Občinski
svet Občine Slovenske Konjice je na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US in 76/14 – Odl. US in 14/15 – ZUUJFO),
ter 16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16
– popravek) na 26. redni seji dne 29. 6. 2017 sprejel |
|
O D L O
K |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Letališča Slovenske
Konjice (Senožet) |
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski
načrt)
|
(1) S
tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine
Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16), sprejme Občinski podrobni
prostorski načrt za območje Letališča Slovenske Konjice (Senožet); (v
nadaljnjem besedilu: OPPN). |
(2) OPPN
je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko
projekta 1/17. |
2. člen
(vsebina odloka)
|
(1) Ta
odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje
kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in
pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna
odstopanja. |
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN,
ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet OPPN)
|
Predmet
OPPN so ureditve, ki bodo omogočale posege v prostor in gradnjo objektov
za potrebe obratovanja in razvoja letališča s spremljajočimi dejavnostmi
turizma in podjetništva ob zagotavljanju varovanja okolja ter ohranjanja
narave. |
III. OBMOČJE OPPN
4. člen
(območje OPPN)
|
(1) Območje OPPN obsega območje enote urejanja prostora z oznako
OP12/056. |
(2) Površina območja je ca. 5,4 ha. |
(3) Obsega parcele št. 675 del, 681 del, 682/4 del, 683/2 del, 684/2
del, 684/5 del, 685/1 del, 685/2 del, 697/5 del, 697/14, 697/16, 697/17,
697/18, 697/23, 697/24, 697/25, 697/26 del, 697/27 del, 697/28, 697/29,
699/5 del, 1341/2 del, 1345 del, vse k.o. Žiče. |
5. člen
(posegi zunaj območja OPPN)
|
Za
potrebe realizacije OPPN so opredeljeni tudi posegi na zemljišča zunaj
meje OPPN za območji enot urejanja prostora z oznako OP12/057 IN OP12/58
z namenom upravljanja z zemljišči na območju nadomestnih habitatov, in
sicer na parcelah št.: |
– 630/1,
630/2, 675 del, 680, 681, 682/3, 682/4 del, 683/2 del, 684/2 del, 685/1,
685/2 del, 697/5 del, 697/6, 697/8 del, 697/9, 697/26 del, 697/30 in
697/31, k.o. Žiče, |
– 146 in
147, k.o. Loče. |
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve
s sosednjimi območji)
|
(1) Obstoječe letališče se nahaja ca. 6 km jugovzhodno od Slovenskih
Konjic v dolini med naseljema Loče in Žiče, zahodno od reke Dravinje.
|
(2) Na
obstoječe prometno omrežje se navezuje na severovzhodni strani preko
javne poti JP 885821 Žiče–odcep letališče, preko katere se priključi na
regionalno cesto III. reda R3 1232 Žiče–Poljčane. |
7. člen
(namembnost območja)
|
Na
območju OPPN so dovoljene dejavnosti, ki pomenijo ureditve za potrebe
letališča s spremljajočimi dejavnostmi za potrebe letališča, ki so
vzdrževanje zrakoplovov, sestavljanje zrakoplovov, izobraževanje,
dejavnost športnih klubov, gostinstvo, prevoz oseb in blaga.
|
8. člen
(dovoljeni posegi)
|
Na
območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi pod pogoji določil tega
odloka: |
– gradnje novih objektov z oznako 3 in 4, |
– dozidave in nadzidave objektov do največjih dovoljenih gabaritov,
|
– rekonstrukcije objektov, |
– spremembe namembnosti v okviru opredeljenih dovoljenih dejavnosti,
|
– odstranitve objektov, |
– odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov
enake namembnosti in v okviru obsega kot odstranjeni objekt,
|
– rekonstrukcija obstoječe vzletno pristajalne steze – ureditev
asfaltirane vzletno pristajalne steze, |
– ureditev vezne ceste med območjem hangarjev in vzletno pristajalno
stezo, |
– ureditev modelarske steze, |
– ureditev prometne infrastrukture (opredelitev možnosti novega
dovoznega priključka ''ceste a'', razširitev manipulacijskih površin,
parkirne površine), |
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo,
preureditev obstoječih vodov, |
– urejanje utrjenih zunanjih in zelenih odprtih površin, |
– gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov in sicer
dovoljeni so objekti, ki dopolnjujejo namembnost obstoječe pozidave za
potrebe letališča. |
9. člen
(predvidene odstranitve)
|
Za
potrebe realizacije načrtovanih objektov in ureditev ni predvidenih
odstranitev objektov. |
10. člen
(zasnova)
|
(1) Z
urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi umestitev stavb,
prometnih in zelenih površin. Zasnova izhaja iz omejitev glede
obstoječega stanja območja. |
(2) Razmestitev novih objektov je določena z okvirnimi gabariti
objektov. |
11. člen
(tlorisni in višinski gabariti
objektov)
|
(1) Tlorisni gabariti objektov so: |
– objekt
z oznako 1: 36,00 m x 22,00 m, |
– objekt
z oznako 2: 16,00 m x 64,00 m, |
– objekt
z oznako 3: 14,00 m x 40,00 m, |
– objekt
z oznako 4: 36,00 m x 21,00 m. |
(2) Tlorisne dimenzije vzletno pristajalne steze so: |
– asfaltirana vzletno pristajalna steza: 18,00 m x 768,00 m,
|
– zatravljena bankina: 60,00 m x 829,00 m. |
(3) Tlorisne dimenzije modelarske steze so: |
– asfaltirana steza: 5,50 m x 72,00 m. |
(4) Višinski gabariti objektov so določeni z dopustno največjo
etažnostjo in višino objektov. Objekti so lahko etažnosti P, P+1 ali
P+2. Višine vseh objektov so pogojene z omejitvami, ki jih določajo
opredeljene bočne omejitvene ravnine letališča, višina slemen stavb je
maksimalno +10,00 m nad koto tal pritličja, razen za kontrolni stolp, ki
lahko skladno s tehnološkimi zahtevami sega nad ta višinski gabarit.
