|
Na podlagi 36. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in 16. člena
statuta Občine Kobarid je občinski svet na seji dne 14. 3. 1996 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta
občine Kobarid |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Poslovnik Občinskega sveta občine Kobarid ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
sveta) in se smiselno uporablja tudi pri delu odborov, komisij in drugih
delovnih teles. |
|
|
2. člen |
|
|
Vprašanja organizacije in način dela sveta, ki niso
urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali drugim aktom
sveta v skladu s statutom in tem poslovnikom. |
|
|
3. člen |
|
|
Zaradi urejanja skupnih interesov, izmenjave izkušenj v
zadevah skupnega pomena svet sodeluje z državnim zborom, državnim
svetom, sveti drugih občin in drugimi organi. |
|
|
4. člen |
|
|
Pri izvajanju svojih nalog svet sodeluje s krajevnimi
skupnostmi, z družbami, javnimi zavodi, političnimi strankami in
društvi. |
|
|
5. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih organov je javno. Javnost se lahko
omeji ali izključi le v izjemnih primerih, kadar tako odloči svet ali
delovno telo zaradi varovanja tajnosti ali splošnih koristi. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
6. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče
dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika
občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. Na konstitutivni seji
občinski svet najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki pregleda podane predloge za predsednika in podpredsednika
sveta in jih posreduje svetu. |
|
|
7. člen |
|
|
Kandidata za predsednika in člane komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga vsak član občinskega
sveta. |
|
|
Komisija ima predsednika in dva do štiri člane. |
|
|
8. člen |
|
|
Postopek za izvolitev predsednika in člane komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se izvede po določilih tega
poslovnika. |
|
|
9. člen |
|
|
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
občinska volilna komisija predloži poročilo o izidu volitev, potrdilo o
izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali
predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov. |
|
|
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja svet ugotovi izvolitev in mandate članov sveta, ko ta poda
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list
kandidatov. |
|
|
Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. |
|
|
Svet je z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatur oziroma liste kandidatov. |
|
|
10. člen |
|
|
Člani sveta in župan podajo slovesno izjavo. |
|
|
Slovesna izjava se glasi: |
|
|
Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in
odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih, da bom varoval pravni red
in z vsem svojimi močmi deloval za blaginjo Občine Kobarid. |
|
|
11. člen |
|
|
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja izvoli svet predsednika in podpredsednika sveta v skladu z
določili tega poslovnika. |
|
|
Kandidata za predsednika in podpredsednika sveta lahko
predlaga član občinskega sveta. |
|
|
Predsednik in podpredsednik sveta sta izvoljena z večino
glasov vseh članov občinskega sveta. Če pri prvem glasovanju noben
kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. |
|
|
Glasovanje je tajno, razen če svet z večino glasov
navzočih članov sklene, da se glasuje javno. |
|
|
12. člen |
|
|
Na predlog župana občinski svet imenuje tajnika sveta in
občinske uprave. |
|
|
Imenovanje tajnika se opravi s tajnim glasovanjem, razen,
če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje javno. |
|
|
Tajnik sveta opravlja in organizira strokovno in
administrativno delo za svet ter pomaga predsedniku sveta pri pripravi
in vodenju seje. |
|
|
III. KANDIDIRANJE |
|
|
1. Splošno |
|
|
13. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
predlaga kandidate za predsednika sveta, člane odborov, komisij,
delovnih teles in za člane drugih organov, ki jih voli ali imenuje
občinski svet, če niso v pristojnosti predlaganja župana ali drugih
organov. |
|
|
Kandidata za predsednika sveta, člane odborov, delovnih
teles, komisij in za člane drugih organov, ki jih voli ali imenuje
občinski svet, lahko predlaga tudi vsak član občinskega sveta.
