|
Na podlagi 7. člena
statuta
Občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99 in Uradni vestnik
Občine Trnovska vas št. 2/01), 6. člena
odloka o oskrbi s pitno vodo v
Občini Trnovska vas, je Občinski svet občine Trnovska vas na 15. redni
seji dne 25. 8. 2004 sprejel |
|
|
T E H N I Č N I P R A
V I L N I K |
|
|
o javnem vodovodu v
Občini Trnovska vas |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom se ureja
tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Občini Trnovska vas (v
nadaljnjem besedilu: vodovod). |
|
|
2. člen |
|
|
Pravilnik je obvezen za vse
udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in
upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Vodovod je sklop medsebojno
funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za
oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda). |
|
|
4. člen |
|
|
Naprave in objekti vodovoda
so: |
|
|
– zajetja, |
|
|
– vodnjaki (vrtine), |
|
|
– črpališča, |
|
|
– čistilne naprave, |
|
|
– cevovodi, |
|
|
– prečrpališča, |
|
|
– vodohrani (zbiralniki
pitne vode), |
|
|
– objekti in naprave za
zniževanje tlaka, |
|
|
– vodovodno omrežje, |
|
|
– omrežje za gašenje požara
– hidrantna mreža, |
|
|
– drugi manjši objekti, ki
služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na
njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del. |
|
|
5. člen |
|
|
Lokalni vodovod je
samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju
izvajalca javne službe. |
|
|
6. člen |
|
|
Vodovod za tehnološko vodo
ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih
naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo
in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti
fizično povezan z javnim vodovodom. |
|
|
II. DEFINICIJE POJMOV |
|
|
7. člen |
|
|
V tem pravilniku uporabljeni
izrazi in pojmi imajo naslednji pomen: |
|
|
– zajetje = objekt za
zajemanje vode, |
|
|
– vodnjak = objekt za
zajemanje vode, |
|
|
– črpališče = objekt, v
katerem so nameščene črpalke za črpanje vode, |
|
|
– prečrpališče = isto kot
črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran, |
|
|
– čistilna naprava = objekt
za čiščenje in razkuževanje vode, |
|
|
– vodohran ali vodni
zbiralnik = objekt za hranjenje vode, |
|
|
– raztežilnik ali
razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu, |
|
|
– reducirna postaja =
objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje
tlaka, |
|
|
– cevovod = objekt za
transport vode, |
|
|
– vodovodno omrežje = sistem
cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje, |
|
|
– magistralno omrežje in
naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, ki
oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
|
|
– tranzitni cevovodi in
objekti od zajetja do primarnega omrežja, |
|
|
– primarno omrežje in
naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, med
magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od
zajetja do sekundarnega omrežja, |
|
|
– cevovodi in objekti za
večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali
drugimi območji, |
|
|
– sekundarno omrežje in
naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na
posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno
funkcijo, |
|
|
– zračnik = element za
odzračevanje cevovoda, |
|
|
– blatnik = element za
praznjenje in čiščenje cevovoda, |
|
|
– priključek = spojni vod od
vodovodnega omrežja do vodomera, |
|
|
– jašek = betonski objekt na
cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov), |
|
|
– vodomerni jašek = jašek, v
katerem je nameščen vodomer, |
|
|
– vodomer = naprava za
merjenje porabljene vode, |
|
|
– zasun = zaporni element na
cevovodu, |
|
|
– hidrant = element v
vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju
požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), |
|
|
– uporabnik = odjemalec vode
iz vodovoda. |
|
|
III. PROJEKTIRANJE IN
GRADNJA VODOVODA |
|
|
8. člen |
|
|
Pri načrtovanju vodovoda se
morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo,
še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli
izvajalec javne službe. |
|
|
a) Dimenzije cevovodov in
vrste cevi |
|
|
9. člen |
|
|
Pri gradnji vodovoda se
smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: |
|
|
1. litoželezne cevi iz
nodularne litine (duktil), |
|
|
2. cevi iz polietilena
visoke gostote – PE, |
|
|
3. jeklene cevi, |
|
|
4. keramične cevi. |
|
|
Vse vrste cevi morajo po
kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom. |
|
|
10. člen |
|
|
Cevi PE uporabljamo samo v
naslednjih primerih: |
|
|
– za izvedbo priključkov in
sekundarno omrežje, |
|
|
– na terenih z nestabilno
nosilnostjo tal, |
|
|
– za vgradnjo v zaščitno
cev, |
|
|
– v drugih primerih, kjer iz
tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov, |
|
|
– spajanje PE cevi se izvaja
z elektroupornimi sponkami. |
|
|
Največji dovoljen premer
PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje
izvajalca javne službe. |
|
|
11. člen |
|
|
Jeklene cevi se uporabljajo
za gradnjo cevovodov, samo kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna
uporaba drugih cevi. |
|
|
12. člen |
|
|
Jeklene cevi morajo biti
pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih
cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in
povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev
mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki.
Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. |
|
|
Na mestih, kjer se
pojavljajo blodeči tokovi mora biti jekleni cevovod tudi katodno
zaščiten. |
|
|
b) Globine |
|
|
13. člen |
|
|
Za polaganje cevovoda mora
biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri
nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina
cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih
primerih. |
|
|
14. člen |
|
|
Dno jarka za polaganje
cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm. |
|
|
V jarku, izkopanem v terenu
IV. in V. kategorije je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti
posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm. |
|
|
Plastične cevi (PE) se smejo
polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0–4 mm. |
|
|
15. člen |
|
|
Zasip cevovoda v višini
prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim
materialom. Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad
temenom, 20 cm pa s sipkim materialom. |
|
|
16. člen |
|
|
Kadar se ob cevovodu za
lastne potrebe polaga električni kabel mora biti ta položen na
posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora
biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot
plastične cevi. |
|
|
c) Odmiki |
|
|
17. člen |
|
|
Cevovod mora biti
projektiran in položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo
za potrebe vzdrževanja. |
|
|
18. člen |
|
|
Odmik objektov od cevovoda
mora znašati najmanj: |
|
|
– čisti objekti in oporni
zidovi 3 m, |
|
|
– greznice, drugi nečisti
objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m, |
|
|
– posamezna drevesa
(drevored) 2 m, |
|
|
– drogovi (električni in
PTT) 1 m. |
|
|
19. člen |
|
|
Komunalni vodi morajo biti
po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno: |
|
|
– kanalizacija (fekalna ali
mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m, |
|
|
– meteorna kanalizacija, ki
poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m, |
|
|
– plinovod 0,5 m, |
|
|
– energetski kabli,
telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na
manjši ali enaki globini kot vodovod 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni
v kineti ali ustrezno zaščiteni, |
|
|
– toplovod v kineti, ki
poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1,0 m, |
|
|
– vsi komunalni vodi, ki
potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno
0,5 m. |
|
|
Pri minimalnih odmikih 0,5 m
mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene
strani. |
|
|
20. člen |
|
|
Kolikor zaradi terenskih
razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora
izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti
način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno
mehanizacijo. |
|
|
d) Križanja |
|
|
21. člen |
|
|
Za vsako križanje cevovoda s
komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti
soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda. |
|
|
22. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda z
železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material iz
katerega je cevovod. |
|
|
23. člen |
|
|
Pri križanju cevovoda s
prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali
litoželeznih cevi iz nodularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem. |
|
|
24. člen |
|
|
Minimalni vertikalni odmiki
pri križanju cevovoda z komunalnimi inštalacijami morajo biti: |
|
|
1. če poteka cevovod nad |
|
|
– kanalizacijo 0,3 m, |
|
|
– toplovodno kineto 0,4 m, |
|
|
– plinovodom 0,4 m, |
|
|
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m; |
|
|
2. če poteka cevovod pod |
|
|
– kanalizacijo (izjemoma)
0,6 m, |
|
|
– toplovodno kineto 0,6 m, |
|
|
– plinovod 0,6 m, |
|
|
– energetskim in
telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m. |
|
|
Minimalni odmik se šteje
najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma
stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda
cevovoda. |
|
|
Kot križanja ne sme biti
manjši od 45°. |
|
|
25. člen |
|
|
Cevovod ne sme potekati pod
fekalno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti križanje s fekalno
kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem
javne službe. |
|
|
e) Vgradnja merilno
regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov |
|
|
26. člen |
|
|
V vodnjake, črpališča,
rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna
merilnoregulacijska oprema. |
|
|
Vrsto in tip ter mesto
vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
|
27. člen |
|
|
V vodovodno mrežo se smejo
vgrajevati samo taki fazonski kosi, in armature, ki odgovarjajo
veljavnim standardom. |
|
|
Kolikor je zaradi dejanskih
razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta
izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski
kos mora biti antikorozijsko zaščiten. |
|
|
28. člen |
|
|
Vijaki, vrata, ograje,
stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne
objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali
izdelani iz nerjavečih materialov. |
|
|
29. člen |
|
|
Zasuni morajo biti obvezno
vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred
in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem
cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem
cevovodu. |
|
|
30. člen |
|
|
Zasuni se smejo v omrežje
vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem. |
|
|
Gibljivi spoj mora biti
načeloma za zasunom gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je
treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. |
|
|
31. člen |
|
|
Litoželezne cestne kape se
morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo
biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape
brez pogrezanja. |
|
|
f) Jaški |
|
|
32. člen |
|
|
V omrežje vgrajujemo
betonske jaške za vgradnjo armatur in merilnoregulacijske opreme. |
|
|
Minimalna velikost jaškov
mora biti: |
|
|
– po višini 170 cm, |
|
|
– po dolžini = vsota dolžine
vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do
150 mm, 150 cm na cevovodih do O250 mm in 180 cm na cevovodih do O600
mm, |
|
|
– po širini = vsota dolžin
vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi
cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do O150 mm, 150 cm
na cevovodih do O250 mm in 180 cm na cevovodih do O600 mm, |
|
|
– nad ploščo jaška mora biti
minimalno 30 cm zasipa, |
|
|
– dno jaška mora biti z
betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode, |
|
|
– velikost vstopne odprtine
mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna
odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža
pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi, |
|
|
– jašek, v katerem so
vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno
odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom, |
|
|
– montažna odprtina se mora
zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni
obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča se
izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je
možno odstraniti, |
|
|
– vstop v jašek mora biti
opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi O40 mm,
nastopne prečke O18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na
steno jaška. |
|
|
33. člen |
|
|
Jaški v terenih s talno vodo
morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno
nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev
za črpanje vode. |
|
|
34. člen |
|
|
Vodomerni jaški so obdelani
v poglavju IV/c. |
|
|
g) Hidranti |
|
|
35. člen |
|
|
Hidrante vgrajujemo v
vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma v odvisnosti od
gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer
cevovoda, na katerega se priključuje hidrante je O100 mm. Pri
projektiranju gradnje hidrantnega omrežja, je potrebno upoštevati
pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov. |
|
|
36. člen |
|
|
Hidranti so podzemni in
nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa
in funkcionalnosti zemljišča. |
|
|
37. člen |
|
|
Hidrant, vgrajen na primarni
vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri
hidrantu in priključni zasun se plombirajo. |
|
|
38. člen |
|
|
Hidrant se sme zasipati le z
gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm
pod niveleto terena. |
|
|
39. člen |
|
|
Hidrantne kape pri podzemnih
hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod
hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena
prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos,
na katerega je montiran hidrant. |
|
|
h) Preizkušanje cevovoda |
|
|
40. člen |
|
|
Tlačni preizkus je časovno
in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost
in kakovost zgrajenega cevovoda. |
|
|
Tlačni preizkus se mora
opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem
tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni
organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko
tehnične dokumentacije. |
|
|
41. člen |
|
|
Tlačni preizkus vseh vrst
cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda
iz jeklenih cevi se izvede na 2x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15
bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m
cevovoda. |
|
|
42. člen |
|
|
Klorni šok je preizkus, s
katerim se ugotovi ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo.
