|
Na podlagi 3., 7. in 9. člena
zakona o športu (Uradni list
RS, št. 22/98), nacionalnega programa športa v RS (Uradni list RS, št.
24/00), 21. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.
72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 44/96, 70/97,
10/98 in 74/98), 16. člena
statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št.
37/99, 65/00 in 11/01) in na podlagi mnenja skupščine Športne zveze
Ljutomer, ki povezuje športna društva v občini z dne 14. 3. 2003 je
Občinski svet občine Veržej na 4. seji dne 25. 3. 2003 sprejel |
|
|
P R A V I L N I K |
|
|
o merilih za
sofinanciranje in izvajanje letnega programa športa v Občini Veržej |
|
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom občinski svet določa pogoje, merila in
postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za
sofinanciranje programov športa in vzdrževanje športnih objektov v
občini. |
|
|
2. člen |
|
|
Predmet tega pravilnika je delitev sredstev, ki jih po
sprejetih programskih nalogah zagotavlja država in sredstev, ki jih po
dogovorjenih programskih nalogah zagotavlja občina. |
|
|
Občina v okviru danih možnosti uresničuje javni interes v
športu. To realizira predvsem tako, da: |
|
|
– zagotavlja sredstva za realizacijo letnega programa
športa v občini, |
|
|
– načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne
objekte, na katerih je možno izvajati in razvijati posamezne športne
dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo občani, |
|
|
– spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj
športnih dejavnosti. |
|
|
II. IZVAJALCI LETNEGA
PROGRAMA ŠPORTA |
|
|
3. člen |
|
|
Izvajalci letnega programa športa: |
|
|
– športna društva, zveze športnih društev, ki jih
ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma športne panoge, |
|
|
– zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge
organizacije registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, |
|
|
– zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. |
|
|
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi
pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. |
|
|
4. člen |
|
|
(pravica do
sofinanciranja) |
|
|
Pravico do sofinanciranja programov športa imajo nosilci
in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: |
|
|
– da imajo sedež v občini, |
|
|
– da so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem
področju, |
|
|
– da so registrirani najmanj eno leto, |
|
|
– da imajo urejeno evidenco o članstvu in registriranih
tekmovalcih (velja za športna društva), |
|
|
– da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske
in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, |
|
|
– da izvajajo organizirano redno dejavnost, za katero so
registrirani, najmanj 30 tednov v letu. |
|
|
III. VSEBINA IN OBSEG
LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA |
|
|
5. člen |
|
|
Z namenom, da bodo izvajalci lahko vedeli, s kakšno
podporo lahko računajo pri izvajanju svojih letnih programov, so v tem
dokumentu opredeljena naslednja določila: |
|
|
I. Vsebina in obseg programov športa |
|
|
1. športna vzgoja otrok, mladine in študentov, |
|
|
2. športna rekreacija, |
|
|
3. kakovostni šport, |
|
|
4. vrhunski šport, |
|
|
5. šport invalidov. |
|
|
II. Razvojne in strokovne naloge v športu |
|
|
2.1. izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje
strokovnih kadrov, |
|
|
2.2. znanstvenoraziskovalna dejavnost, |
|
|
2.3. založniška dejavnost, |
|
|
2.4. športne prireditve (velike mednarodne, državne,
medobčinske, občinske in druge), |
|
|
2.5. gradnja, vzdrževanje in koriščenje športnih objektov, |
|
|
2.6. informacijski sistem na področju športa, |
|
|
2.7. zavarovanje javnih športnih površin, odgovornosti
strokovnega kadra in udeležencev športnih programov, |
|
|
2.8. priznanja in nagrade športnikom in športnim delavcem, |
|
|
2.9. delovanje športnih društev in športne zveze. |
|
|
III. Prednostne naloge letnega programa športa v občini. |
|
|
1. Vsebina in obseg
letnega programa športa v lokalni skupnosti |
|
|
1. Športna vzgoja
otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom
zunaj obveznega izobraževalnega programa |
|
|
1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok |
|
|
Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do
sprejema v šolo. Programi, ki se sofinancirajo na lokalni ravni: |
|
|
– Zlati sonček (sofinancira se material: knjižice, medalje
in diplome), |
|
|
– Naučimo se plavati (sofinancira se strokovni kader in
najem objekta za izvedbo 10-urnega plavalnega tečaja na skupino, v
kateri je največ 10 in najmanj 5 otrok), |
|
|
– Športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva
in drugi izvajalci kot 60-urne programe za skupino, v kateri je največ
20 in najmanj 8 otrok. Sofinancira se strokovni kader in objekt. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 1. |
|
|
1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok |
|
|
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost
otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe v času od vstopa
v šolo do zaključka osnovnošolskega programa. Programi, ki se
sofinancirajo na lokalni ravni: |
|
|
– Zlati sonček (sofinancira se material: knjižice, medalje