Predsednika delovnih teles imenujejo člani delovnih teles na svoji prvi
seji. Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo in vodi
njegovo delo ter je odgovoren občinskemu svetu. |
|
|
2. Kolektivni organi |
|
|
14. člen |
|
|
Če je za posamezno funkcijo predlaganih več kandidatov, so
predlagani kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bili predlagani. |
|
|
Če se glasuje tajno, se o predlogu glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži številko pred kandidatom. |
|
|
Če kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se
opravi drugi krog glasovanja. |
|
|
Pri kolektivnih organih se v drugi krog glasovanja
uvrstijo kandidati, ki v prvem krogu niso bili izvoljeni. |
|
|
Če je v drugem krogu dobilo dvoje ali več kandidatov enako
najvišje število glasov, se z žrebom določi kandidata, ki je izvoljen. |
|
|
Če tudi v drugem krogu kandidat ni dobil potrebne večine,
se kandidacijski postopek ponovi. Če se kandidacijski postopek lahko
opravi takoj, se volitve lahko opravijo na isti seji. |
|
|
Kandidat je izvoljen ali imenovan, če je zanj glasovala
večina vseh članov sveta. |
|
|
3. Individualne
funkcije |
|
|
15. člen |
|
|
Če za posamezne funkcije noben kandidat ni dobil potrebne
večine, se opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta dobila največje
število glasov. |
|
|
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov
enako najvišje število glasov, se uvrstijo v drugi krog vsi kandidati,
ki so dobili enako najvišje število glasov. |
|
|
Če tudi v drugem krogu kandidat ni izvoljen, se
kandidacijski postopek ponovi. |
|
|
16. člen |
|
|
Kolektivni organi lahko začnejo delati, ko je izvoljena
več kot polovica članov. |
|
|
17. člen |
|
|
Če kdo od kandidatov, ki jih predlaga župan, tudi v drugem
krogu ni dobil potrebnega števila glasov, lahko župan vztraja pri
predlogu in po obrazložitvi zahteva ponovno glasovanje. |
|
|
Če kdo od kandidatov, ki ga je predlagal župan, ni
imenovan ali izvoljen, lahko župan predlaga imenovanje osebe, ki bo
začasno opravljala naloge, vendar največ za obdobje šestih mesecev. |
|
|
18. člen |
|
|
Predsedniku sveta pomagajo pri tajnem glasovanju dva člana
sveta in tajnik. |
|
|
19. člen |
|
|
Potek glasovanja in ugotavljanje izida se vnese v zapisnik
seje. V zapisnik se vpiše število članov občinskega sveta prisotnih na
seji in število glasov za posameznega kandidata. |
|
|
20. člen |
|
|
Po ugotovitvi izida glasovanja predsednik sveta razglasi
rezultate glasovanja. |
|
|
IV. ČLANI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta |
|
|
21. člen |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost: |
|
|
1. udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih
organov, katerih člani so, |
|
|
2. do vpogleda v vse gradivo, s katerim razpolaga občinski
svet in njegovi organi, |
|
|
3. predlagati odloke ali druge splošne akte in dajati
amandmaje, |
|
|
4. dajati predloge, mnenja, pobude, pripombe k vprašanjem,
ki so na dnevnem redu in o njih odločati v skladu z določili v
poslovniku, |
|
|
5. predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni
vrstni red obravnave zadev na seji, |
|
|
6. postavljati vprašanja in predlagati pobude, dajati
predloge in opozorila, |
|
|
7. zahtevati pojasnila in obvestila, ki se nanašajo na
delo sveta, njegovih organov in občinske uprave, |
|
|
8. predlagati razpravo o izvajanju politike, ki jo je
sprejel Državni zbor ali o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje
določil ustave, zakonov, statuta občine, ter predlagati ukrepe za
izvajanje te politike ali izvrševanje predpisov, |
|
|
9. varovati podatke zaupne narave, če se po zakonu ali
aktu sveta štejejo za zaupne. |
|
|
V. DELO OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Program dela
občinskega sveta |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet dela po programu dela, ki ga praviloma
sprejme za obdobje enega leta, lahko pa tudi za krajše obdobje. |
|
|
S programom dela občinski svet določi zadeve in naloge iz
delovnega področja in pristojnosti sveta, ki bodo opravljene v
posameznih časovnih obdobjih ter okvirni rok. |
|
|
23. člen |
|
|
Program dela pripravi župan ob sodelovanju članov
občinskega sveta in njegovih organov. |
|
|
2. Sklic sej in
pošiljanje gradiva |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje
predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na
zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov
občinskega sveta. |
|
|
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na
obrazloženo zahtevo župana. |
|
|
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh
mesecih, oziroma v roku petnajst dni po podani zahtevi za sklic seje
občinskega sveta iz prvega in drugega odstavka tega člena. |
|
|
Dnevni red predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali
na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo
tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo
za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. |
|
|
Na vsaki seji sveta mora biti določen čas za vprašanja, ki
jih postavljajo člani sveta predsedniku občinskega sveta, predsednikom
delovnih teles in županu ter tajniku za odgovore nanje. Odgovori na
vprašanja morajo biti dani na naslednji seji. |
|
|
V okviru prve točke seje sveta se obravnava tudi pregled
realizacije sklepov prejšnje seje. |
|
|
25. člen |
|
|
Sejo sveta se skliče s pisnim vabilom najmanj 7 dni pred
dnem določenim za sejo. Z vabilom se pošlje tudi predlog dnevnega reda,
gradivo, ki se nanaša na dnevni red, zapisnik prejšnje seje in poročilo
o uresničitvi sklepov. |
|
|
V nujnih primerih lahko predsednik sveta skliče sejo tudi
v krajšem roku. Razloge za sklic seje mora predsednik na seji
obrazložiti. |
|
|
3. Dnevni red |
|
|
26. člen |
|
|
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje
sveta, lahko predlagajo predsednik ali podpredsednik občinskega sveta,
župan, člani občinskega sveta, organi sveta in občinska uprava. |
|
|
27. člen |
|
|
Dnevni red sprejmejo člani občinskega sveta na predlog
predsedujočega na začetku seje. |
|
|
Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma. |
|
|
Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora utemeljiti
nujnost primera in predložiti članom sveta ustrezno gradivo, kadar je to
potrebno. |
|
|
Člani sveta odločajo o vsaki predlagani spremembi in
dopolnitvi dnevnega reda posebej. |
|
|
28. člen |
|
|
Pred dokončnim sprejemom dnevnega reda lahko predlagatelj
posamezno točko umakne z dnevnega reda. Umik mora posebej obrazložiti. |
|
|
4. Vodenje in udeležba
na seji |
|
|
29. člen |
|
|
Sejo sveta vodi predsednik sveta. Če je predsednik zadržan
ali odsoten, vodi sejo podpredsednik, če je tudi podpredsednik odsoten,
svet na seji izvoli z javnim glasovanjem enega izmed članov občinskega
sveta, da vodi sejo. V tem primeru začne sejo najstarejši član sveta in
jo vodi do izvolitve člana sveta, ki bo na seji predsedoval. |
|
|
30. člen |
|
|
Udeležbo na seji ugotovi predsedujoči na osnovi evidence
prisotnosti. |
|
|
Seja je sklepčna, če je na njej navzoča večina članov
občinskega sveta. Sklepčnost mora biti zagotovljena, dokler seja ni
zaključena. |
|
|
31. člen |
|
|
Če predsedujoči ugotovi, da na seji ni zadostnega števila
članov sveta, lahko odloži pričetek seje za največ pol ure, če pa tudi
takrat ni zadostnega števila članov sveta, preloži sejo za določen ali
nedoločen čas. |
|
|
Sejo prekine in odloži tudi v primeru, če se med potekom
seje ugotovi, da svet ni več sklepčen. |
|
|
32. člen |
|
|
Govorniku da besedo predsedujoči. Govornika lahko opozori
na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem
redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opozori. |
|
|
33. člen |
|
|
Člani sveta se lahko na predlog predsedujočega ali člana
sveta odločijo, da se o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa se
odločijo tudi za časovno omejitev govora in razprave. |
|
|
34. člen |
|
|
Če zadeva, ki jo svet obravnava, ne zahteva izdaje akta,
lahko člani sveta sklenejo, da o določenem vprašanju ne bodo odločali in
odložijo obravnavo na eno od naslednjih sej ter preidejo na naslednjo
točko dnevnega reda. |
|
|
Člani sveta lahko odložijo obravnavo in odločanje, če
ugotovijo, da je potrebno poiskati dodatne informacije in mnenja, ki
lahko bistveno vplivajo na odločanje. |
|
|
Člani sveta o tem odločijo z glasovanjem. |
|
|
5. Potek seje |
|
|
35. člen |
|
|
Ko predsedujoči prične sejo, lahko da pojasnila v zvezi z
delom in potekom seje. |
|
|
Posamezne zadeve svet obravnava po istem vrstnem redu, kot
je to določeno v dnevnem redu. |
|
|
Med sejo se lahko vrstni red točk dnevnega reda menja, če
za to obstajajo razlogi in če se člani sveta s tem strinjajo. |
|
|
O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča
brez razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko pred
začetkom razprave poda dodatno obrazložitev. |
|
|
37. člen |
|
|
Predsedujoči daje članom sveta besedo po vrstnem redu,
kakor so se prijavili k razpravi. |
|
|
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma
sprejetega dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se prijavi k
besedi. |
|
|
Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega
glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odločijo člani sveta o
vprašanju brez razprave. |
|
|
38. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči
opomni. Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega
reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. |
|
|
Odvzemu besede lahko član sveta ugovarja. O ugovoru
odločijo člani sveta brez obravnave. |
|
|
39. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene
obravnavo. |
|
|
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči
zaključi sejo. |
|
|
