradbenih materialov, in sicer: |
– armaturna komora z opeke in betona, |
– vodna celica iz neprepustnega armiranega
betona uglajena do črnega sijaja. |
Notranja površina vodne celice mora biti
premazana z atestiranim higienskim vodotesnim premazom, tla in stene
morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami. V stene rezervoarja se
sme vgrajevati le litoželezne fazonske komade, ki morajo biti
zabetonirani neposredno ob betoniranju stene. |
Dotočna cev mora biti opremljena s plovcem. |
Dostop do rezervoarja mora biti ograjen z ograjo
višine 2 m iz vinogradniških AB stebričkov ter aluminijevega žičnega
prediva. Ograja mora biti oddaljena od vznožja nasipa najmanj 100 cm. |
49.
člen |
Rezervoar mora biti opremljen z električnim
priključkom NN, razsvetljavo in vtičnicami. Izvedena mora biti
ozemljitev kovinskih delov in armature. Ozemljitvena upornost mora biti
manjša od 10 m. |
50.
člen |
Vodotesnost vodne celice je potrebno dokazati z
izvedenim tlačnim preizkusom, ki mora trajati najmanj 24 ur, nivo vode
pa se ne sme zmanjšati za več kot 1% skupne višine vode v rezervoarju. |
Višina prekrivnega sloja nad vodno celico mora
biti najmanj 50 cm. Zunanje stene morajo biti premazane z ibitol
premazom in zaščitene z izotekt varjenim slojem. |
VII.
VODOVODNI PRIKLJUČKI |
51.
člen |
Priključek je razdalja med javnim vodom in
jaškom, v katerem je nameščen števec. Dimenzijo priključka določi
upravljavec vodovoda glede na število izlivnih mest, predvideno porabo
ali projektirano porabo za obrtne in industrijske obrate. |
|
Število izlivnih mest |
Vrsta in dimenzija priključka |
10 |
PEHD 3/4 |
10–15 |
PEHD 1/1 |
nad 15 |
PEHD 6/4 |
|
Če se predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz
projekta interne instalacije oziroma tehnološkega projekta večja
količina porabe kot 1l /sek, se dimenzionira priključek s hidravličnim
izračunom. |
52.
člen |
Priključek naredi upravljavec, lahko pa tudi
obrtnik ali podjetje na podlagi soglasja upravljavca vodovoda. Za
izvedbo vodovodnega priključka se smiselno uporabljajo odločbe iz
poglavja II. Projektiranje in gradnja vodovoda in posebnega navodila
upravljavec, ki je sestavni del pravilnika, Vodovodni priključek lahko
poteka v celoti ali delom po javnem ali zasebnem zemljišču. Kadar gre po
zasebnem zemljišču, mora biti na zemljišču, ki ne spada k funkcionalnemu
zemljišču objekta, ki se priključuje, v zemljiški knjigi vknjižena
služnost vodovoda. |
53.
člen |
Spoj vodovodnega priključka na vodovodno cev se
izvede: |
a) na cev do premera 40 mm z: |
– odcepnim kosom, |
– zapornim elementom, |
– vgradbeno garnituro in |
– cestno kapo; |
b) na cev premera 50 mm in več z: |
– navrtno objemko in odcepnim kosom; |
– zapornim elementom, |
– vgradbeno garnituro in |
– cestno kapo. |
Višina gradbene garniture mora biti prirejena
tako, da je vrh garniture od 10 do 15 cm pod terenom. |
54.
člen |
Merno mesto je situirano izven objekta, razen v
več stanovanjskih objektih (blokih) kjer je na dopustnem mestu v
objektu. |
Merno mesto je lahko kot: |
– betonski ali steklocementni jašek ob objektu, |
– zidna niša v objektu, |
– vodomerni jašek v večstanovanjskih objektih. |
55.
člen |
Vodomerne jaške izven objekta gradimo v terenih
s talno vodo. Kolikor se terenu ne da izogniti, mora biti jašek
vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode. Talni jaški izven
objekta so tipski. |
56.
člen |
Vodomerni jašek mora biti lociran v prostoru,
kjer ni nevarnosti zalitja z odplakami ali tekočimi snovmi s temperaturo
nad točko zmrzovanja in stalno dostopen. |
Talni jaški so tipski. |
57.