Preizkus izvede upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno
varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora
opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. |
|
|
i) Označevanje vodovodnih
naprav |
|
|
43. člen |
|
|
Zasuni in hidranti morajo
biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost
označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za
hidrante. |
|
|
44. člen |
|
|
Označevalne tablice so
pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta
se tablica postavi na zato posebej postavljen drog. |
|
|
45. člen |
|
|
Trasa cevovoda se označuje z
opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom
cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni
trak s kovinskim vložkom. |
|
|
IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI |
|
|
a) Postopek za
priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje |
|
|
46. člen |
|
|
Za priključitev objekta na
javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti
pogodbo o priključitvi. |
|
|
K pogodbi mora priložiti: |
|
|
– situacijo z vrisanim
objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo, |
|
|
– kopijo gradbenega
dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka, |
|
|
– projekt vodovodnega
priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za
proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene, |
|
|
– soglasje občine s
potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje, |
|
|
– soglasje upravljalca ceste
(v primeru preboja ali rezanja ceste), |
|
|
– služnostno pogodbo
sklenjena z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo). |
|
|
47. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je
dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev,
razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode
in izpolniti dobavno tehničnih pogojev, ali če bi bila s tem motena
oskrba ostalim potrošnikom. |
|
|
V primeru, da iz razlogov iz
prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je
izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ,
s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne službe dogovori o
možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe priključitve. |
|
|
48. člen |
|
|
Na osnovi sklenjene pogodbe
o priključitvi izvajalec javne službe naročniku – bodočemu uporabniku
vode opravi: |
|
|
– odkar trase priključka in
merilnega mesta, |
|
|
– skladno z dogovorom med
naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka. |
|
|
49. člen |
|
|
Izvajalec javne službe
izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o
priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je
izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču na
katerem je bil izveden priključek. |
|
|
50. člen |
|
|
Spremembo lokacije merilnega
mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po
enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za
vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno
dokumentacijo v celoti ali samo deloma. |
|
|
51. člen |
|
|
Priključek se ukine na
osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna
naročnik. |
|
|
b) Dimenzije priključkov
in izvedba |
|
|
52. člen |
|
|
Dimenzijo priključka določi
izvajalec javne službe: |
|
|
– po številu izlivnih mest v
priključenem objektu za gospodinjstvo: |
|
|
---------------------------------------------------------------------
Število izlivnih mest Vrsta in minimalna dimenzija priključka
---------------------------------------------------------------------
5–20 PE DN 32/10
20–30 PE DN 40/10
--------------------------------------------------------------------- |
|
|
– če se predvideva, ob
upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne instalacije oziroma
tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2 l/sek., se
dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. |
|
|
53. člen |
|
|
Za gradnjo vodovodnih
priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in
gradnja vodovoda. |
|
|
c) Lokacija in izvedba
merilnega mesta |
|
|
54. člen |
|
|
Merilno mesto je praviloma v
jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V objektih v katerih
je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register
vodomerov v objektu. |
|
|
55. člen |
|
|
Če je vodomerno mesto v
objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE
cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. |
|
|
V zaščitni cevi mora biti
tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven
objekta. |
|
|
56. člen |
|
|
Talni jaški izven objekta so
tipski PVC termo jaški ali betonski jaški opisani v 32. členu tega
pravilnika. |
|
|
d) Tipi in dimenzije
vodomerov |
|
|
57. člen |
|
|
Vrsto in tip vodomerne
naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec
javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju
izvajalca javne službe. |
|
|
58. člen |
|
|
Upravljalec plombira ob
prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera
matični privoj s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oziroma poškodovanje
plombe se sankcionira v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo. |
|
|
e) nadomestilo stroškov
vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov – vzdrževalnina
priključka |
|
|
59. člen |
|
|
Vzdrževalnina priključka je
znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave
vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju. |
|
|
Znesek vzdrževalnine
priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka
vodomera in cene vode. |
|
|
Vzdrževalnina priključka =
Qn (m3/h) x cena vode (SIT/m 3) x obračunsko obdobje (mesec) |
|
|
Vodomer DN (mm) 20 25 32 40
50 65 80 100 150 50-k 80-k 100-k 150k |
|
|
Nazivni pretok Qn (m3/h) 2,5
6 6 10 15 25 40 60 150 40 60 90 200 |
|
|
– k – kombinirani vodomer |
|
|
60. člen |
|
|
Izvajalec javne službe lahko
na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico
odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem
omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. |
|
|
V. TEHNIČNO DOBAVNI
POGOJI |
|
|
61. člen |
|
|
Priključitev uporabnika na
vodovod je možna ob naslednjih pogojih: |
|
|
– da je kota tlačne črte pri
Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v
objektu, |
|
|
– da bodoči uporabnik s
predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti
sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov. |
|
|
62. člen |
|
|
Začasni priključek na javni
vodovod je možen: |
|
|
1. za gradbišče (gradbiščni
priključek), |
|
|
2. za bodoče uporabnike na
kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm
ob pogoju: |
|
|
– da z izgradnjo začasnega
priključka ne bo motena oskrba z vodo, |
|
|
– da je s srednjeročnim
programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu,
kjer je objekt uporabnika, |
|
|
– da uporabnik pred izvedbo
priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno
opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na
kompleksu in rok o začasni uporabi priključka. |
|
|
Odločitev o možnosti izvedbe
začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak
primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik
predložiti. |
|
|
63. člen |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka v
objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim
soglasjem izvajalca javne službe. |
|
|
Naprave za zvišanje tlaka se
morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda
preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno
zagotavljati črpalne količine vode. |
|
|
Vtok v rezervoar mora biti
nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. |
|
|
VI. NADZOR NAD GRADNJO
VODOVODA |
|
|
64. člen |
|
|
Vse vodovodne naprave, ki
jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju
prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo
strokovna služba izvajalca javne službe. |
|
|
65. člen |
|
|
Nadzor iz prejšnjega člena
tega pravilnika, obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in
tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega
materiala. |
|
|
VII. PREVZEM VODOVODOV V
UPRAVLJANJE |
|
|
66. člen |
|
|
Investitor javnega vodovoda,
če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje
predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda
predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji
mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
|
|
– projekt z gradbenim
dovoljenjem, |
|
|
– projekt izvedenih del
(PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in
metodologiji katastra izvajalca javne službe, |
|
|
– zapisnik o tlačnem
preizkusu, |
|
|
– atest o izvedenem klornem
šoku, |
|
|
– podatke o investicijski
vrednosti, |
|
|
– uporabno dovoljenje. |
|
|
Na osnovi zapisnika o
prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v
kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. |
|
|
67. člen |
|
|
Lokalni vodovod prevzame
izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega
pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi
predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni
ustreznosti pitne vode in urejene varstvene pasove. |
|
|
VIII. KATASTER VODOVODNIH
NAPRAV |
|
|
68. člen |
|
|
Izvajalec javne službe mora
za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav. |
|
|
Kataster komunalnih naprav
se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju
katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav. |
|
|
Podatki iz katastra se
izdajo na osnovi pisne vloge, katera mora vsebovati namen rabe podatkov.
Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in
izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra
brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja podatke iz
katastra izvajalcu javne službe brezplačno. |
|
|
69. člen |
|
|
Ne glede na določbe
pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa
izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi
katastrski elaborat v obsegu: |
|
|
1. pisni del, |
|
|
2. grafični del v državnem
koordinatnem sistemu, |
|
|
3. skanogrami, |
|
|
4. elaborati. |
|
|
Ad/1 |
|
|
Pisni del vsebuje popisne
liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev). |
|
|
Ad/2 |
|
|
Grafični del vsebuje: |
|
|
a) Podloge: |
|
|
– digitalni katastrski
načrt, |
|
|
– digitalni ortofoto načrt, |
|
|
– topografski načrt
različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25000…), |
|
|
– druge podloge. |
|
|
b) Segmente katastra
komunalnih naprav: |
|
|
– točkovni (hidranti,
zasuni, zračniki…), |
|
|
– linijski (cevovodi...), |
|
|
– ploskovni (jaški,
vodovarstvena območja…). |
|
|
Ad/3 Skanogrami so digitalna
oblika elaborata: |
|
|
a) skanogrami fotografij
(jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov…), |
|
|
b) skanogrami topografij,
skic, shem in shematskih prikazov…, |
|
|
c) skanogrami, druga
dokumentacija. |
|
|
Ad/4 Elaborati: |
|
|
Elaborat je zbirka vseh
listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil
nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti: |
|
|
– pregledna karta območja
novega cevovoda M 1: 500, 1000, 5000, 10000 |
|
|
– situacijski načrt, ki
vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi
elementi z označbami in podatki, |
|
|
– podolžni profili, |
|
|
– topografije zasunov,
hidrantov in podobnih objektov na cevovodu, |
|
|
– oznake detajlnih listov,
kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev, |
|
|
– montažni načrti cevovodov
(zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta,
križanja), |
|
|
– dimenzije, materiali, leto
izgradnje, |
|
|
– situacijski načrt,
topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf
format), |
|
|
– drugi podatki. |
|
|
70. člen |
|
|
Vzdrževanje katastra
komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih,
ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. |
|
|
Prijava o spremembi
komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju
komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. |
|
|
71. člen |
|
|
Po prejemu prijave o
spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za
eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski
elaborat. |
|
|
72. člen |
|
|
O spremembah na komunalnih
vodih se vodi posebna evidenca. |
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
73. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve tega
pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem. |
|
|
74. člen |
|
|
Ta pravilnik začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Št. 062-03/2004-15/2/1 |
|
|
Trnovska vas, dne 25.
avgusta 2004. |
|
|
Župan
Občine Trnovska vas
Karl Vurcer l. r. |
|