|
Na podlagi 17. člena
statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95) in 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93
in 44/97) je Občinski svet občine Semič na seji dne 26. 2. 1998 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Občine Semič |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana Občine Črnomelj za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Semič – dopolnitev
1996 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91, 11/91 in Uradni list
RS, št. 45/95, 57/95 in 37/98) v zvezi s 1. členom zakona o planiranju
in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90)
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Semič, ki jih
je izdelal TOPOS, d.o.o. Dolenjske Toplice pod št. PIA–4/95 v letih 1996
in 1997 ter določajo: |
|
|
– skupne pogoje poseganja v prostor, |
|
|
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor, |
|
|
– merila in pogoje za oblikovanje objektov, |
|
|
– merila in pogoje za zunanje in druge ureditve, |
|
|
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in
funkcionalnih zemljišč, |
|
|
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne
dediščine, |
|
|
– merila in pogoje za prometno in komunalno in energetsko
urejanje ter zveze, |
|
|
– merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje, |
|
|
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja ter |
|
|
– posebna merila in pogoje za posege v prostor. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo
tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego,
namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in
naprav ter ureditev. |
|
|
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorskih
ureditvenih pogojev ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov,
organizacij in skupnosti. |
|
|
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v M 1:25000 na
topografski osnovi ter M 1:5000 na katastrski osnovi. Sestavni del tega
odloka so tudi strokovne osnove varstva naravne in kulturne dediščine za
izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Semič, ki jih je
izdelal ZVNKD Novo mesto v maju 1996. |
|
|
3. člen |
|
|
Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, se nanašajo na
posege v prostor, za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko
dovoljenje in za posege, za katere zadošča priglasitev upravnemu organu. |
|
|
4. člen |
|
|
Po tem odloku se urejajo območja naselij, razdeljena v
naslednje krajinske tipe: |
|
|
Območje A – Belokranjski ravnik zajema naselja: Brezova
Reber, Brezje pri Vinjem vrhu, Brstovec, Cerovec pri Črešnjevcu,
Črešnjevec pri Semiču, Gradnik, Hrib pri Cerovcu, Kal, Krupa, Krvavčji
vrh, Lipovec, Maline pri Štrekljevcu, Moverna vas, Nestoplja vas, Omota,
Osojnik, Praproče, Praprot, Sodji vrh, Stranska vas pri Semiču, Starihov
vrh, Štrekljevec, Vinji vrh in Pugled. |
|
|
Območje B – Semič z gravitacijskim območjem in Semiško
goro zajema naselja: Semič s Coklovco, Kaščo, Mladico, Seli Pri Semiču,
Oskoršnico, Trato, Vrtačo in Vavpčo vasjo, Kot pri Semiču, Podreber,
Sadinja vas, Gaber pri Semiču in Trebnji vrh. |
|
|
Območje C – Kočevsko in Črmošnjiška dolina zajema naselja:
Črmošnjice, Mašelj, Gričice, Komarna vas, Gače, Vrčice, Srednja vas,
Blatnik pri Črmošnjicah, Sela pri Vrčicah, Planina, Sredgora in
Brezovica pri Črmošnjicah; in opuščena naselja Toplice, Lahinja, Stari
Tabor, Škril, Ponikve, Ašelice, Topli vrh, Gaber, Vimol, Novi Tabor,
Štale, Resa, Ribnik, Pogorelec, Kleč, Vrh, Smrečnik, Golobinjek in
Travnik. |
|
|
Območje D – Skupina naselij ob lokalni cesti Novo
mesto–Gaber zajema naselja: Hrib pri Rožnem Dolu, Rožni Dol, Brezje pri
Rožnem Dolu, Potoki, Preloge, Pribišje in Gornje Laze. |
|
|
Meje med območji posameznih krajinskih tipov so prikazane
na topografski karti M 1:25000. |
|
|
II. SKUPNI POGOJI
POSEGANJA V PROSTOR |
|
|
A) V ureditvenih
območjih naselij |
|
|
5. člen |
|
|
V območjih A in D: |
|
|
– razvija se naj kmetijstvo in izboljšujejo pogoji za
bivanje, |
|
|
– novi objekti so dovoljeni le v zazidalnih območjih vasi,
lahko kot zgostitev sedanje pozidave ali na obrobju vasi tako, da ne
načenjajo sklenjenih in skladnih vaških silhuet, robov, vedut, |
|
|
– umešča se naj programe, ki bodo pripomogli k boljši
preskrbi in kulturnemu življenju krajev, |
|
|
– razvija se naj domača ter druga obrt in dejavnosti ob
pogoju, da ne presegajo ravni hrupa, predpisana za bivalna okolja in
imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod, |
|
|
– ohranja in sanira se naj posamezne stare kvalitetne
objekte oziroma celotne domačije ter v njih vsaj delno ohranja funkcijo
bivanja, lahko pa se umestijo tudi dejavnosti skladno s pogoji iz
prejšnje alinee, |
|
|
– obstoječe kvalitetne robove vasi se naj ohranja,
degradirane pa sanira z visokoraslim sadnim drevjem. |
|
|
V območju B: |
|
|
– veljajo enaki pogoji kot za območje A in D razen za
naselje Semič z ožjim gravitacijskim območjem, za katerega veljajo le
posebni pogoji. |
|
|
V območju C: |
|
|
– dovoljena je obnova obstoječih stavb ali nadomestna
gradnja na lokacijah porušenih hiš ter uvajanje novih programov
(turizem, kmetijstvo) v naseljih Gače, Gričice, Planina, Blatnik in
Komarna vas. Nadomestna gradnja je dovoljena v gabaritih, ki so tlorisno
enaki porušenim stavbam. Arhitektura novih gradenj naj posnema
arhitekturo nekdanjih kočevarskih hiš. Za ta naselja je potrebno
izdelati program razvoja in načrt revitalizacije, |
|
|
– v ostalih zapuščenih vaseh se dovoli le čiščenje
ruševin, njihova obnova in prezentacija v skladu s smernicami, ki jih
izdela pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