in diplome), |
|
|
– Krpan (sofinancira se material: knjižice, medalje in
diplome), |
|
|
– Naučimo se plavati (sofinancira se strokovni kader in
najem objekta za izvedbo 20-urnega plavalnega tečaja na skupino, v
kateri je največ 10 in najmanj 5 otrok), |
|
|
– Športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva
in drugi izvajalci kot 80-urne programe za skupino, v kateri je največ
20 in najmanj 8 otrok. Sofinancira se strokovni kader in objekt. |
|
|
Iz javnih financ se sofinancira tudi organizacija in
izpeljava šolskih športnih tekmovanj na občinski, medobčinski, področni
in državni ravni. Prav tako se sofinancira udeležba na šolskih športnih
tekmovanjih na področni in državni ravni. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 1. |
|
|
1.3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in
vrhunski šport |
|
|
V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes,
sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi
lahko postali vrhunski športniki. |
|
|
Izvajalci teh programov (panožne športne šole) morajo
izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno
izpeljavo programa, ki jih določi nacionalna panožna zveza v dogovoru z
Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in Olimpijskim komitejem
Slovenije – Združenjem športnih zvez. |
|
|
Programi so lahko razdeljeni v tri skupine z naslednjim
obsegom treninga: |
|
|
1. Cicibani,
cicibanke 240 ur |
|
|
2. Mlajši dečki
in deklice 240 do 400 ur |
|
|
3. Starejši
dečki in deklice 300 do 800 ur |
|
|
Iz javnih financ se sofinancira objekt, strokovni kader,
materialni stroški programa, meritve in spremljanje treniranosti in
nezgodno zavarovanje. |
|
|
Pri najemu objekta in strokovnem kadru se upošteva
naslednja velikost vadbenih skupin: |
|
|
– Individualne športne panoge: najmanj 6 in največ 11
otrok v skupini, |
|
|
– Kolektivne športne panoge: najmanj 12 in največ 23 otrok
v skupini. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 2, 2A in 2B. |
|
|
1.4. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami |
|
|
Iz javnih financ se sofinancira strokovni kader in objekt
za programe, ki obsegajo 80 ur na skupino, v kateri je 10 otrok.
Sofinancirajo se tudi programi Zlati sonček, Krpan, prilagajanja na vodo
in organizacija ter izvedba področnih šolskih športnih tekmovanj OŠ s
prilagojenim programom. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 1. |
|
|
1.5. Interesna športna vzgoja mladine |
|
|
Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih v
starosti od 15. do 20. leta, ki se prostovoljno vključujejo v športne
programe. |
|
|
Iz javnih financ se na lokalni ravni sofinancira strokovni
kader in objekt za 80-urne programe na skupino, v kateri je najmanj 12
in največ 20 mladih. Sofinancira se tudi organizacija in izpeljava
srednješolskih športnih tekmovanj na področni ravni. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 1. |
|
|
1.6. Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in
vrhunski šport |
|
|
Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih
športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov,
primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. |
|
|
Izvajalci teh programov (panožne športne šole) morajo
izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno
izpeljavo programa, ki jih določi nacionalna panožna zveza v dogovoru z
Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in Olimpijskim komitejem
Slovenije – Združenjem športnih zvez. |
|
|
Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga
je odvisen od specifičnosti športne panoge in je lahko od 400 do 1100
ur. |
|
|
Dodatno sofinanciranje za kategorizirane športnike
mladinskega razreda se izvaja po naslednjem ključu: |
|
|
Status Osnova |
|
|
Športnik
mladinskega razreda 60 točk |
|
|
Vrednost točke in osnovo za status športnika mladinskega
razreda se določa in spreminja po potrebi na osnovi sklepa skupščine
športne zveze. S športniki se sklene posebna pogodba. |
|
|
Iz javnih financ se na lokalni ravni sofinancira objekt in
strokovni kader. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 2, 2A in 2B. |
|
|
1.7. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami |
|
|
Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je v tem
obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje
življenje. |
|
|
Na ravni lokalne skupnosti se iz javnih financ sofinancira
objekt in strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je
največ 10 mladih. Prav tako se sofinancira organizacija in izvedba
regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije ter udeležba na državnih in
mednarodnih igrah SOS. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 1. |
|
|
1.8. Interesna športna dejavnost študentov |
|
|
Športna dejavnost študentov je pomembna sestavina
življenja študentov. |
|
|
Iz javnih financ na lokalni ravni se sofinancira objekt in
strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20
študentov. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 1. |
|
|
2. Športna rekreacija |
|
|
Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in
izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo
življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja
in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi
motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. |
|
|
Iz javnih financ na lokalni ravni se sofinancira objekt za
80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 članov in članic, za
socialno in zdravstveno ogrožene ter občane starejše od 65 let pa se
lahko sofinancira tudi strokovni kader, in sicer po naslednjem ključu: |
|
|
– za kolektivne športne panoge 80 ur (korekcijski faktor
1), |
|
|
– za individualne športne panoge 80 ur (korekcijski faktor
0,75). |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 3. |
|
|
3. Kakovostni šport |
|
|
V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja
ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih organizacijskih
in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki
jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik
razvoja športa. V program so vključeni registrirani športniki, člani
nacionalnih panožnih zvez, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih
do naslova državnega prvaka. |
|
|
Iz javnih financ se na lokalni ravni sofinancira
(predvsem) najemnina objekta za 320 ur. |
|
|
Športniki s statusom državnega se dodatno sofinancirajo po
naslednjem ključu: |
|
|
Status Osnova |
|
|
Športnik
državnega razreda 80 točk |
|
|
Vrednost točke in osnovo za status športnika državnega
razreda se določa in spreminja po potrebi na osnovi sklepa skupščine
športne zveze. S športniki se sklene posebna pogodba. |
|
|
Velikost vadbenih skupin je opredeljena v točki 1.3. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 2, 2A in 2B. |
|
|
4. Vrhunski šport |
|
|
Vrhunski šport zajema priprave (treningi) in tekmovanja
kategoriziranih športnikov: športnikov svetovnega, mednarodnega in
perspektivnega razreda. |
|
|
Iz javnih financ se na lokalni ravni sofinancira predvsem
najemnina objekta za 640 ur programa in strokovni kader. |
|
|
Velikost vadbenih skupin je opredeljena v 1.3 točki. |
|
|
Prav tako se sofinancirajo programi posameznih športnikov,
ki dosegajo po kriterijih za kategoriziranje športnikov RS Olimpijskega
komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez naslednji status: športnik
svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda, ne glede na športno
panogo. Določena je mesečna višina sofinanciranja programa
kategoriziranega športnika z ozirom na njegov status: |
|
|
Status Osnova |
|
|
Športnik
svetovnega razreda 150 točk |
|
|
Športnik
mednarod. razreda 130 točk |
|
|
Športnik
perspektivnega razreda 100 točk |
|
|
Razporeditev športnikov po razredih objavlja Olimpijski
komite Slovenije – Združenje športnih zvez trikrat na leto. Vrednost
točke in osnovo za posamezni status se določa in spreminja po potrebi na
osnovi sklepa skupščine športne zveze. S športniki se sklene posebna
pogodba. |
|
|
Višina sofinanciranja programa vrhunskega športa se določi
na osnovi točkovanja v tabeli 2, 2A in 2B. |
|
|
5. Šport invalidov |
|
|
Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem
ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji,
resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno
ukvarjajo s športom. |
|
|
Na ravni lokalne skupnosti se iz javnih financ sofinancira
objekt in strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je
največ 10 invalidov, in sicer po naslednjem ključu: |
|
|
– za kolektivne športne panoge 80 ur (korekcijski faktor
1), |
|
|
– za individualne športne panoge 80 ur (korekcijski faktor
0,75). |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 3. |
|
|
2. Razvojne in
strokovne naloge v športu |
|
|
2.1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje
strokovnih kadrov |
|
|
Občina sofinancira izobraževanje, usposabljanje in
izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev povezanih s športom, ki
poteka preko Inštituta za šport pri Fakulteti za šport, OKS-ZŠZ,
nacionalnih panožnih zvez ali preko ostalih izobraževalnih institucij.
Posebej se podpira usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev
v športu, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v športu. Občina
sofinancira: |
|
|
– izobraževanje – sofinanciranje študijske obveznosti
študentov Fakultete za šport v Ljubljani, ki se izvajajo izven sedeža
fakultete, |
|
|
– usposabljanje za strokovne nazive: vodnik, vaditelj,
inštruktor, učitelj, trener in sodnik, |
|
|
– izpopolnjevanje strokovnih kadrov (licence). |
|
|
Študentom Fakultete za šport se sofinancira 1/3 stroškov,
ki jih morajo prispevati za tečaje v okviru rednega študijskega programa
FŠ, če so ti tečaji izven sedeža FŠ. Študentje lahko kandidirajo za
sofinanciranje le, če imajo bivališče na območju občine. Študenta se
zaveže, da bo v študija prostih dneh pomagal pri izvajanju športnih
aktivnosti v občini. |
|
|
Za sofinanciranje usposabljanja strokovnih kadrov lahko
kandidirajo le tisti posamezniki, ki aktivno izvajajo vadbo v enem od
priznanih vsebin programov športa v občini. Kandidat mora najmanj eno
leto voditi vadbo v športnem društvu, razen tistih, ki bodo pridobili
prvostopenjski naziv. S športnim društvom, ki ga je predlagalo za
usposabljanje mora imeti kandidat podpisano pogodbo, da bo po koncu
usposabljanja še najmanj 2 leti delal v enem od programov v društvu.