6. Odločanje |
|
|
40. člen |
|
|
Člani sveta veljavno sprejemajo odločitve z večino glasov
navzočih na seji, če ni s statutom ali tem poslovnikom določena višja
stopnja soglasja. |
|
|
41. člen |
|
|
Glasovanje je javno, razen v primerih, za katere je
določeno tajno glasovanje oziroma, kadar člani sveta z večino glasov
navzočih na seji sklenejo, da bo glasovanje tajno. |
|
|
Pred glasovanjem predsedujoči ugotovi število prisotnih
članov sveta. To lahko ugotavlja tudi s poimenskim klicanjem članov
sveta. |
|
|
42. člen |
|
|
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči pokliče člane
sveta, da se opredelijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti in ali se
je glasovanja kdo vzdržal. |
|
|
Glasuje se z dvigom rok. Pred glasovanjem lahko člani
sveta obrazložijo razloge za svoje glasovanje. |
|
|
Posamično se izjavljajo člani sveta, če se tako odločijo
na predlog predsedujočega ali člana sveta, če meni, da je to potrebno za
natančno ugotovitev izida glasovanja. |
|
|
43. člen |
|
|
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid
glasovanja in na podlagi izida razglasi, ali je predlog, o katerem so
glasovali, sprejet ali zavrnjen. |
|
|
44. člen |
|
|
Člani sveta lahko takoj po opravljenem glasovanju
ugotovijo na predlog predsedujočega ali člana sveta, da glasovanje ni
veljavno, ker izid glasovanja zaradi napake ni jasen. V tem primeru se
glasovanje ponovi. |
|
|
7. Vprašanja in pobude |
|
|
45. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico postavljati županu,
organom sveta in občinski upravi vprašanja, ki se nanašajo na njihovo
delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. |
|
|
Na vsaki seji sveta mora biti v ta namen predvidena
posebna točka dnevnega reda. |
|
|
Član občinskega sveta postavlja vprašanja pisno ali jih
odda tajniku sveta, pri tem pa lahko na seji sveta v skrajšani obliki
pove vsebino vprašanja. |
|
|
Če je vprašanje postavljeno ustno, predsedujoči lahko
zahteva, da član sveta svoje ustno vprašanje vloži pisno najkasneje
naslednji dan. |
|
|
Vprašanje posreduje tajnik občinskega sveta pristojnemu
organu in županu. |
|
|
46. člen |
|
|
Na vprašanja, ki so postavljena na seji ali pred sejo
sveta, po možnosti še na isti seji odgovori župan. Če to ni mogoče, ker
je potrebno zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališča do vprašanja,
se odgovor pripravi do naslednje seje ali do roka, ki je določen na
seji. |
|
|
Na predlog župana se lahko podaljša rok za odgovor na
postavljeno vprašanje, pri tem se navede razlog za zamudo. |
|
|
47. člen |
|
|
Vsi odgovori se posredujejo v pisni obliki z gradivom za
sejo sveta in se jih le izjemoma izroči na seji. |
|
|
48. člen |
|
|
Član sveta, ki je postavil vprašanje, lahko na odgovor
postavi dopolnilno vprašanje. Če član sveta z odgovorom na vprašanje ni
zadovoljen, lahko predlaga, da postane vprašanje posebna točka dnevnega
reda iste ali prihodnje seje. |
|
|
49. člen |
|
|
Član sveta ima pravico dati pobudo za obravnavo oziroma
ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
|
|
Član sveta ima pravico predlagati tudi pobude, ki
zahtevajo dajanja raznih obvestil, poročil in pojasnil ali pa opozarja
na probleme v zvezi z delom občinskega sveta, njegovih organov in
občinske uprave. |
|
|
Pobudo da član sveta pisno in jo tudi obrazloži. |
|
|
O sprejemu pobude, če jo župan ne sprejme, odloči svet, ki
določi tudi način nadaljnje obravnave. |
|
|
8. Pravica zahtevanja
obvestil in pojasnil |
|
|
50. člen |
|
|
Član sveta ima pravico zahtevati od župana pojasnilo o
zadevah, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo, kot tudi
pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje funkcije člana
sveta. |
|
|
Pojasnilo zahteva član sveta pisno ali ustno in ga lahko
naslovi neposredno na župana. |
|
|
51. člen |
|
|
Če je zahteva za pojasnilo dana na seji sveta in se nanaša
na obravnavano točko dnevnega reda, mora župan dati pojasnilo takoj. Če
pojasnilo ni dano ali če član sveta oceni, da ni ustrezno, lahko
predlaga, da se obravnavana točka umakne z dnevnega reda, dokler ne bo
dano ustrezno pojasnilo. |
|
|
9. Povračilo stroškov |
|
|
52. člen |
|
|
Za udeležbo na seji sveta, odbora, komisije in delovnih
teles pripada članom za vsako sejo sejnina in povračilo stroškov. |
|
|
Osnove in pogoje določi svet s sklepom ali pravilnikom. |
|
|
10. Vzdrževanje reda |
|
|
53. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. |
|
|
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji
ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. |
|
|
54. člen |
|
|
Opomin se izreče članu sveta, ki s svojim obnašanjem,
govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, s seganjem v besedo
govorniku ali kako drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika. |
|
|
Besedo se odvzame članu sveta, ki s svojim obnašanjem in
govorjenjem krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil na
isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe tega
poslovnika. |
|
|
55. člen |
|
|
Odstranitev s seje se izreče članu sveta, ki se ne ravna
po zahtevi predsedujočega, ki mu je odvzel besedo, ki na drugačen način
moti delo na seji, ki hudo žali člane sveta in uporablja izraze, ki niso
v skladu z dostojanstvom sveta. |
|
|
Član sveta sme biti odstranjen le s seje, na kateri je
kršil red. Odstranitev s seje predlaga predsedujoči ali član sveta, ki
ga podprejo še štirje člani sveta, odloči pa občinski svet z večino
glasov na seji prisotnih članov. |
|
|
Član sveta, ki mu je svet izrekel odstranitev s seje, ima
pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
Odstranitev s seje se izreče brez obravnave. |
|
|
Član sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja, in se do konca seje ne
sme več vrniti na sejo. |
|
|
56. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi odstranitev vsakega poslušalca
iz sejne dvorane, če moti red. |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji, prekine sejo. |
|
|
11. Zapisnik |
|
|
57. člen |
|
|
O delu na seji se piše zapisnik. |
|
|
Potek seje se snema na magnetofonski trak, magnetofonski
zapis se hrani do potrditve zapisnika. V primeru, da zaradi tehničnih
razlogov seje ni možno snemati, se seja lahko nadaljuje ob soglasju
večine svetnikov. |
|
|
Član sveta je upravičen poslušati magnetofonski trak. Član
sveta lahko zahteva dobesedni zapis lastne diskusije v pisni obliki. |
|
|
58. člen |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, predvsem:
podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih članov sveta,
kdo je vodil sejo, dnevni red, kdo je podal uradno obrazložitev gradiva,
imena oseb, ki so sodelovale v razpravi, povzetek obravnave, izid
glasovanja o sprejetih sklepih in sprejete sklepe. |
|
|
59. člen |
|
|
Za izdelavo zapisnika odgovarja zapisnikar. Zapisnik
arhivira urad župana. |
|
|
60. člen |
|
|
Predsedujoči po obravnavi zapisnika in po glasovanju
ugotovi, ali je zapisnik sprejet. Če so bile k zapisniku podane
pripombe, se člani sveta o njih izrečejo. |
|
|
Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika
in se priložijo k originalu zapisnika. Zapisnik podpiše zapisnikar in
predsedujoči. |
|
|
12. Urejanje in
hranjenje sejnega gradiva |
|
|
61. člen |
|
|
Vabila in gradiva, ki se obravnavajo na sejah, originali
zapisnikov, odlokov, sklepov, druge odločitve in akte, ki jih sprejme
svet, se hrani trajno. |
|
|
Sejno gradivo je stalno na vpogled članom sveta in drugim
zainteresiranim. |
|
|
VI. OBČINSKI ODBORI IN
DELOVNA TELESA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
62. člen |
|
|
Za delo občinskih odborov in delovnih teles veljajo
določbe statuta občine, tega poslovnika in drugih predpisov, ki urejajo
organizacijo in notranja razmerja v svetu. |
|
|
63. člen |
|
|
Občinski odbor in delovno telo lahko sodeluje po svojem
predstavniku na sejah občinskega sveta, kadar obravnava osnutke oziroma
predloge odlokov in drugih splošnih aktov ali vprašanja, ki so na
dnevnem redu seje sveta in jih je obravnaval odbor oziroma delovno telo. |
|
|
2. Predstavljanje
občinskega odbora in delovnega telesa v svetu |
|
|
64. člen |
|
|
Na sejah občinskega sveta predstavlja občinski odbor ali
delovno telo praviloma predsednik. Za svojega predstavnika lahko določi
predsednik tudi člana odbora oziroma delovnega telesa. |
|
|
65. člen |
|
|
Pred obravnavo posameznih zadev na sejah sveta lahko
predstavnik občinskega odbora in delovnega telesa poda uvodno
obrazložitev, v kateri pojasni bistveno vsebino predlagane zadeve in
stališča odbora oziroma delovnega telesa do obravnavanih vprašanj. |
|
|
3. Poročanje odbora in
delovnega telesa svetu |
|
|
66. člen |
|
|
Predsednik odbora oziroma delovnega telesa poroča svetu na
lastno pobudo ali na zahtevo sveta o delu odbora ali delovnega telesa, o
izvajanju politike, o stanju razvoja in odnosih na posameznih področjih
dela, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih predpisov, splošnih
aktov, o drugih zadevah, s katerimi so se ukvarjali in o problemih, ki
jih je pri tem ugotovil/a. |
|
|
67. člen |
|
|
Pri obravnavi poročila o delu odbora in delovnega telesa
zavzame občinski svet stališče do njihovega dela in do drugih vprašanj,
ki jih je obravnaval, sprejme sklepe, s katerimi določi naloge odbora in
delovnega telesa, da smernice v zvezi z izvajanjem politike, odlokov in
drugih splošnih aktov, zadolži odbor oziroma delovno telo, da sprejme
določene ukrepe. |
|
|
VII. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
68. člen |
|
|
Za urejanja razmerij med občinskim svetom in občinsko
upravo veljajo določbe zakonov, statuta občine, poslovnika in drugih
predpisov. |
|
|
Občinski svet kontrolira delo občinske uprave tako, da
določi njihovo organizacijo, obravnava delo, določa delovno področje in