B) Izven ureditvenih
območjih naselij |
|
|
6. člen |
|
|
Na kmetijskih – vinogradniških območjih: |
|
|
V vinogradniških območjih je dovoljena gradnja zidanic in
gospodarskih objektov za spravilo sadja ob pogoju, da je investitor
lastnik najmanj 20a vinograda oziroma sadovnjaka v 1. območju
vinogradniških površin ter najmanj 10a v 2. območju vinogradniških
površin. Dovoljene so tudi adaptacije, rekonstrukcije ali nadomestne
gradnje obstoječih objektov, pri čemer je lahko velikost vinograda tudi
manjša od prej določene velikosti. Gradnja je sprejemljiva ob znani
kulturi (vinograd, sadovnjak). |
|
|
Zidanicam se lahko spremeni dejavnost in sicer v
dopolnitev ponudbe na kmetih v obliki vinotoča, skladno s predpisi s
tega področja. |
|
|
Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ohranja značilna
krajinska slika z vinogradi podolžno po pobočju ter z gozdnimi robovi in
pogozdenimi severnimi pobočji hribov. Novi objekti se lahko praviloma
postavljajo le ob poteh. |
|
|
7. člen |
|
|
Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč: |
|
|
Ohranjati je treba vse bistvene značilnosti odprtega
prostora kot: gozdne robove, naravne terase med kmetijskimi površinami,
naraven vrtačast teren, steljnike in košenice. |
|
|
Posegi v sklenjene komplekse 1. in 2. območja kmetijskih
zemljišč niso dovoljeni. |
|
|
Izjemoma so dopustni posegi v primeru, ko niso možne
alternativne rešitve s področja infrastrukture ter objektov za potrebe
kmetijske dejavnosti. |
|
|
Čebelnjaki so dovoljeni na posebej izbranih, za to
primernih legah, biti morajo leseni. Čebelnjaki z zidano kletjo ali
pasastimi temelji niso dovoljeni. Objektov za spravilo orodja ni
dovoljeno postavljati. |
|
|
Za potrebe rekreativno turistične ponudbe se na celotnem
prostoru lahko urejajo poti za konjeništvo, sprehajalne ali druge poti
pod pogojem, da je ureditev usklajena z ostalimi uporabniki prostora
oziroma lastniki zemljišč. Te poti se praviloma urejajo po obstoječih
poljskih ali gozdnih poteh. |
|
|
8. člen |
|
|
Gradnja objektov v območjih gozdnih rezervatov in
zavarovanih gozdov ni dovoljena. Izjemoma so dopustni le posegi, ki so
skladni z osnovno funkcijo gozda ter gradnja infrastrukturnih objektov
in naprav, za katere niso možne alternativne rešitve. |
|
|
Gradnja novih gozdnih cest mora biti načrtovana tako, da
se čimbolj vklopi v okolje. |
|
|
Goloseki niso dovoljeni oziroma le izjemoma, če je to
predvideno v splošnem delu gozdnogospodarskega načrta zaradi
gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to treba zaradi sanitarne sečnje
oziroma opravljanja preventivnih varstvenih del. |
|
|
III. MERILA IN POGOJI
GLEDE VRSTE POSEGOV |
|
|
9. člen |
|
|
Območja urejanja so v naseljih razvrščena po namembnosti
v: |
|
|
– območja za stanovanja “S“, |
|
|
– območja za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih
“SK“, |
|
|
– območja za jedro/centralne in oskrbne dejavnosti ter
stanovanja “J“, “SO“, |
|
|
– območja za stanovanja s poslovnimi dejavnostmi “SP“, |
|
|
– območja za proizvodnjo “P“, |
|
|
– območja za cerkev in pokopališče “CP“ ter |
|
|
– območja za počitniško naselje “PČ“, |
|
|
– območja za rekreacijo, športna igrišča “R“. |
|
|
Za območja v ureditvenem območju naselja Semič z ožjim
gravitacijskim območjem so posamezne namembnosti določene tudi v
posebnih pogojih. |
|
|
10. člen |
|
|
Na območjih za stanovanja (“S“) so dovoljene gradnje novih
in nadomestnih stanovanjskih hiš, vzdrževalna dela, adaptacije,
rekonstrukcije, nadzidave in prizidave, odstranitve objektov, spremembe
namembnosti za stanovanja ter prenove obstoječih objektov. |
|
|
Dovoljeni so tudi dopolnilni in pomožni objekti k
posameznim stanovanjskim objektom, kot so garaže, drvarnice ipd., kadar
v sklopu novogradenj ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih
potreb; ti objekti morajo biti zgrajeni v neposredni bližini osnovnega
objekta. |
|
|
Nova gospodarska poslopja morajo biti oblikovana tako, da
se vklapljajo v vedutno podobo naselja. Njihovi gabariti morajo slediti
gabaritom tradicionalnih gospodarskih poslopij. Gradnja novih
gospodarskih poslopij mora biti izpeljana do konca, do izdelave fasade
in ureditve okolice. |
|
|
Na območjih za stanovanja, kmetijstvo in turizem na kmetih
(“SK“) so poleg objektov iz prejšnjega odstavka dovoljene spremembe
namembnosti stanovanjskih objektov za opravljanje domače obrti, gradnje
objektov za potrebe kmetijske dejavnosti ter gradnje novih in prenove
obstoječih objektov za potrebe turizma na kmetih. Dopustne niso
dejavnosti in objekti, ki ovirajo delovanje kmetije. |
|
|
Na območjih za centralne in oskrbne dejavnosti oziroma
jedrih vasi (“SO“, “J“) so poleg objektov iz prvega odstavka tega člena
dovoljene gradnje novih ter adaptacije in prenove obstoječih objektov za
potrebe osnovne preskrbe prebivalcev, gostinske dejavnosti, storitvenih
in kulturnih dejavnosti ter za potrebe domače obrti. Dovoljena je tudi
sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih objektov za navedene
dejavnosti ob pogoju, da je na funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest. |
|
|
Na območjih za stanovanja v kombinaciji s poslovnimi
dejavnostmi (“SP“) je poleg objektov iz prvega odstavka tega člena
dovoljena gradnja novih ter adaptacije in prenove obstoječih objektov za
potrebe obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisane za
bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje
odpadnih vod. |
|
|
Na območju za proizvodnjo (“P“) se ohranja proizvodna
dejavnost, objekti se lahko dogradijo ali adaptirajo po pogojih, ki
veljajo za poslovne objekte. |
|
|