člen |
Zidna niša v objektu se napravi v podkletnih
prostorih v zunanji steni ali čim bližje zunanji steni. Zidna niša v
objektih se uporablja za vodomere do 40 mm. |
Zidne niše so tipske. |
Način vgraditve vodomerov |
58.
člen |
Načini vgraditve vodomerov so razvidni iz
navodila o prevzemu hišnega priključka v upravljanje, ki ga dobi
investitor ob izdaji soglasja pri upravljavcu vodovoda. |
59.
člen |
Mimovod se izvede takrat, kadar je poraba vode
majhna, priključek pa mora zagotavljati požarno vodo. |
V teh primerih se na merilnih mestih vgradijo
kombinirani vodomeri. Mimovod se lahko odpre v primeru požara ali za
odvzem vode za dovoze s cisternami. Odpiranje mimivoda mora uporabnik v
24. urah javiti upravljavcu. |
Tipi
in dimenzije vodomerov |
60.
člen |
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporablja
za merjenje porabljene vode določi upravljavec vodovoda s soglasjem in
mora imeti astet pooblaščene organizacije. |
61.
člen |
Dimenzije vodomera določi upravljavec vodovoda
na osnovi podatkov o porabi vode oziroma številu izlivnih mest bodočemu
uporabniku vode po naslednjih kriterijih: |
|
Število izlivnih mest |
Dimenzija vodomera |
do 10 |
3/4 |
10–15 |
1/1 |
nad 15 |
6/4 |
|
62.
člen |
Če se predvideva večja poraba kot 1l/sek, se
dimenzionira vodomer na podlagi predvidenih maksimalnih pretokov v l/sek
in predvidene povprečne dnevne porabe v m3/dan. |
63.
člen |
Upravljavec vodovoda lahko na podlagi predvidene
porabe vode upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri
uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za
vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. |
Vzdrževanje in menjava vodomerov |
64.
člen |
Redno kontrolo in vzdrževanje vodomerov opravlja
po prevzemu hišnega priključka upravljavec vodovoda. Uporabnik vode
lahko zahteva pregled vodomera kadar meni, da vodomer napačno registrira
porabo vode. |
65.
člen |
Popravilo in zamenjavo vodomera, pokvarjenega
zaradi okvare instalacije pri uporabniku ali okvare zaradi povratnega
učinka tople vode, nepravilnega odtaljevanja zamrznjene instalacije,
hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni
uporabnika. |
VII.
TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI |
66.
člen |
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob
naslednjih pogojih: |
– če je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem
omrežju najmanj 15 m nad koto najvišjega izliva v objektu, |
– če bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom
vode ne bo presegel pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja. V
primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, količina vode pa je zadostna,
lahko uporabnik zgradi objekt za dviganje tlaka. |
67.
člen |
Za vsak objekt s svojo tehnično dokumentacijo se
izdela samostojen priključek na sekundarno omrežje. |
Če je v objektu več različnih vrst uporabnikov
(gospodinjstvo, gospodarstvo, obrt) je obvezno izvesti za vsako
dejavnost ločen priključek. |
68.
člen |
Ob priključitvi na javno vodovodno omrežje je
potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij s ciljem ločiti
uporabnikove dosedanje vodne vire (kapnica, vaški vodovod) od vode iz
javnega sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in
montiranjem zamaška (X-kosa). |
69.
člen |
Začasni priključek na javni vodovod je možen: |
– za uporabnika ki odpira gradbišče (gradbiščni
priključek), |
– za bodoče uporabnike na zazidanih kompleksih
ob pogojih, |
– da z izgradnjo začasnega priključka ni motena
oskrba z vodo, |
– da je izgradnja sekundarne mreže na zazidnem
kompleksu predvidena s srednjeročnim planom občine, |
– da uporabnik pred izvedbo podpiše posebno
pogodbo z upravljavcem vodovoda o obveznostih uporabnika, |
– da uporabnik predloži ustrezno dokumentacijo,
na podlagi katere upravljavec vodovoda odloči o začasnem priključku. |
70.
člen |
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del
interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem
upravljavca, ki jih ta določi za vsak primer posebej. |
IX.
NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE |
71.