Nadaljnje usposabljanje se sofinancira tistim kandidatom, ki delajo kot
strokovni kadri v posameznem športnem društvu že najmanj 2 leti z nižjim
strokovnim nazivom. |
|
|
Kot izpopolnjevanje veljajo le dejavnosti, ki so
organizirane s tem namenom (trenerski seminarji, sodniški seminarji,
tečaji za izpopolnjevanje). |
|
|
Za sofinanciranje usposabljanja in izpopolnjevanja velja,
da se kandidatom plača kotizacija. |
|
|
Kandidatur za nobenega od gornjih programov ne morejo
vlagati posamezniki, ampak društva, v katerih posamezniki delujejo. |
|
|
Sofinanciranje se izvrši, ko športno društvo za vsakega
kandidata posreduje: |
|
|
– razpis predlaganega izobraževanja, usposabljanja ali
izpopolnjevanja, |
|
|
– pogodbo s kandidatom o nadaljnji vadbi v okviru
športnega društva, |
|
|
– dokazilo o uspešno opravljenem izobraževanju,
usposabljanju oziroma izpopolnjevanju. |
|
|
Število strokovnih kadrov, ki se bodo udeležili
izobraževanja, usposabljanja oziroma izpopolnjevanja ob sofinanciranju
javnih financ je omejeno glede na obseg sredstev, ki so v posameznem
letu planirana za ta namen v občinskem proračunu. |
|
|
2.2. Znanstvenoraziskovalna dejavnost |
|
|
Namen te dejavnosti je izvajati temeljne, predvsem pa
uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašati izsledke
v prakso. |
|
|
Iz javnih financ lokalne skupnosti se lahko zagotovi
razlika, ki jo za posamezne naloge iz tega področja ne zagotavlja
država. |
|
|
2.3. Založniška dejavnost |
|
|
Lokalna skupnost sofinancira dejavnost izdajanja strokovne
literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter
propagandno gradivo na temo športnih dejavnosti do višine 50% stroškov. |
|
|
2.4. Športne prireditve |
|
|
Občina sofinancira športne prireditve, ki so opredeljene v
52. členu zakona o športu, občinske, medobčinske, državne in ostale
prireditve, ki imajo namen pospeševanja motivacije za šport in športno
aktivnost ter imajo promocijski učinek za šport, turizem in
gospodarstvo. V ta namen zagotavlja sofinanciranje stroškov za
organizacijo in izvedbo: |
|
|
– velike športne prireditve, |
|
|
– športne prireditve na državni ravni, |
|
|
– športno-rekreacijskih tekmovanj v obliki lig (mali
nogomet, namizni tenis ...), |
|
|
– športno-rekreacijska tekmovanja v obliki enkratnih
tekmovanj (občinska prvenstva v posamezni športni panogi: namizni tenis,
streljanje, tenis ...), |
|
|
– propagandne akcije in prireditve za propagando in
popularizacijo športnih dejavnosti, |
|
|
– ostalih športnih prireditev, ki jih izvajajo izvajalci
programa športa v občini. |
|
|
Občina sofinancira velike športne prireditve, ki so
opredeljene v 52. členu zakona o športu (olimpijske igre, sredozemske
igre, univerziade, svetovna in evropska prvenstva, svetovni pokali,
mednarodni mitingi in turnirji), če je prireditev odmevna v širšem
prostoru, če je prireditev v mednarodnem koledarju tekmovanj, če se je
udeležijo uveljavljeni mednarodni športniki in če se delno ali v celoti
odvija v občini. Prireditelj, ki načrtuje veliko športno prireditev, za
katero pričakuje finančno pomoč iz javnih sredstev, mora zaprositi za
priglasitev župana in občinski svet občine, preden vloži kandidaturo v
pristojnih državnih oziroma mednarodnih panožnih organizacijah. Vlogi je
obvezno priložiti naziv prireditve, čas in kraj ter finančno
konstrukcijo. Vlogo za sofinanciranje velike prireditve je potrebno
vložiti vsaj 12 mesecev pred prireditvijo. |
|
|
Športne prireditve na državni ravni bodo sofinancirane, če
se prireditev v celoti ali delno odvija na območju občine, če je
prireditev v koledarju tekmovanj nacionalne panožne zveze in če na njej