Območja s cerkvijo in pokopališčem (“CP“) se ohranjajo, ob
širitvi pokopališča ali gradnji poslovilnih objektov je treba upoštevati
logiko obstoječe zasnove pokopališča in se čimbolj prilagajati
značilnostim terena. |
|
|
Na območju za rekreacijo (“R“) so dovoljene ureditve
igrišč, športnih objektov in ureditev po pogojih iz 18. člena. |
|
|
Na območju za počitniško naselje (“PČ“) se dovoljuje
dopolnitev naselja s spremljajočimi turističnimi dejavnostmi. Počitniško
naselje naj bo zaokrožena celota, oblikovana kot del vasi. Objekti se
umestijo v hribovit teren na način, kot so nastajale stare vasi. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI
ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
|
11. člen |
|
|
Belokranjska arhitektura: (velja za vsa naselja razen
tistih, ki so zajeta v 12. in 13. členu) |
|
|
Stanovanjski in gospodarski objekti: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z
razmerjem stranic vsaj 1:1,4. |
|
|
– Etažnost je lahko klet in pritličje, pritličje in
nadstropje ali klet in mansarda in samo izjemoma (v strminah) vkopana
klet, pritličje in mansarda oziroma podstrešje. |
|
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta, naklon 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve
(opečna, temno ali betonsko siva, skodle, slama) in usklajena s
tradicionalno. Dovoljeni so čopi in strešna okna, dvokapna frčada pa le
centralno na fasadi, nad glavnim vhodom. Kolenčnega zidu ni ali pa je
skrit pod kapjo. |
|
|
– Fasade naj bodo ometane, omet je lahko tudi dvo- ali
tribarven s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken,
ogelniki ipd.) in v kombinaciji z lesom. Omet naj bo v svetlih odtenkih
toplih barv. Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje
balkonov (gankov) naj bodo v vertikalnem lesenem opažu. |
|
|
Sušilnice in prostostoječi silosi so dovoljeni, kjer je to
potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti in kjer to prostor
dovoljuje. |
|
|
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah,
dozidavah in nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti
objektov oziroma oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji. |
|
|
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z
razmerjem stranic vsaj 1:1,4. |
|
|
– Etažnost je lahko klet in pritličje, klet, pritličje in
nadstropje, klet, pritličje in mansarda. |
|
|
– Streha naj bo simetrično dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta in kolenčnim zidom, skritim pod kapjo strehe ter
naklonom 35 do 45 stopinj. Manjši naklon se dovoli v primerih, ko je
širina objekta prevelika in bi bila s tem porušena osnovna kompozicija
objekta, vendar ne sme biti manjši od 32 stopinj. Za kritino veljajo
enaki pogoji, kot za stanovanjske hiše v 11. členu. Dovoljene so
centralne frčade v osi objekta, za osvetljevanje mansarde se uporabljajo
strešna okna. Pri rekonstrukcijah obstoječih objektov se lahko izvede
več posamičnih dvokapnih frčad, pri čemer skupna širina ne sme presegati
1/3 dolžine objekta, naklon strešin frčad je enak osnovnemu naklonu
strehe. |
|
|
– Omet naj bo v svetlih odtenkih toplih barv, lahko v
kombinaciji z lesom. Dovoljene so tudi sodobno koncipirane fasade. |
|
|
– Poslovno-stanovanjski objekti imajo lahko dejavnost le v
pritličju in izjemoma v nadstropju in mansardi, v tem primeru mora biti
vsaj ena etaža stanovanjska. |
|
|
– V naseljih se dovoli največ do 200 m2 velike obrtne
objekte. |
|
|
12. člen |
|
|
Mestna in trška arhitektura (velja za Semič, Kaščo, Sela
pri Semiču in Vavpčo vas ob LC) |
|
|
Poslovno-stanovanjski objekti: |
|
|
– Ohranja se obstoječa tlorisna zasnova objektov. |
|
|
– Etažnost je lahko največ klet, pritličje, nadstropje in
mansarda; možna je izvedba kleti, ki je (odvisno od terena) v celoti ali
delno vkopana. |
|
|
– Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom (35 do 45
stopinj), drugačna oblika strehe je dovoljena le izjemoma, kadar gre za
posebno oblikovane objekte in kjer prostor to dovoljuje, kritina naj bo
temne barve (opečni zareznik, bobrovec, temno ali betonsko siva). Vsi
posebni elementi streh morajo biti usklajeni s kompozicijo glavne
fasade, kolenčni zid mora biti skrit pod kapjo. |
|
|
– Fasade objekta se oblikujejo v enotnem proporcionalnem
sistemu, ki je prisoten na širšem prostoru; fasadno ploskev se oblikuje
v homogeno likovno kompozicijo, s pravilno osno členitvijo fasadnih
elementov, fasade so lahko tudi tribarvne. V vertikalni simetrali fasade
se oblikuje glavni vhod v stavbo. |
|
|
– V pritličju se po potrebi oblikujejo izložbena okna,
usklajena z ostalimi elementi fasade, skuša se vrniti staro podobo
lesenih izložbenih oken. |
|
|
– Vhod v objekt se oblikuje z ulice. |
|
|
– V pritličja (in izjemoma nadstropja) objektov se
umestijo dejavnosti, nadstropja in podstrešja pa ostanejo stanovanjska. |
|
|
– Prostori med stavbami so namenjeni dostopu na interno
dvorišče. |
|
|
13. člen |
|
|
Kočevarska arhitektura (velja za naselja v območju C) |
|
|
Stanovanjski objekti, poslovni, poslovno-stanovanjski
objekti in počitniške hiše: |
|
|
– Tlorisna zasnova mora biti podolgovata, z razmerjem
stranic vsaj 1:1,4. |
|
|
– Etažnost je lahko klet, pritličje in podstrešje ali
klet, nadstropju in podstrešje ter največ vkopana klet, pritličje,
nadstropje in podstrešje. Dovoljena je izraba podstrešij z izvedbo
kolenčnega zidu, ki je v celoti skrit pod napuščem strehe. |
|
|
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice, naklona 45 do 52
stopinj, kritina temno siv betonski zareznik, skodle ali novejše
kritine, ki morajo biti temne in usklajene s tradicionalnimi kritinami.