člen |
Dodatni nadzor izvaja bodoči upravljavec le
takrat, kadar opravlja nadzor nad gradnjo oziroma rekonstrukcijo druga
organizacija. |
Izvajalec nadzora je dolžan poklicati
pooblaščenega predstavnika upravljavca: |
– pri izvedbi peščene posteljice, |
– pri priključitvi na obstoječe omrežje, |
– pri zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi, |
– pri tlačnem preizkusu cevovoda, |
– pri dezinfekciji cevovoda. |
72.
člen |
Tehnični pregled v smislu teh določil je
preverjanje izpolnitve zahtevkov upravljavca danih s soglasji in pogoji
tega pravilnika in ga opravi pooblaščeni predstavnik na ogledu, razpisan
s strani upravnega organa. |
X.
KATASTER VODOVODNIH NAPRAV |
73.
člen |
Upravljavec javnega vodovoda mora za objekte
voditi kataster komunalnih naprav. Kataster novih javnih vodovodov
izdeluje pristojna služba upravljavca na stroške investitorja. |
74.
člen |
Katastrski načrt obsega: |
1. Pisni del, ki vsebuje: |
– popisni list |
v njem se nahajajo in ažurno vzdržujejo
številčni podatki po letih. Vodi se posamezne sisteme oziroma sektorje, |
– zbirni list |
to je sumarnik popisnih listov in akumulativa
omrežja in naprav do tekočega leta po vseh sistemih, |
– zapisnik terenskih meritev. |
– koordinate in nadmorske višine detajlnih in
poligonskih točk z vpisom strani tokoimetričnega zapisnika, kjer so
podatki o terenskih merjenjih in detajlne točke. |
2.Grafični del, ki vsebuje: |
– evidenčni načrt v merilu 1 : 1000 oziroma 1 :
5000, če obstaja geodetska podlaga v teh merilih, sicer pa povečava
karte 1 : 5000 v merilu 1 : 2500. |
Vsebuje: tlorisni potek osi voda in objekta na
vodu, številke voda, zasunov, jaškov, hidrantov, blatnikov ter označena
križanja z ostalimi komunalnimi vodi. Če ne obstaja T+N ustreznega
merila in je potrebno kartiranje na povečavo 1 : 2500, se evidentira
tudi nekaj detajlnih markantnih točk terena (vogali objektov, ograje,
drog ipd.). |
Zaradi kasnejše identifikacije je obvezna tudi
topografska odmera objektov komunalnih vodov od sedanjih objektov. |
Pregledni načrt: |
– običajno v TNN merilu 1 : 5000 ali ustrezne
povečave, ki vsebuje le tlorisni potek vodov z oznako hidrantov in
zasunov. V pregledni načrt se vrisuje tudi črtkano potek vodov, ki je le
približno znan, |
– terenske skice |
– kataster arhivira tudi vse terenske skice, ki
vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vneseni v evidenčni načrt še
naslednje: |
– topografijo zasunov, hidrantov in podobnih
elementov na cevovodu, |
– nomenklaturo detajlnega lista, |
– ev. fronti med detajlnimi točkami montažni
načrt delov cevovoda (zasuni, hidranti zračniki blatniki, odcepi,
priključna mesta). |
– dimenzije, materiale. |
75.
člen |
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav je
sprotno spremljanje sprememb na komunalnih vodih, ki jih mora strokovna
služba vodovoda posredovati pristojni službi. |
Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno
obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis
spremembe na objektu. |
Po sprejemu prijave o spremembi komunalnega voda
strokovna služba za kataster opravi izmero na terenu in vnose sprememb v
katastrski načrt. |
O spremembah na komunalnih vodih se mora voditi
posebna evidenca. |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
76.
člen |
Obstoječe stanje naprav, s katerimi upravljavec
že upravlja, pa niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ne ogroža pa
higienskega stanja, se sanira postopoma v roku, ki ga dopušča letno
planiranje enostavne reprodukcije. |
77.
člen |
Naprave, za katere odgovarja uporabnik in niso v
stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, ni pa ogroženo higiensko stanje, so
uporabniki dolžni sanirati v roku, določenim z odločbo, ki jo izda
upravljavec vodovoda. |
78.
člen |
Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve tega
pravilnika ostanejo v veljavi, izvedbe pa morajo že upoštevati normative
po tem pravilniku. |
79.
člen |
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme
Občinski svet občine Bloke. |
|
Nova vas, dne 14. septembra 2000. |
Župan
Občine Bloke |
Jože
Doles l. r. |