smernice za delo. |
|
|
69. člen |
|
|
Predstojnik, ki vodi upravni organ občinske uprave, ima
pravico in dolžnost sodelovati na sejah sveta in njegovih organov,
zlasti, kadar ti obravnavajo osnutke in predloge aktov, s katerimi se
urejajo zadeve iz delovnega področja občinske uprave in kadar
razpravljajo o predlogih, ki jih je pripravila občinska uprava. |
|
|
Na sejah sveta in njegovih organov morajo predstojniki, ki
vodijo upravni organ, odgovarjati na vprašanja članov sveta in njegovih
organov, jih obveščati in pojasnjevati zadeve, ki se obravnavajo. |
|
|
Predstojnik lahko določi drugega delavca občinske uprave,
da prisostvuje seji, poroča in daje druga pojasnila. |
|
|
70. člen |
|
|
Predstojnik, ki vodi upravni organ, poroča na zahtevo
občinskega sveta, njegovih organov ali na lastno pobudo o stanju na
določenih področjih občinske uprave, o izvrševanju zakonov, odlokov,
aktov in drugih zadevah iz delovnega področja. |
|
|
71. člen |
|
|
Pri obravnavi poročila o delu občinske uprave svet ugotovi
uspešnost dela in določi smernice za delo ali pa naloži občinski upravi
in predstojniku obveznosti za nadaljnje delo. |
|
|
Svet lahko ob oceni dela občinske uprave sproži postopek
za ugotovitev odgovornosti predstojnika, ki vodi upravni organ. |
|
|
VIII. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošna določba |
|
|
72. člen |
|
|
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo
občinskega sveta v dveh obravnavah in po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike,
navodila in splošne pravne akte. |
|
|
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo. |
|
|
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun. |
|
|
2. Postopek za izdajo
odloka |
|
|
73. člen |
|
|
Sprejem odloka lahko predlagajo: član sveta, župan,
občinski odbor, delovno telo sveta, tajnik in predstojnik upravnega
organa. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega
sveta. Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah – kot osnutek odloka in
kot predlog odloka. |
|
|
Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko podajo
krajevne skupnosti, politične stranke, društva, družbe, zavodi ali
najmanj pet odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Pobuda mora biti obrazložena. |
|
|
3. Osnutek odloka |
|
|
74. člen |
|
|
Osnutek odloka mora vsebovati pravni temelj za izdajo
odloka in vsebino, ki v obliki členov formulira rešitve, z morebitnimi
alternativami. |
|
|
V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi, zaradi
katerih je odlok potreben, finančna sredstva, ki bodo potrebna za
izvajanje odloka, način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti,
ki bodo nastale, ter katere nove naloge bodo naložene pristojnim
službam, organizacijam, skupnostim in občanom, kakor tudi pomembne
okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek predlaganega
odloka. |
|
|
75. člen |
|
|
Po končani obravnavi svet določi stališča, pripombe in
predloge k osnutku odloka, na podlagi katerih se pripravi predlog
odloka. |
|
|
Svet lahko določi, da je treba za proučevanje osnutka
odloka ustanoviti posebno delovno telo. |
|
|
Če osnutek odloka ni sprejet, se vrne predlagatelju in
določi s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali
dopolniti. Hkrati se določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj
poslati svetu spremenjen oziroma dopolnjen osnutek. |
|
|
76. člen |
|
|
Svet lahko odloči, da se da osnutek odloka v javno
obravnavo in določi rok in način obravnave. |
|
|
77. člen |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik osnutka odloka. Tak
predlog svet obravnava in o njem odloči s sklepom. Če svet predlog
sprejme, se postopek za sprejem odloka ustavi. |
|
|
4. Predlog odloka in
amandmaji |
|
|
78. člen |
|
|
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora
biti obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so
upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku, posebej pa
obrazložiti pripombe in predloge, ki jih ni sprejel, katera vprašanja
bodo urejali izvršilni predpisi in kako bo zagotovljeno izvajanje odloka
ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka. |
|
|
79. člen |
|
|
Pripombe, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog
odloka, se lahko predlagajo le v obliki amandmajev. Amandma lahko
predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok. |
|
|
80. člen |
|
|
Amandma k predlogu odloka mora biti predložen v pisni
obliki predsedniku sveta in ga je treba poslati najmanj sedem dni pred
dnem, določenim za sejo, na kateri se bo predlog obravnaval. Amandmaji k
predlogu odloka se pošljejo tudi predlagatelju odloka in delovnim
telesom sveta, ki jih proučijo in predložijo poročilo oziroma zavzamejo
stališče. |
|
|
81. člen |
|
|
Če vsebuje amandma določilo, ki zahteva finančna sredstva,
mora predlagatelj amandmaja hkrati predvideti zagotovitev teh sredstev.