Možni so čopi, strešna okna, frčade pa le nad glavnim vhodom, ki naj bo
osno na daljši fasadi. Manjši nakloni so dovoljeni le v primerih, ko bi
bila s tem porušena osnovna kompozicija objekta, vendar naklon strehe ne
sme biti manjši od 40 stopinj. |
|
|
– Fasade naj bodo simetrične, ometane, lahko s
poudarjenimi dekorativnimi elementi (okenske obrobe, šivan ogel ipd.),
lahko v dvobarvni izvedbi. Zatrepi so lahko obiti z lesom (vertikalni
opaž). Lahko se uredijo zidane stopnice s podestom. |
|
|
– Tradicionalni elementi na objektih so lahko izvedeni v
sodobnejših materialih (steklo, kovina), posebej v primeru poslovnega
ali poslovno-stanovanjskega objekta. |
|
|
– V primeru poslovno-stanovanjskih objektov se javna
funkcija uredi le v pritličju objekta. |
|
|
– Pri obnovi starih stanovanjskih hiš je potrebno
ohranjati barvno podobo in dekorativne členitve fasad, velikost in
obliko okenskih odprtin, obliko, velikost in naklon streh. Ohranjajo naj
se kamniti detajli oken, vrat ter kamnite stopnice in stopnišča. |
|
|
Gospodarska poslopja: |
|
|
– Tlorisna zasnova mora biti podolgovata, z razmerjem
stranic vsaj 1:1,4. Dovoljeni so tudi zelo veliki tlorisni gabariti,
vendar mora biti v teh primerih razmerje stranic bistveno v korist
dolžine (kot pri tradicionalnih gospodarskih objektih.) |
|
|
– Etažnost je lahko največ delno vkopana klet, pritličje
in podstrešje. |
|
|
– Strehe naj bodo simetrične dvokapnice, naklona 45 do 52
stopinj, kritina temno siv betonski zareznik, skodle. Izjemoma je lahko
pri izredno velikih objektih naklon strehe nižji. |
|
|
– Fasade kletni del naj bo zidan, lahko s kamnom, ali
ometan, zgornji del pa ometan, lesen ali obit z lesom. |
|
|
14. člen |
|
|
Zidanice in vinski hrami: |
|
|
– Tlorisna zasnova objektov je lahko največ 7×5 m z
odstopanjem do ±0,50 m. |
|
|
– Etažnost je lahko največ vinska klet in podstrešje,
kolenčni zid največ 1,60 m, prilagojena terenu. |
|
|
– Streha mora biti simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta in vzdolžno s pobočjem oziroma vzporedno z bližnjimi
objekti. Naklon strešin mora biti 40 do 45 stopinj, lahko s čopi in
dvokapno frčado za ureditev vhoda. Kritina mora biti temne barve
(opečna, betonsko siva, skodle). |
|
|
– Pri oblikovanju se naj upoštevajo elementi tradicionalne
arhitekture. |
|
|
– Kleti naj bodo zidane praviloma iz kamna, fasade naj
bodo ometane in beljene v svetlih barvnih tonih. |
|
|
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah,
dozidavah in nadzidavah se morajo ohranjati kakovostne značilnosti
objektov oziroma oblikovati v skladu z zgornjimi pogoji. |
|
|
Večji gabariti zidanic so dovoljeni v primeru druge
namembnosti – vinotoč, ali potreb po hrambi večjih količin vina, kar se
ugotovi s pristojno službo za kmetijstvo. Gabariti takih objektov se
morajo prilagoditi terenskim pogojem in izpostavljenosti leg. Pri tem se
upošteva tudi potrebe po dodatnih manipulativnih površinah. |
|
|
Še ohranjene stare zidanice se ohranjajo in varujejo kot
dokument arhitekture. Pri obnovi je potrebno ohraniti njihovo
identiteto. |
|
|
15. člen |
|
|
Avtobusna postajališča, parkirišča in druge javne ureditve |
|
|
Avtobusna postajališča so lahko montažni objekti,
oblikovani transparentno ter usklajeni s prostorom ali objekti,
usklajeni z značilno arhitekturo. Za poenotenje teh objektov je treba
pripraviti študijo. |
|
|
Parkirišča naj bodo na primernih mestih (na ravnem terenu)
in ozelenjena z tradicionalnim zelenjem. |
|
|
Vse javne ureditve naj bodo v naseljih (in še posebej v
Semiču) poenotene, javne površine naj bodo praviloma tlakovane z
naravnimi materiali (avtohtoni kamen, granitne kocke ali tlakovci), v
primeru uporabe asfaltov, pa naj se le ti kombinirajo s prej navedenimi
materiali. Za naselje se uporabi poenoten tip (cestne ali ulične)
svetilke ter druge ulične opreme (klopi, koši za smeti). |
|
|
Kioski se lahko postavljajo na javno površino na mestih,
kjer to ni prostorsko moteče in kjer bi smiselno dopolnili obstoječo
ponudbo. Bolj kot namestitev kioskov se priporoča ureditev manjših
prodajaln v pritličjih objektov. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA
ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE |
|
|
16. člen |
|
|
Vrtovi, sadovnjaki, brežine |
|
|
Vrtovi in sadovnjaki med objekti naj se oblikujejo in
obdelujejo na tradicionalen način. |
|
|
Nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja
morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami ter zavarovani
pred erozijo. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma, kjer brežine ni
možno drugače zavarovati. Zidani morajo biti s kamnom. |
|
|
Javne zelene površine, parki: |
|
|
Vzpostavljajo se na predvidenih javnih mestih, ki so
neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo
le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje drevoredov ob
pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske
dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo
naravne in kulturne dediščine. |
|
|
Rekreacijske površine: |
|
|
Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno
ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti
(zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine). Druga
igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to
predvidenih površinah. V bližini turističnih naselij se uredijo na
odprtih kmetijskih in gozdnih zemljiščih rekreativne poti (trim steze,
tekaške proge in konjeniške steze, ipd.). |
|
|
Dostopi do objektov, parkirišča, razmejitve med parcelami: |
|
|
Dostopi do objektov morajo biti izvedeni po najkrajši
možni poti z javne ceste in so utrjeni praviloma s tlakovci ali asfaltom
oziroma z drugimi materiali. Meteorno vodo z dostopnih poti je potrebno
speljati v ponikalnico ali meteorno cestno kanalizacijo, na javno cesto
je ni dovoljeno spuščati. |
|
|
Parkirišča naj bodo utrjena in protiprašno zaščitena
(tlakovci, naravni kamen, granitne kocke ali asfalt) in zazelenjena,
odvod meteorne vode s parkirišč se izvede preko lovilcev olj in maščob. |
|
|
Razmejitve med parcelami se izvedejo z lesenimi plotovi po
vzoru tradicionalnih. Mreže so dovoljene le izjemoma, kadar je to
funkcionalno najbolj primerno. Zidovi niso dovoljeni, razen če so zaradi
terena potrebni podporni zidovi. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI
ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
17. člen |
|
|
Velikost gradbene parcele se določi glede na |
|
|
– namembnost in velikost objekta, potrebnih pomožnih
objektov in funkcionalnih površin, |
|
|
– oblikovanosti zemljišča, obstoječih parcelnih mej in
lastništva, |
|
|
– lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste oziroma
poti, poteka komunalnih in energetskih vodov, |
|
|
– sanitarno-tehnične zahteve. |
|
|
Pri določanju gradbene parcele kmetije se mora upoštevati
tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje ter potreben
manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. |
|
|
18. člen |
|
|
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in
namembnost objekta ter obliko zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo
in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami
razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
|
Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo biti vsaj 3 m.
Manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč
in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od sosednjih
objektov. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI
ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
19. člen |
|
|
Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine je
treba upoštevati naslednja merila in pogoje: |
|
|
– posegi so dovoljeni v območjih dediščine, kulturnih
spomenikov in naravnih znamenitosti, v skladu z režimi varovanja, |
|
|
– za vse posege, ki presegajo obseg tekočih vzdrževalnih
del na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so navedeni v
strokovnih osnovah in so sestavni del tega odloka, je potrebno pridobiti
soglasje pristojne strokovne službe in omogočiti njenim strokovnim
delavcem dostop do objektov dediščine in konservatorski nadzor, ki lahko
vključuje tudi dodatne raziskave na objektu in njegovi okolici. Za
tekoča vzdrževalna dela, ki pa spreminjajo prvotni izgled objekta, pa je
potrebno pridobiti soglasje strokovne službe za varstvo naravne in
kulturne dediščine le po presoji pristojnega upravnega organa, |
|
|
– obnova mlinov in žag ter energetska izraba voda je
dovoljena, če se bistveno ne spremenijo gabariti objektov in vodni
režim. |
|
|
Obnova se mora izvesti po smernicah pristojne službe za
varstvo naravne dediščine. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI
ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER ZVEZE |
|
|
20. člen |
|
|
Na območju urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji
je predvideno komunalno urejanje v smislu dograjevanja in vzdrževanja
prometnih površin, vodovodnega, kanalizacijskega, nizkonapetostnega, tt
omrežja in daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami za
priključitev vseh obstoječih in predvidenih objektov. |
|
|
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji
pogoji: |
|
|
– Rekonstrukcije in novogradnje cest in poti z večjim
odstopanjem od obstoječih tras niso dovoljene brez ustrezne prostorske
in projektne dokumentacije. Pri urejanju cest je treba urediti,
zavarovati in sanirati brežine ter ohraniti oporne zidove in obcestne
kamne oziroma jih praviloma nadomestiti z novimi ali z odbojnimi
ograjami. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s
soglasjem upravljalca ceste. |
|
|
– Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop z javne ceste.
Dostop mora biti urejen tako, da zagotavlja ustrezno preglednost in
omogoča pristop z urgentnimi vozili neposredno s ceste ali preko
sosednjih dvorišč. |
|
|
– Če se v objektu opravlja dejavnost, se morajo urediti
parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in števila
zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na funkcionalnem
zemljišču tega objekta. |
|
|
– Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni
na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca,
drugje se za oskrbo s pitno vodo zgradi higienske kapnice. V naseljih
mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode. |
|
|
– Do izgradnje kanalizacije morajo obstoječi in predvideni
objekti imeti zgrajeno nepropustno, nepretočno greznico na praznjenje.
Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo ali
vodotok ustrezno očistiti in nevtralizirati v interni čistilni napravi.
Meteorno vodo s streh in ostalih površin se mora odvajati v ponikalnico
ali vodotok, s cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih površin pa le
preko lovilcev olj in maščob. Za odvajanje odplak iz gospodarskih
poslopij je treba izvesti nepropustno gnojišče z gnojno jamo na
praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno
onesnaževanje vod. |
|
|
– Komunalne odpadke je treba zbirati v posebnih
zabojnikih, postavljenih na utrjeno površino, praviloma z nadstrešnico
na prometno dostopnem mestu. Ostale odpadke je treba sortirati in jih
odstranjevati skladno s predpisi s tega področja. |
|
|
– Priključitve na nizkonapetostno električno omrežje in tt
omrežje morajo biti predvidene in izvedene pod pogoji upravljalcev v
skladu z individualnim soglasjem. |
|
|
21. člen |
|
|
Komunalni in energetski vodi se praviloma izvedejo
podzemno. Nadzemne objekte je treba postavljati nevpadljivo, izven
osrednjih prostorov naselja ter objektov in območij varstva naravne in
kulturne dediščine. Oblikovani morajo biti podrejeno oblikovanju
sosednjih, krajevno značilnih objektov. Zračni vodi morajo upoštevati
smeri značilnih pogledov. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI
ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE |
|
|
22. člen |
|
|
Posegi niso dovoljeni v ožjih in širših varstvenih pasovih
zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo in na
lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev. Upoštevajo se z
odloki določeni varstveni pasovi oziroma režimi v teh pasovih; če odloki
še niso sprejeti, se upoštevajo strokovne podlage in presoja pristojnega
upravnega organa. |
|
|
Izjemoma so posegi dovoljeni v širših varstvenih pasovih,
če določena dejavnost ni v neskladju s predpisanim režimom in z
varovanjem drugih širših interesov. |
|
|
23. člen |
|
|
Izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih
jezov na mestu mlinov in žag. Obnova jezov se mora izvajati v prvotni
obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna
za utrjevanje in zatesnjevanje le pod pogojem, da beton ni viden. Smer
in linija jezu se ne sme spreminjati. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA
VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
24. člen |
|
|
Pri umestitvi dejavnosti v prostor je treba poleg splošnih
pogojev upoštevati, da dejavnost ne povzroča emisij v zrak, ne presega
ravni hrupa, določena za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja
ter prekomerno ne obremenjuje cestnega omrežja. |
|
|
Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje
motnje v prostoru, je treba izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na
bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in
oblikovno tehničnimi rešitvami. |
|
|
XI. POSEBNA MERILA IN
POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
|
25. člen |
|
|
A) V območju A – Belokranjski ravnik |
|
|