nastopajo športniki občine. Vlogo za sofinanciranje je potrebno
nasloviti na župana vsaj 3 mesece pred izvedbo prireditve. |
|
|
Prireditve navedene v tretji, četrti in peti alinei
poverja občina v izvajanje Športni zvezi in Agenciji za šport Ljutomer,
ki tudi predlagata programe. |
|
|
Z ozirom na pomembnost in odzivnost prireditve, se
sofinancirajo stroški športnega objekta za izvedbo prireditve, stroški
propagande, osebja ali nagrad do 50%. |
|
|
2.5. Gradnja, vzdrževanje in koriščenje športnih objektov |
|
|
2.5.1. Gradnja in vzdrževanje športnih objektov |
|
|
Občina v okviru danih možnosti skrbi za izgradnjo,
vzdrževanje in upravljanje športnih objektov, ki so v lasti občine ali
društev. To realizira predvsem tako, da zagotavlja športne objekte, na
katerih je možno izvajati in razvijati posamezne športne dejavnosti, s
katerimi se ukvarjajo občani. Občina sofinancira novogradnje in
posodobitve športnih objektov, kakor tudi manjkajoče in nadomestne
športne objekte v občini do zadostitve minimalnega standarda, kar
predstavlja 0,3 m2 pokrite vadbene površine in 3 m2 nepokrite vadbene
površine na občana. Sredstva za ta namen se zagotovijo na posebni
postavki občinskega proračuna. |
|
|
Občina sofinancira vzdrževanje športnih objektov po
naslednjem ključu: |
|
|
– (na predlog skupščine ŠZ Ljutomer) občina sprejme
izhodiščne cene m2 za ugotavljanje vrednosti nepokritih in pokritih
športnih površin ter amortizacijsko stopnjo enkrat letno, |
|
|
– vzdrževanje za nepokrite športne objekte (neto
funkcionalna površina) se glede na zahteve po vzdrževalnih delih ter
izhajajoč iz izhodiščne cene za ugotavljanje vrednosti nepokritih
športnih površin in amortizacijske stopnje, deli na štiri razrede: |
|
|
1. razred: 100% |
|
|
– travnata igrišča za veliki nogomet |
|
|
2. razred: 60% |
|
|
– atletske steze, |
|
|
– kasaške steze, |
|
|
– tenis igrišča; |
|
|
3. razred: 50% |
|
|
– srednja travnata igrišča za nogomet, |
|
|
– pomožna travnata igrišča za veliki nogomet; |
|
|
4. razred: 30% |
|
|
– asfaltna igrišča in ploščadi namenjene športu, |
|
|
– spremljajoče in nefunkcionalne travnate površine, |
|
|
– vzletno-pristajalne steze v letalskem športu. |
|
|
Določene so tudi standardne funkcionalne-igralne površine,
kot to določajo standardi nacionalnih panožnih zvez, in sicer: |
|
|
– veliki nogomet (100 x 65 m) = 6.500 m2, |
|
|
– rokomet-mali nogomet (40x20 m) = 800 m2, |
|
|
– pomožna igrišča nogomet (50 x 25) = 1.250 m2, |
|
|
– srednja igrišča-travnata (50 x 25) = 1.250 m2, |
|
|
– košarka (15 x 28) = 420 m2, |
|
|
– odbojka (18 x 9) = 162 m2, |
|
|
– tenis (13 x 28) = 364 m2, |
|
|
– hipodrom steza (18 x 1.000) = 18.000 m2, |
|
|
– atletska steza (1,22 x 6 x 400) = 2.928 m2. |
|
|
Vzdrževanje športnih objektov se sofinancira skozi program
izvajalcev. |
|
|
2.5.2. Koriščenje športnih objektov ter sofinanciranje in
uporaba športne in posebno zahtevne tehnične opreme |
|
|
Občina za športni objekt, ki je v njeni lasti določi
upravljalca. Upravljalec s koristnikom športnega objekta sklene letno
pogodbo o koriščenju objekta. Sestavni del pogodbenih določil je tudi
določilo o načinu odpovedi najema objekta s strani najemnika, ki velja
tako za vadbo, prvenstvene tekme in druga tekmovanja. Kolikor se primeri
petkrat v eni tekmovalni sezoni, da ista vadbena skupina ne odpove
uporabe objekta, se skupini odvzame pravica nadaljnje uporabe objekta.
Kolikor posamezna vadbena skupina brez predhodnega obvestila ne koristi
njej dodeljenih ur v objektu, ji upravljalec objekta kljub temu zaračuna
neizkoriščene ure. Kolikor posamezna vadbena skupina ne namerava več
uporabljati odobrenih ur, mora o tem obvestiti upravljalca objekta.