Svet lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva
sredstva za zagotovitev financiranja predlagane rešitve. |
|
|
82. člen |
|
|
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi
po roku iz 80. člena, vse do konca obravnave na seji. Amandma mora biti
v pisni obliki in obrazložen z navedbo utemeljenih razlogov. Najprej se
razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z
glasovanjem odloči, ali se bo predloženi amandma obravnaval. |
|
|
Če se amandma predlaga med obravnavo na seji sveta, ga
lahko svetnik ali drug predlagatelj poda ustno na seji in nato v pisni
obliki. |
|
|
83. člen |
|
|
Predlagatelji lahko amandmaje spremenijo, dopolnijo ali pa
umaknejo. Spremembo, dopolnitev ali umik je potrebno obrazložiti. Svet
odloča o amandmaju z večino glasov navzočih svetnikov, razen v primerih,
kadar se zahteva za odlok oziroma drug pravni predpis, h kateremu je
amandma predložen, višjo stopnjo soglasja. |
|
|
5. Sprejemanje odloka |
|
|
84. člen |
|
|
Na seji člani sveta obravnavajo predlog odloka in
predlagane amandmaje. Po končani obravnavi se odloča najprej o
amandmajih, in sicer o vsakem amandmaju posebej po vrstnem redu, kot so
bili predlagani, nato pa o predlogu odloka v celotu, skupaj s sprejetimi
amandmaji. |
|
|
85. člen |
|
|
Da bi za odločitev o sprejemu predloga odloka člani sveta
dosegli soglasje, se lahko po potrebi preverja stopnja soglasja s
predhodnimi izjavljanji. |
|
|
O preverjanju stopnje soglasja s predhodnimi izjavljanji
odloči predsedujoči, lahko pa to predlaga tudi član sveta ali župan. |
|
|
6. Skrajšani postopek
za izdajo odloka |
|
|
86. člen |
|
|
Na predlog predlagatelja odloka se lahko člani sveta
odločijo, da se na isti seji obravnava in sprejme osnutek in predlog
odloka. Odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sprejmejo,
kadar gre za: |
|
|
1. manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, |
|
|
2. prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali
posameznih odlokov, |
|
|
3. manj zahtevno uskladitev z drugimi odloki in zakoni, |
|
|
4. spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb
ustavnega sodišča. |
|
|
87. člen |
|
|
V obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem
postopku mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga
sprejem po skrajšanem postopku. |
|
|
Po razpravi sprejmejo svetniki predlog odloka z
glasovanjem, vključno s sprejetimi pripombami, ki so sestavni del tega
odloka. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga za obravnavo doloka po
skrajšanem postopku, se odlok sprejema po rednem postopku kot osnutek in
predlog. |
|
|
7. Hitri postopek za
sprejem odloka |
|
|
88. člen |
|
|
Odlok se izjemoma sprejema po hitrem postopku. Po hitrem
postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi
odpravljanja večjih motenj in kadar to zahtevajo interesi obrambe,
zaradi naravnih nesreč in drugih izrednih potreb. |
|
|
89. člen |
|
|
Predlog o hitrem postopku sprejema odloka mora biti
posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti
razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in
opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil po tem
postopku sprejet. |
|
|
90. člen |
|
|
Če svet sprejme predlog, naj bo odlok sprejet po hitrem
postopku, začne takoj na seji sveta obravnavati predlog odloka. Če
predloga odloka ni predlagal občinski odbor, lahko zahteva svet pred
odločanjem od občinskega odbora mnenje o tem predlogu. |
|
|
91. člen |
|
|
Če svet ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za
sprejemanje osnutka in predloga odloka. |
|
|
8. Sprejem drugih
aktov sveta |
|
|
92. člen |
|
|
Tudi drugi akti sveta se obravnavajo in sprejemajo
praviloma po določbah tega poslovnika, ki velja za sprejemanje odloka. |
|
|
Če člani sveta sklenejo, se lahko drugi akti sveta
obravnavajo in sprejemajo po enofaznem postopku. |
|
|
9. Javna obravnava
odloka |
|
|
93. člen |
|
|
Člani sveta lahko sklenejo, da se da osnutek odloka v
javno obravnavo in s sklepom določijo: |
|
|
– besedilo odloka, ki bo dano v javno obravnavo, |
|
|
– način in rok javne obravnave, |
|
|
– delovno telo, ki bo spremljalo oziroma izvedlo javno
obravnavo. |
|
|
Pripombe in predlogi iz javne obravnave se posredujejo
predlagatelju odloka. |
|
|
IX. UGOTAVLJANJE
ODGOVORNOSTI |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
94. člen |
|
|
Voljeni in imenovani funkcionarji ter organi, ki jih je
izvolil ali imenoval svet, so v okviru svojih pravic in dolžnosti
odgovorni svetu za vestno opravljanje delovnih obvez, ustavnost in
zakonitost svojega dela in delo organa, ki ga vodijo ter za opravljanje
drugih nalog, ki so vezane na določeno funkcijo. |
|
|
Če funkcionarji ali organi svojih nalog ne opravljajo ali
jih ne opravljajo zadovoljivo, svet ugotovi njihovo odgovornost in
predlaga njihovo razrešitev v skladu z določili tega poslovnika. |
|
|
95. člen |
|
|
Razrešitev funkcionarjev in organov, ki jih je izvolil ali
imenoval svet, lahko predlaga organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo
izvolitev oziroma imenovanje, župan ali član občinskega sveta ob podpori
še najmanj četrtine članov občinskega sveta. |
|
|
Če predloga ni pripravila komisija za volitve in
imenovanja, ga mora ta obravnavati in predložiti svoje obrazloženo
mnenje. |
|
|
Funkcionar oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga,
lahko poda na seji, na kateri se odloča o njegovi razrešitvi, izjavo s
predlogom za razrešitev. Funkcionar lahko tudi sam predlaga, da ga svet
razreši funkcije, lahko odstopi od funkcije. V teh primerih ima pravico
odločitev obrazložiti. |
|
|
96. člen |
|
|
Glasovanje o razrešitvi se vodi po enakem postopku kot pri
izvolitvah in imenovanjih. |
|
|
2. Odstop |
|
|
97. člen |
|
|
Funkcionarji o svojem odstopu obvestijo občinski svet. |
|
|
Predsednik uvrsti odstop na dnevni red seje občinskega
sveta najkasneje v 15 dneh od prejema obvestila o odstopu. O odstopu
člani sveta ne glasujejo, ampak sprejmejo le ugotovitveni sklep. |
|
|
98. člen |
|
|
Za izvolitev novega funkcionarja veljajo določila tega
poslovnika. |
|
|
3. Interpelacija |
|
|
99. člen |
|
|
Interpelacijo o delu župana, občinskega odbora, tajnika in
predstojnika lahko vloži član sveta ob podpori še najmanj četrtine
članov občinskega sveta. |
|
|
Interpelacijo se vloži pisno. V njej mora biti jasno
postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je njen predmet. |
|
|
Interpelacijo se predloži županu, ta pa z njo takoj
seznani člane sveta in tistega, na katerega se nanaša interpelacija, ki
mora odgovoriti v roku 15 dni. |
|
|
100. člen |
|
|
Z odgovorom župan takoj seznani člane občinskega sveta. O
interpelaciji se odloča najkasneje na prvi seji občinskega sveta, ki
mora biti sklicana v roku 15 dni po prejemu odgovora. |
|
|
101. člen |
|
|
Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik članov
sveta, ki so vložili interpelacijo, pravico obrazložiti interpelacijo. |
|
|
Interpelacija se lahko umakne do začetka glasovanja o
njej. Tisti, na katerega se nanaša interpelacija, ima pravico kratko
obrazložiti pisni odgovor. |
|
|
102. člen |
|
|
Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom, s
katerim se oceni delo tistega, na katerega se nanaša interpelacija.