Cerovec A–4: |
|
|
– proizvodne dejavnosti, locirane v strnjenem delu vasi
naj se ob eventualni širitvi proizvodnje preselijo v obrtno cono Semič,
na predelu ob cesti, kjer so locirani javni objekti (trgovina,
gostilna), se te dejavnosti lahko še dopolnijo. Sedanje proizvodne
prostore se preuredi za manj hrupne, jedru primernejše dejavnosti. |
|
|
Črešnjevec A–5: |
|
|
– možne so manjši proizvodni obrati, storitvene in oskrbne
dejavnosti. Obstoječe igrišče se ohrani kot površine za šport in
rekreacijo – dovoljene so gradnje objektov in ureditve, ki služijo
športnim aktivnostim ali za drugi namen zbiranja in srečevanja ljudi, |
|
|
– območje parka Šrejf se ohranja kot zelena cona naselja
Črešnjevec, za ureditev se pripravi ureditveni načrt. V območju je
dovoljeno postavljati le objekte, ki neposredno služijo prezentaciji in
vsebini parka, |
|
|
– za območje A–5/SO in A–5/SK je potrebno izdelati
razširjeno lokacijsko dokumentacijo z opredelitvijo obveznih gradbenih
linij, objektov in koridorjev za izvedbo dostopnih poti in potrebne
komunalne opreme. |
|
|
Gradnik A–6: |
|
|
– za opuščen kamnolom naravnega kamna se za nadaljnje
izkoriščanje in sanacijo sprejme ureditveni načrt. Do takrat se kamnolom
izkorišča zgolj za raziskovalne namene. |
|
|
Kal A–8: |
|
|
– okolico cerkve je treba ohraniti nepozidano, ohrani se
sedanji rob naselja na južni strani. |
|
|
Maline A–12: |
|
|
– možne so zgostitve pozidave ter obnova obstoječih
objektov, tudi za potrebe turizma na kmetih v povezavi z izletništvom. |
|
|
Stranska vas A–20: |
|
|
– v območju A–20/MS so do sprejetja ureditvenega načrta
dovoljeni le posegi, ki so že odobreni z izdanimi lokacijskimi in
gradbenimi dovoljenji. Prostor se nameni za športne in ostale
spremljajoče objekte za potrebe motokros proge, |
|
|
– v območju A–20/SO ob gasilnem domu se ustvari center s
spremljajočimi dejavnostmi (oskrba, prireditveni prostor), posegi do
sprejetja ureditvenega načrta niso dovoljeni. |
|
|
Štrekljevec A–22: |
|
|
– ohranja se območje ožjega jedra z več objekti etnološke
dediščine, |
|
|
– možna je širitev in ureditev platoja ob gasilnem domu
ter trgovine v osrednji center naselja (A–22/OC), |
|
|
– širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje z
možnostjo umestitve oskrbnih dejavnosti in mirne obrti (A–22/S). |
|
|
Vinji vrh A–23: |
|
|
– ohranja se ambientalni del cerkve na Vinjem vrhu. Posegi
so možni skladno z določbami 19. člena tega odloka. |
|
|
Krupa A–9 in Moverna vas, A–13: |
|
|
– ohranja se sedanja namembnost naselij, objekti dediščine
se revitalizirajo po navodilih pristojne službe za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
|
|
26. člen |
|
|
B) V območju B – Semič z gravitacijskim območjem in
Semiško goro |
|
|
Coklovca B–9: |
|
|
– ohrani naj značaj naselja s kmetijsko funkcijo, mešano s
stanovanji, |
|
|
– na zahodnem delu pobočja se ohranjajo zelene površine in
značilna silhueta, |
|
|
– pri projektiranju obvozne ceste Semiča se mora
upoštevati križišče s sedanjo dostopno cesto. |
|
|
Mladica B–7: |
|
|
– dovoljene so nove in nadomestne gradnje v smislu
zgoščanja naselja ter širitve vzhodno od sedanje pozidave, |
|
|
– obstoječi zeleni pas med Mladico in Semičem se naj
ohranja kot možen rezervat za obvozno cesto. |
|
|
Oskoršnica B–12: |
|
|
– ohranja se pretežno stanovanjska funkcija naselja z
gospodarskimi objekti, |
|
|
– dovoljena je umestitev oskrbnih in storitvenih
dejavnosti. |
|
|
Trata B–6: |
|
|
– dovoljene so nove in nadomestne gradnje v smislu
zgoščanja. Vzdolž lokalne ceste se zasadi sadno drevje. |
|
|
Vavpča vas B–8: |
|
|
– ohranja se obstoječa redka struktura naselja z vmesnimi
sadovnjaki in vinogradi. Zgoščevanje pozidave je možno na vzhodu ob
dostopni cesti na lokalno cesto, |
|
|
– dovoljeni so manjši gospodarski objekti, oskrbne in
storitvene dejavnosti ter manjši proizvodni obrati, ki ne presegajo
mejnih ravni hrupa, predpisanih za stanovanjska območja. |
|
|
Kot pri Semiču – B2: |
|
|
– ohranjajo se vedute na cerkev. Vmesne pozidave se dovoli
v delih naselij, kjer je stanovanjska gradnja že prisotna, |
|
|
– parcelacija zemljišč in gradnja novih zidanic je
dovoljena po pogojih za gradnjo zidanic v 1. območjih vinogradniških
površin. |
|
|
Podreber, Sadinja vas in Trebnji vrh – B3-5: |
|
|
– ohranja se razpršena pozidava objektov ob poteh z
vmesnimi vinogradi, |
|
|
– dovoljene so le nadomestne gradnje na lokacijah
obstoječih (zapuščenih) objektov ter zgostitve pozidave na delih
strnjenih pozidav (ne med vinogradi), |
|
|
– objekti morajo biti umaknjeni iz koridorja
rekonstrukcije lokalne ceste (Podreber), pri čemer se upošteva prostor
za hodnik za pešce. |
|
|
27. člen |
|
|
Semič z ožjim gravitacijskim območjem: |
|
|
Osrednji del naselja Vrtača – SK1: |
|
|
– ohranja se redka pozidava, možne so vmesne zapolnitve, |
|
|
– rob naselja se ohranja in na degradiranih delih zasadi
sadno drevje starih vrst, |
|
|
– dovoljeno je umeščanje mirnih storitvenih in oskrbnih
dejavnosti pod pogojem, da ne presegajo ravni hrupa, določenega za
stanovanjska območja, ne gravitirajo težkega prometa ter da je na
funkcionalnem zemljišču možno zagotoviti zadostne manipulativne
površine. |
|
|
Obcestna pozidava naselja Vrtača – SK2: |
|
|
– dovoljena je gradnja stanovanjskih objektov z oskrbnimi
in storitvenimi dejavnostmi, |
|
|
– kmetijske in gospodarske objekte se umešča v zaledja
parcel, |
|
|
– dejavnosti se naj umeščajo v pritličje, v nadstropju so
stanovanja, |
|
|
– objekti morajo biti umaknjeni iz koridorja
rekonstrukcije lokalne ceste, pri čemer se upošteva prostor za hodnik za
pešce, |
|
|
– upošteva se naj že nakazana enotna gradbena linija
obcestne pozidave. |
|
|
Območje tovarne Iskra Semič – I1: |
|
|
– ohranja se obstoječa proizvodnja, dovoljeni so posegi,
ki zagotavljajo zmanjševanje negativnih vplivov na okolje ter racionalno
rabo prostora, |
|
|
– novi oziroma nadomestni objekti ne smejo presegati
višine obstoječih, |
|
|
– dovoljeno je prestrukturiranje proizvodnje pod pogojem
zmanjšanja negativnih vplivov v prostor. |
|
|
Območje širitve ob sedanjem industrijskem območju Iskre –
I2: |
|
|
– do sprejetja zazidalnega načrta posegi niso dovoljeni.