Objekt si zagotovi vsaka vadbena skupina samostojno. Vse ugotovljene,
namerno povzročene poškodbe na opremi in objektih se najemnikom
zaračunavajo posebej. Sestavni del najemne pogodbe med koristnikom in
upravljalcem objekta je tudi cena objekta, ki jo s sklepom določi župan
na predlog upravljalca. |
|
|
Občina sofinancira najemne ure v naslednjih športnih
objektih: |
|
|
– ki so last občine, |
|
|
– ki so last športnih društev, |
|
|
– na športnih objektih osnovnih šol in srednje šole, |
|
|
– na športnih objektih v privatni lasti, kolikor je cena
najemne ure usklajena s cenami najemne ure objektov, ki so last občine. |
|
|
Navedeno velja le za objekte na območju občine. |
|
|
Objekte osnovnih šol in objekte, ki so v lasti športnih
društev se sofinancira v višini dogovorjene cene, ki je usklajena s
cenami javnih športnih objektov v občini. Športnim panogam, ki
uporabljajo specifične objekte, se cena uporabe le-teh vrednoti posebej. |
|
|
Športna društva, ki izvajajo program športa, imajo za
izvajanje letnega programa športa v občini pod enakimi pogoji prednost
pred drugimi izvajalci pri uporabi športnih objektov, ki so last občine
in športnih društev (našteto v alinejah po vrstnem redu prednosti): |
|
|
– obvezni izobraževalni program šol, |
|
|
– interesne športne dejavnosti osnovnošolskih in
predšolskih otrok, |
|
|
– prednostni programi športa, |
|
|
– športna vzgoja otrok in mladine, ki se prostovoljno
ukvarjajo s športom izven obveznega izobraževalnega programa, |
|
|
– programi kakovostnega in vrhunskega športa, |
|
|
– športna rekreacija in šport invalidov, |
|
|
– ostali interesenti. |
|
|
Občina z namenom, da bi omogočila športu vsaj v osnovni
meri uporabljati sodobne tehnične pripomočke za izvajanje zahtevnejših
športnih opravil, sofinancira nakup zahtevne opreme, aparatur in
merilnih naprav, ki so potrebne za organizacijo tekmovanj in pomembnih
športnih prireditev oziroma služijo športu za širši namen. Potreba po
teh sredstvih se opredeli z letnim programom športa v občini. Opremo,
aparature in naprave, ki so take narave, da se jih uporablja le za
posebne namene, to pa potrebuje več športnih organizacij, daje občina v
upravljanje Agenciji za šport in Športni zvezi Ljutomer, ki se zavežeta,
da je športna oprema, ki je v lasti ali v upravljanju občine ustrezno
vzdrževana in na razpolago vsem zainteresiranim društvom in športnikom
iz območja občine. |
|
|
2.6. Informacijski sistem na področju športa |
|
|
Informacijski sistem vsebuje podatke s področja
organiziranosti športa, športnih objektov, financiranja športa in
športnih programov ter razvide, ki so določeni z zakonom o športu. Na
ravni lokalne skupnosti se sofinancirajo programi izdelave
informacijskih baz za potrebe lokalne skupnosti in nakup tehnologije. |
|
|
2.7. Zavarovanje javnih športnih površin, odgovornosti
strokovnega kadra in udeležencev programov športa |
|
|
Lokalna skupnost sofinancira zavarovanje javnih športnih
površin, odgovornost strokovnega kadra in udeležencev športnih
programov. |
|
|
2.8. Priznanja in nagrade športnikom in športnim delavcem |
|
|
V smislu popularizacije športa se sofinancira pripreditev
z razglasitvijo najboljših športnic in športnikov športne zveze
Ljutomer. Način izbora je opredeljen s posebnim pravilnikom športne
zveze. |
|
|
2.9. Delovanje športnih društev in športne zveze |
|
|
Sredstva za financiranje delovanja športnih društev
športne zveze se zagotovijo na osnovi potrjenega programa s sporazumom o
sofinanciranju programa športne zveze in se v proračunu občine
zagotovijo na posebni postavki. |
|
|
Sredstva za financiranje javnega zavoda – agencije za
šport se zagotovijo na osnovi potrjenega programa s pogodbo o
sofinanciranju agencije za šport in se v proračunu občine zagotovijo na
posebni postavki. |
|
|
3. Prednostne naloge
letnega programa športa v občini |
|
|
Občina se z letnim programom športa, ki ga vsako leto
sprejme občinski svet opredeli, katere vsebine oziroma programe bo v
naslednjem letu sofinancirala, skupaj z okvirnim obsegom sredstev,
potrebnih za izvedbo posameznih vsebin. |
|
|
Občina vodi na področju kakovostnega in vrhunskega športa
enotno politiko. V občini se izvajalci športnih programov ukvarjajo s
široko paleto različnih športnih panog. Nekatere izmed njih so usmerjene
v doseganje kakovostnih in vse pogosteje vrhunskih športnih rezultatov v
okviru države pa tudi v mednarodnem prostoru. Vsi ti športniki želijo
biti (so)financirani kot državni ali kot občinski interes. Za smotrno
uravnavanje in v skladu z dejanskim interesom ter finančnimi možnostmi
občine, se vsako leto posebej opredelijo prednostne naloge letnega
programa športa v občini, s katerimi se določi, katere naloge se v
občini prednostno finančno podpira. |
|
|
Prednostne naloge vključujejo ekipe, športnike in
športnice, ki imajo željo in sposobnosti za dosežke in ki dosegajo ravni
tekmovanja primerne rezultate, gradnjo, posodabljanje in vzdrževanje
športnih objektov. Program upošteva materialne zmožnosti občine in