Sklep lahko predložijo člani sveta, ki so vložili interpelacijo ali
druga skupina, ki šteje najmanj četrtino članov sveta. |
|
|
103. člen |
|
|
Po končani razpravi o interpelaciji lahko najmanj četrtina
članov sveta zahteva, da se glasuje o nezaupnici. |
|
|
Če je nezaupnica izglasovana, se šteje, da je funkcionar
ali organ razrešen, razen za župana, za katerega veljajo določila
zakona. |
|
|
4. Nezaupnica |
|
|
104. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
lahko predlaga, da se izreče nezaupnica predsedniku, podpredsedniku
sveta, predsedniku ter članom odbora, komisij ali delovnih teles. |
|
|
Da se izreče nezaupnica predsedniku, podpredsedniku sveta,
predsedniku ter članom odbora, komisij in delovnih teles, lahko predlaga
tudi član sveta ob podpori še najmanj četrtine članov sveta. |
|
|
Predlog nezaupnice mora biti obrazložen in dan v razpravo
na prvo sejo občinskega sveta. Člani občinskega sveta odločijo z javnim
glasovanjem ali bodo glasovali o nezaupnici. |
|
|
105. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
lahko predlaga županu, da se izreče nezaupnica tajniku. |
|
|
Da se izreče nezaupnica tajniku, lahko predlaga županu
tudi član sveta ob podpori še najmanj četrtine članov sveta. Predlog
nezaupnice mora biti obrazložen in dan v razpravo na prvo sejo
občinskega sveta. |
|
|
Člani občinskega sveta odločijo z javnim glasovanjem, ali
bodo glasovali o nezaupnici. |
|
|
106. člen |
|
|
Nezaupnica se izreče le tako, da se izvoli novega
funkcionarja oziroma organ, ki mu je predlagana nezaupnica. Volitve se
izvedejo po določilih tega poslovnika. |
|
|
X. JAVNOST DELA SVETA
IN NJEGOVIH ORGANOV |
|
|
107. člen |
|
|
Občani so lahko navzoči na sejah sveta in delovnih teles. |
|
|
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico
biti navzoči na sejah sveta in njegovih organov in obveščati javnost o
njihovem delu. |
|
|
V zadevah, za katere ti organi odločijo, da jih bodo
obravnavali brez navzočnosti javnosti pa lahko predstavniki sredstev
javnega obveščanja dajejo za javnost le tista obvestila, ki jim jih
predloži ustrezni organ. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
sporočilo za sredstva javnega obveščanja. |
|
|
108. člen |
|
|
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo tudi
informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov sveta,
obvestila, poročila in zapisi o delu sveta in delovnih teles. |
|
|
109. člen |
|
|
O delu sveta obvešča javnost predsednik sveta, ki lahko za
to pooblasti tudi druge člane sveta, župana, tajnika ali predstojnika
upravnega organa. |
|
|
Za obveščanje javnosti o delu delovnih teles so zadolženi
predsedniki teh teles. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
110. člen |
|
|
Za vse primere iz dela sveta in njenih organov, ki niso
določeni v statutu Občine Kobarid ali tem poslovniku, svet odloči s
sklepom. |
|
|
111. člen |
|
|
Poslovnik sveta je sprejet z dvetretjinsko večino vseh
članov sveta. |
|
|
112. člen |
|
|
Pobudo za spremembe in dopolnitve poslovnika lahko poda
najmanj četrtina članov občinskega sveta, župan ali občinski odbor. |
|
|
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in
dopolnitev poslovnika. |
|
|
O uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve poslovnika
odloča občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. |
|
|
113. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika pripravi statutarna
komisija. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejemajo po enakem
postopku kot poslovnik. |
|
|
114. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 013-3/95 |
|
|
Kobarid, dne 14. marca 1996. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Kobarid
Pavel Sivec l. r. |
|
|
|