Območje se predvidi za širitev programov obstoječe industrije in
zagotovitev manipulativnih površin. |
|
|
Proizvodno servisna cona Kašča: |
|
|
– do sprejetja zazidalnega načrta posegi niso dovoljeni. |
|
|
Obcestna pozidava naselja Vrtača – SO: |
|
|
– dovoljena je gradnja poslovno-stanovanjskih objektov z
oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, |
|
|
– kmetijske in gospodarske objekte se umešča v zaledje
parcel, |
|
|
– dejavnosti se naj umeščajo v pritličje, v nadstropje pa
stanovanja, |
|
|
– upošteva se že nakazana enotna gradbena linija obcestne
pozidave in oblikuje vmesni prostor. |
|
|
Razpršena zazidava Kašča – SK: |
|
|
– dovoljena je pretežno stanovanjska zazidava, mešana s
kmetijskimi objekti, |
|
|
– ohranja se razpršena zazidava, dovoli se zapolnitve, |
|
|
– dovoljeno je umeščanje dejavnosti za turistično ponudbo. |
|
|
Stanovanjsko-turistični kompleks Kašča – ST: |
|
|
– dovoli se gradnja stanovanjskih objektov s turistično
funkcijo (penzion, gostinski obrat manjšega merila, manjši športni
objekti), |
|
|
– dejavnosti ne smejo obremenjevati sedanjih komunikacij, |
|
|
– merilo objektov se naj prilagodi terenskim razmeram in
izpostavljeni legi. |
|
|
Redka gručasta zazidava – Sela pri Semiču – SK: |
|
|
– območje je namenjeno pretežno stanovanjski zazidavi,
mešana s kmetijskimi objekti, |
|
|
– ohranja se razpršena zazidava, dovoli se zapolnitve, |
|
|
– umeščanje dejavnosti za turistično ponudbo, |
|
|
– ohranjajo se vrtače med posameznimi sklopi objektov. |
|
|
Obcestna zazidava – Sela pri Semiču – SO: |
|
|
– dovoljena je gradnja poslovno-stanovanjskih objektov z
oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, |
|
|
– kmetijske in gospodarske objekte se umešča v zaledje
parcel, |
|
|
– dejavnosti se naj umeščajo v pritličje, v nadstropje pa
stanovanja, |
|
|
– upošteva se že nakazana enotna gradbena linija obcestne
pozidave in oblikuje vmesni prostor. |
|
|
Pokopališče Semič – CP: |
|
|
– dovoljeni so posegi za potrebe pokopališča, |
|
|
– parkirišča se izvedejo na jugozahodni strani območja. |
|
|
Jedro Semiča – OSC: |
|
|
– posegi se izvajajo v skladu s predhodnim mnenjem
pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– dovoljene so oskrbne, storitvene in kvartarne dejavnosti
(uprava, finance, kultura), |
|
|
– umeščanje prodajnih površin, ki zahtevajo skladiščne
prostore večje od 60 m2 ter odprte, skladiščne površine niso dovoljene, |
|
|
– dejavnosti se praviloma umeščajo v pritličje, pisarne
izjemoma v višje etaže. |
|
|
Jedro Semiča – cerkev z obzidjem – J1: |
|
|
– ohranja se sedanja namembnost, objekti se revitalizirajo
po navodilih pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
Šolski kompleks z vrtcem – Š1: |
|
|
– osnovna šola s prizidkom se ohrani, uredijo se prostori
pred glavnim vhodom ter zunanja igrišča ob telovadnici, |
|
|
– stari objekt TVD Partizan se nameni za spremljajoče
dejavnosti šolskega in športnega kompleksa, |
|
|
– dozidava obstoječih objektov je dovoljena le za potrebe
osnovne dejavnosti. |
|
|
Športni kompleks Semič – ŠR: |
|
|
– do sprejetja ureditvenega načrta posegi niso dovoljeni. |
|
|
Rekreacijske površine – ŠR 1: |
|
|
– prostor se nameni za zelene površine z ureditvijo za
rekreacijo. |
|
|
Hotel Smuk in kulturne ustanove – KH: |
|
|
– površine se nameni za širitev hotela, za kulturne in
športne dejavnosti in druge prireditve v povezavi z nočitvenimi
kapacitetami, |
|
|
– za nove posege je potrebno na podlagi natančnega
programa pridobiti urbanistično-arhitektonske rešitve z javnim
natečajem. |
|
|
Poslovni center Semič II – O, T: |
|
|
– območje je namenjeno terciarnim (predvsem oskrbnim) in
kvartarnim dejavnostim (možnosti za povečane potrebe zdravstvenega in
socialnega varstva, uprave ipd.) ter infrastrukturnim objektom
(avtobusni postaji), |
|
|
– do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta posegi niso
dovoljeni, razen nujnih vzdrževalnih del. |
|
|
Proizvodno-oskrbno-storitvena cona Semič III: |
|
|
– območje je namenjeno proizvodnim, oskrbnim in
storitvenim dejavnostim, |
|
|
– do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta posegi niso
dovoljeni, ohranja se sedanja namembnost objektov. |
|
|
ZN Semič I. – stanovanjska redka zazidava med Mladico in
Semičem – SKI: |
|
|
– ohranja se obstoječa funkcija soseske – mešano
stanovanjsko-kmetijska, |
|
|
– dovoljena je zgostitev stanovanjske zazidave ob
komunikaciji, |
|
|
– gospodarska poslopja se locira v zaledje parcel v smeri
odprte krajine, |
|
|
– zahodni rob naselja se naj zapolni z nasadi sadnega
drevja starih vrst. |
|
|
Stara gora Semič – Individualna stanovanja – S1: |
|
|
– ohranja se obstoječa struktura individualnih hiš na
pobočju nad Semičem. Pri rekonstrukcijah se naj upošteva tradicionalne
arhitekturne elemente. |
|
|
Semič – stanovanjska zazidava srednje gostote – S2: |
|
|
– ohranja se obstoječe stanje, pri rekonstrukciji objektov