materialne razmere, ki bi naj veljale v naslednjih letih. To pomeni, da
bi ne bilo smotrno vključiti v prednostni program tolikšno število
nalog, da potem ne bi zmogli vsaj v osnovni meri sofinancirati
vključenih v prednostni program. Število vključenih v prednostni program
se določi na osnovi kriterijev s sprejetjem sklepa o prednostnih nalogah
letnega programa športa v občini, ki ga sprejme skupščina športne zveze,
dokončno pa ga potrdi občinski svet. |
|
|
3.1. Kriteriji za razvrščanje med prednostne naloge
letnega programa športa |
|
|
Za ugotavljanje razvrščanja v prednostni program so
postavljena merila in določen je način, kako se spremlja izvajanje
programa in obdobno preverja upravičenost vključitve v prednostni
program. |
|
|
V prednostni program so po avtomatizmu vključeni: |
|
|
– vse športne panoge – ekipe, ki tekmujejo v I. državni
ligi, |
|
|
– posamezni športniki, ki dosegajo po kategorizaciji
Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez status
športnika svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, mladinskega in
državnega razreda, ne glede na športno panogo, |
|
|
– gradnja, posodabljanje in vzdrževanje športnih objektov. |
|
|
Za izbiro športnih panog, ki ne izpolnjujejo zgoraj
navedenih kriterijev, pa bi jih vseeno veljalo vključiti v prednostni
program športa v občini, ker bi z njihovo nevključitvijo bila bistveno
osiromašena dejavnost določene športne panoge, se uporabljajo naslednji
kriteriji: |
|
|
V zgornji tabeli opredeljeni kriteriji veljajo za
razvrstitev športnih panog. Na podlagi točkovanja se izdelajo prednostni
razredi in se opredeli delež sofinanciranja športnih panog v posameznih
razredih. Pri posameznih elementih vrednotenja športnih panog se
upošteva razliko med individualnimi (zbir točk se pomnoži s faktorjem
0,75) in kolektivnimi športnimi panogami (zbir točk se pomnoži s
faktorjem 1,00). |
|
|
Ekipe oziroma športniki se uvrščajo v prednostni program z
novo tekmovalno sezono, in sicer s 1. julijem, status pa jim začne teči
z naslednjim proračunskim letom. |
|
|
Ekipe oziroma športniki, ki v tekočem letu izgubijo
pravico do razvrstitve v prednostni program, so v prednostnem programu
še 1 leto. S tem imajo možnost povrnitve v prejšnji status. Če v tem
času ne izpolnijo zgoraj navedenih kriterijev, so po avtomatizmu
izločene iz prednostnega programa. |
|
|
3.2. Kriteriji za vrednotenje prednostnih programov športa |
|
|
Uvrščenim v prednostni program se sofinancira stroške
objekta, strokovnega kadra materialnih stroškov in stroškov testiranj do
30% na obseg programa. |
|
|
Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v
tabeli 2A za kolektivne panoge in 2B za individualne panoge. |
|
|
Za izračun sofinanciranja vseh vsebin in nalog športa
navedenih v prvem, drugem in tretjem poglavju tega pravilnika, se za
vsako leto posebej, s sklepom skupščine športne zveze določi izhodiščna
cena točke za izračun vrednosti sofinanciranja strokovnega kadra in
objekta, izhodiščna cena m2 odprtih in pokritih športnih površin in
določitev amortizacijske stopnje, ki je namenjena sofinanciranju
vzdrževanja športnih objektov. |
|
|
IV. NAČIN IN POSTOPEK
ZA VREDNOTENJE IN RAZDELITEV SREDSTEV ZA ŠPORTNE PROGRAME |
|
|
6. člen |
|
|
(javni razpis) |
|
|
Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki ga objavi
župan občine v mesecu novembru, občina pridobi podatke o načrtovanih
vsebinah športa za prihodnje proračunsko obdobje. Razpisni rok ne sme
biti krajši od 30 dni in ne daljši kot 45 dni. Javni razpis se objavi
najmanj v enem javnem mediju na območju občine. |
|
|
Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upoštevajo le
programi izvajalcev, ki so v celoti izpolnili razpisne pogoje. Izvajalec
razpisa lahko posameznega izvajalca pozove k dopolnitvi vloge v roku 15
dni po koncu pregleda prispelih prijav. |
|
|
7. člen |
|
|
(komisija) |
|
|
Postopek javnega razpisa, predlog izbora izvajalcev
programov športa in delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za
šport pripravi Komisija za vodenje javnega razpisa, ki jo imenuje župan.
Župan s sklepom določi sestavo komisije ter njenega predsednika.
Komisija je sestavljena iz največ sedmih članov, ki so po svoji funkciji
člani predsedstva športne zveze. Strokovno-administrativne naloge za
komisijo opravljata Agencija za šport in Športna zveza Ljutomer. |
|
|
Naloge komisije za šport so: |
|
|
– pregled prispelih prijav, |
|
|
– vrednotenje prijavljenih športnih programov v skladu z
določili tega pravilnika, |
|
|
– spremljanje izvajanja športnih programov in analiza
poročil izvajalcev, |
|
|
– priprava predlogov ukrepov in sankcij v skladu z
določili tega pravilnika, |
|
|
– priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembe meril za
vrednotenje športnih programov, |
|
|
– priprava poročila županu, |
|
|
– izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan. |
|
|
V letnem programu športa se določi športne vsebine, naloge
in delež sofinanciranja vsebin in nalog iz 5. člena tega pravilnika.
Pred sprejemom letnega programa občinski svet pridobi mnenje športne
zveze. Župan vse kandidate s sklepom obvesti o izboru in vrednotenju
njihovega športnega programa. V roku 30 dni po sprejetju občinskega
proračuna župan ali na osnovi zakonitega pooblastila župana pooblaščena
strokovna športna institucija, z izvajalci programov športa sklene
pogodbo o sofinanciranju. |
|
|
8. člen |
|
|
(pogodba) |
|
|
Pogodba o sofinanciranju programa športa za tekoče leto
vsebuje naslednja določila: |
|
|
– podatke obeh skleniteljev pogodbe, |
|
|
– vsebino in obseg programa, |
|
|
– višino sredstev za dogovorjene programe športa, |
|
|
– rok za oddajo letnega poročila, |
|
|
– nadzor nad porabo sredstev, |
|
|
– druge medsebojne pravice in obveznosti. |
|
|
Za sofinanciranje dejavnosti kategoriziranih športnikov
župan ali na osnovi zakonitega pooblastila župana pooblaščena strokovna
športna institucija, sklene s športnikom in športnim društvom, katerega
član je športnik, posebno pogodbo za tekoče koledarsko leto, v kateri so
enaka določila kot v pogodbi z izvajalci programov športa. |
|
|
Na podlagi podpisanih pogodb se odobrena sredstva za
sofinanciranje nakazujejo na transakcijske račune izvajalcev programov,
praviloma po dvanajstinah. |
|
|
Za realizacijo pogodbenih določil župan občine zagotavlja: |
|
|
– sodelovanje pristojnih služb občinske uprave pri
planiranju letnega programa športa, |
|
|
– pravočasno posredovanje potrebnih podatkov za pripravo
delovnih in finančnih načrtov, |
|
|
– redno in pravočasno zagotavljanje sredstev za
sofinanciranje programov športa do 5. v mesecu praviloma v višini
dvanajstine glede na vrednost letnega programa športa. |
|
|
9. člen |
|
|
(izvajanje programov
športa) |
|
|
Izvajalci morajo po opravljenih nalogah komisiji za šport
najkasneje do 31. januarja naslednjega leta predložiti letno poročilo z
dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. Če izvajalci ne izpolnijo
obveznosti določenih s pogodbo, se neupravičeno pridobljena sredstva
poračunajo v naslednjem proračunskem obdobju. Porabniki občinskih
proračunskih sredstev so dolžni izvajati dogovorjene programe v skladu s
tem pravilnikom in dajati komisiji za šport, Športni zvezi in Agenciji
za šport Ljutomer morebitna dodatna pojasnila glede izpolnjevanja
pogojev iz tega pravilnika. |
|
|
Če izvajalec v naslednjem proračunskem obdobju več ne
izvaja programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, je dolžan
pridobljena sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v
občinski proračun. |
|
|
Enak postopek je tudi v primeru, če izvajalec do zgoraj
navedenega roka ne dostavi letnega poročila, saj se smatra, da programov
ni izvajal, in je dolžan vsa, v ta namen, prejeta proračunska sredstva,
vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v občinski proračun. |
|
|
V primeru, da izvajalec programa ni porabil vseh odobrenih
sredstev zaradi zmanjšanega obsega dela, izstopa iz tekmovalnega
sistema, prenehanja delovanja in podobno, se mu ustavijo nakazila
sredstev, ostanek sredstev pa se prerazporedi drugim izvajalcem
programov športa v občini. |
|
|
Predlog prerazporeditve sredstev na osnovi zadržanih,
vrnjenih oziroma neporabljenih sredstev, pripravi komisija za šport na
predlog predsedstva športne zveze. |
|
|
10. člen |
|
|
(nadzor) |
|
|
Športna zveza in Agencija za šport Ljutomer sta dolžni
spremljati izvajanje letnih programov, dajati sprotne informacije in
podati zaključno poročilo o izvedbi letnega programa športa komisiji za
šport in županu. |
|
|
Kolikor se program športa pri izvajalcu ne izvaja v skladu
z določili letne pogodbe, se najprej pisno opozori izvajalca, naj
dejavnost primerno uredi. Če po opozorilu dejavnost še naprej ne
odgovarja, se sofinanciranje dejavnosti ustavi in se izvedejo ukrepi
navedeni v 9. členu tega pravilnika. |
|
|
V. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
11. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na
enak način, kot to velja za njegov sprejem. |
|
|
12. člen |
|
|
Pred sprejemom tega pravilnika in meril, si mora komisija
za šport pridobiti mnenje športne zveze. |
|
|
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
pravilnik za vrednotenje letnih programov športa v Občini Veržej (Uradni
list RS, št. 69/99). |
|
|
13. člen |
|
|
Ta pravilnik začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
Št. 900-30/03 |
|
|
Veržej, dne 25. marca 2003. |
|
|
Župan
Občine Veržej
Drago Legen, univ. dipl. inž. agr. l. r. |
|
|
|