naj se upošteva tradicionalne arhitekturne elemente. |
|
|
Semič stanovanjska zazidava visoke gostote – S3: |
|
|
– izvede se zunanja ureditev objektov z visokoraslo
zasaditvijo. |
|
|
Stanovanjska soseska Vavpča vas – S4: |
|
|
– dovoljena je zapolnitev obstoječe zazidave. |
|
|
Želežniška postaja Semič – ŽP: |
|
|
– ohranja se sedanja namembnost, dovoljeni se le posegi za
potrebe osnovne dejavnosti. |
|
|
Semiška gora: |
|
|
– veljajo določila 1. območja vinogradniških zemljišč,
možne so adaptacije po merilih tega odloka ali nadomestne gradnje, kadar
je to upravičeno, |
|
|
– zemljišča, ki so v zaraščanju, se naj uredijo v
vinograde; v teh primerih se naj preveri možnosti gradnje nadomestnih
objektov ali preureditve starih hisov. |
|
|
28. člen |
|
|
C) Območje C – Kočevsko in Črmošnjiška dolina |
|
|
Brezovica – C2: |
|
|
– program razvoja je možen le v povezavi z bližnjimi vasmi
v smislu izgradnje gostinsko turističnih objektov za oskrbo izletništva
v okviru peš poti po transferzali oziroma poteh kulturnih spomenikov in
naravnih znamenitosti. |
|
|
Črmošnjice in Mašelj C–3: |
|
|
– za naselje se pripravi program ureditve posameznih
objektov kot centra vstopa v območje regijskega parka, |
|
|
– staro jedro vasi se ohrani in oblikuje, ločeno od
novejšega gospodarskega dela (jugovzhodni del vasi – bivši vojaški
objekti), |
|
|
– vsi programi, ki zahtevajo objekte večjih dimenzij ali
pri katerih ni možno najti zadovoljive arhitekturne rešitve, ki bi se
povsem vključila v stari del naselja, se naj razvijejo v ločenem,
novejšem delu, do sprejetja zazidalnega načrta C–3/SO posegi niso
dovoljeni, |
|
|
– za območje ob gozdarskem domu se za potrebe turističnih
aktivnosti in stanovanja izdela skupinska lokacijska dokumentacija, |
|
|
– obnovi in revitalizira se trg med cerkvijo in kvalitetni
starejši objekti, v katere se lahko umesti oskrbne dejavnosti ter
dejavnosti, ki bodo popestrile turistično ponudbo (šport, kultura). |
|
|
Gače C–5: |
|
|
– izvede se rekonstrukcija posameznih stavb za potrebe
muzejske prezentacije življenja Kočevarjev in njihove zgodovine skladno
z navodili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
Gričice C–6 |
|
|
– širitev počitniškega naselja Gričice se dovoli zgolj na
podlagi novelacije zazidalnega načrta in ugotovljenih prostorskih
možnosti, |
|
|
– dovoljeni so posegi in ureditve, ki bodo izboljšale
turistično ponudbo športno-rekreativnega območja v obstoječem obsegu;
večji posegi do izdelave ureditvenega načrta niso dovoljeni. |
|
|
Komarna vas C–7: |
|
|
– arheološko se valorizira in ohranja kot ruševine v
skladu s smernicami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Revitalizacija je možna na podlagi predhodne izdelave projekta
revitalizacije. |
|
|
Planina C–8: |
|
|
– vas se nameni za revitalizacijo s poudarjeno turistično
in izobraževalno funkcijo in za namene klimatskega zdravljenja. V ta
namen se pripravi revitalizacijski načrt, do takrat pa so dovoljene
ureditve po splošnih merilih in pogojih, določenih s tem odlokom, |
|
|
– ohranja se silhueta vasi. |
|
|
Sredgora C–9: |
|
|
– arheološko se valorizira in ohranja kot ruševine v
skladu s smernicami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
Srednja vas C–10: |
|
|
– Ohranja in revitalizira se jedro naselja, ki naj poleg
Črmošnjic prevzame funkcijo za razvoj stacionarnega in
športno-rekreativnega turizma. Zapolnitve naj sledijo potrebam po
gradnji objektov s stanovanjsko in turistično funkcijo. |
|
|
Vrčice C–11: |
|
|
– v območju cerkve in gostišča se oblikuje v manjši
oskrbni center za prebivalce in izletnike, |
|
|
– ob magistrali se oblikuje počivališče kot izhodišče na
okoliške izletniške točke (Mirna gora), |
|
|
– z zasaditvijo starih vrst sadnega drevja v smislu
oblikovanja vaškega roba se naj doseže sanacija najbolj motečih novih
objektov. Možna je tudi vizualna sanacija z dograditvijo novih
kvalitetnih objektov med obstoječimi in cesto, |
|
|
– cerkev se ohranja kot dominanta na izpostavljenem robu
naselja, ohranja se zmeandrirana struga potoka. |
|
|
Vrčice – kamnolom – C11: |
|
|
– do sprejetja ureditvenega načrta je dovoljeno
izkoriščanje kamnoloma v okviru izdanih dovoljenj. |
|
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
29. člen |
|
|
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o
splošnem urbanističnem redu Občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list,
št. 20/79). |
|
|
30. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri
upravnem organu Občine Semič, pristojnem za urejanje prostora in Upravni
enoti Črnomelj. |
|
|
31. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh prostorskih
ureditvenih pogojev opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor,
Enota Novo mesto. |
|
|
32. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-051-05/98 |
|
|
Semič, dne 26. februarja 1998. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Semič
Anton Malenšek, dipl. inž. l. r. |
|
|
|