|
(5) Kota
tal pritličja objektov se določi na poplavno varni koti, z upoštevanjem
0,50 m varnostnega nadvišanja nad gladino Q100, ki znaša
274,69 m nadmorske višine. Ustrezno je potrebno rekonstruirati tudi
obstoječo stavbo tako, da vdor vode do kote 274,69 m nadmorske višine ne
bo možen. |
(6) Kota
tal vzletno pristajalne steze se ne sme dvigovati, asfaltna površina se
izvede na koti obstoječega terena. Vzdolžni nagib steze znaša ca.
0,28 %. |
(7) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih
enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki
urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. |
12. člen
(odmiki)
|
(1) Novi
objekti so odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja
posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele.
|
(2) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi,
ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
|
13. člen
(arhitekturno oblikovanje objektov)
|
(1) Tlorisna zasnova objektov je podolgovata pravokotna oblika.
|
(2) Fasade objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih
materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve
fasade so v svetlih toplih barvnih tonih, kombinirane z lesom ali
drugimi sodobnimi materiali. Prepovedane so žive in kričeče barve. Pri
zunanji ureditvi površin in objektov se uporablja samo materiale, ki ne
odbijajo svetlobe. |
(3) Strehe objektov so simetrične dvokapnice z blagim naklonom. Strehe
nadstrešnic so praviloma ravne ali v blagem naklonu. Strehe novih
objektov so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice naklona 15–30°. Barva
strešne kritine naj bo v sivih tonih, kot na obstoječih strehah.
|
(4) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem
položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani
skladno z glavnim objektom. |
(5) Zunanje ureditve in urbana oprema se izvedejo po načelih sodobnega
oblikovanja in se med seboj oblikovno uskladijo. |
14. člen
(ureditev zunanjih površin)
|
(1) Območje OPPN se napaja preko obstoječega dovoznega priključka in
predvidene nove dovozne ''ceste a''. |
(2) Prometne in manipulacijske in površine se asfaltirajo. Pri zunanji
ureditvi površin in objektov se uporablja samo materiale, ki ne odbijajo
svetlobe. |
(3) Območje vzletno pristajalne steze se ne ograjuje. Steza se utrdi in
asfaltira na koti obstoječega terena. Zaradi preprečevanja erozijskih
poškodb je treba robove vzletno pristajalne steze ustrezno zavarovati
oziroma utrditi. |
(4) Območje nadomestnih habitatov ob Letališču Slovenske Konjice
(Senožet) se nameni za vzpostavitev nadomestnih habitatov za ptice. V ta
namen se izvajajo ukrepi za spremembo zemljišč v mezotrofni travnik
podobnega tipa, kot se nahaja v okolici letališča. |
(5) Ostale površine se zatravijo. V okolici objektov in na območju
nadomestnih habitatov se lahko uredijo zasaditve v obliki mejic in
posameznih manjših dreves. |
(6) Odjemno mesto za odpadke se uredi ob dovozni cesti. Prostor se
ogradi in ozeleni s popenjavkami oziroma se obsadi. |
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
15. člen
(splošni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
|
Splošni
pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in
komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so: |
– pri
nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje
pridobljenih smernic k OPPN, |
– pred
predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno,
energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem, |
– trase
komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav
morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih
odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
|
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov. |
16. člen
(letalski promet)
|
(1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju letališča iz zasnove
omrežja letališč. Načrtovana prostorska ureditev posega v območje
izključne in nadzorovane rabe letališča Slovenske Konjice, v katerem so
gradnja objektov in posegi nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti
letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam
letališča samo na dovoljeno razdaljo. |
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor je potrebno v skladu z ICAO referenčno
kodo letališča upoštevati vzletno, priletno in druge omejitvene ravnine
letališča, kot so opisani v predpisih, ki urejajo področje letalstva in
letališč. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo
segati nad omejitvene ravnine letališča, ki so prikazane na karti št. 6
Prikaz omejitvenih ravnin letališča. Opredeljene omejitvene ravnine mora
občina vključiti v prikaz stanja prostora. |
(3) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji
oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
(4) Ovire se zaznamuje z orientacijskimi znamenji, ki jih je potrebno
vzdrževati v brezhibnem stanju. Orientacijska znamenja postavlja in
vzdržuje: |
– lastnik ali uporabnik objekta, če so taki objekti zgrajeni po
zgraditvi letališča oziroma določitvi letališke cone ali prometnega
koridorja, |
– lastnik ali uporabnik letališča, če se le-to gradi oziroma
rekonstruira ali se spremeni letališka cona po tem, ko so bili takšni
objekti že zgrajeni. |
17. člen
(cestno omrežje)
|
(1) Območje letališča se na obstoječe prometno omrežje navezuje na
severovzhodni strani preko javne poti JP 885821 Žiče–odcep letališče,
preko katere se priključi na regionalno cesto III. reda R3 1232
Žiče–Poljčane. Za vse posege v območju varovalnih pasov je potrebno
pridobiti soglasje upravljavca na osnovi PGD projektov. |
(2) Predvidi se možnost umestitve nove dovozne ceste z oznako ''cesta
a''. Razširi se povezovalna pot do objekta – hangarja 2. |
(3) Ob
zahodnem robu območja je možna ureditev javne kolesarske poti
regionalnega pomena. |
(4) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se
upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. |
18. člen
(parkirne površine)
|
(1) Parkirne površine so urejene ob dovozni cesti in na severni strani
ob objektu z oznako 1. |
(2) Dodatne parkirne površine se zagotovijo na zahodni strani ob
obstoječih in predvidenih objektih. Na mestu gradnje novega objekta z
oznako 3 je namesto gradnje objekta dovoljena izgradnja parkirišča.
|
(3) Začasna parkirišča v času prireditev na letališču se zagotovijo na
travnatih površinah na zahodnem delu območja, zahodno od objektov.
|
(4) Na
parkirišču se skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih
mest za invalide. |
19. člen
(vodovodno omrežje)
|
(1) Na
obravnavanem območju poteka obstoječe javno vodovodno omrežje v
upravljanju Javnega Komunalnega podjetja d.o.o. Slovenske Konjice.
|
(2) Obstoječi objekti na letališču se oskrbujejo s pitno vodo preko
obstoječega vodovodnega priključka na odjemnem mestu OM: 100363.
|
(3) Za
zagotovitev požarne varnosti je izvedeno hidrantno omrežje z nadzemnim
hidrantom. |
(4) Predvideni objekt z oznako 3 se nahaja v varovalnem pasu javnega
vodovoda DN 80 in hišnega priključka za stanovanjsko hišo na naslovu
Mali breg 6. Pred gradnjo objekta z oznako 3 mora investitor prestaviti
in ustrezno zaščititi ves vodovod, ki poteka v območju gradnje po
pogojih upravljavca. |
(5) Predvideni objekti se priključijo na vodovodno omrežje preko
obstoječega priključka. V kolikor bo v predvidenih objektih tlak v
vodovodnem sistemu zaradi tehničnih lastnosti vodovoda prenizek ali
previsok, mora investitor na lastne stroške po pooblaščenem izvajalcu
vgraditi ustrezno napravo za povečanje oziroma zmanjšanje tlaka v
objektu ter napravo ustrezno vzdrževati. |
(6) Morebitna križanja vodovoda je obvezno izvesti z zaščito vodovoda v
BC ustreznega premera, ki se obbetonira ali v zaščitni jekleni cevi po
pogojih upravljavca. |
20. člen
(kanalizacijsko omrežje)
|
(1) Na
obravnavanem območju ni izgrajene javne kanalizacije, območje pa ni
locirano v aglomeracijah, kjer je po nacionalnem programu predvidena
izgradnja javne kanalizacije. |
(2) Komunalne odpadne vode se spelje v ustrezno malo čistilno napravo
velikosti do 50 PE. Očiščene komunalne vode se vodijo v obstoječi jarek.
Do izgradnje male čistilne naprave se komunalne vode čistijo v obstoječi
nepretočni triprekatni greznici, za katero mora imeti investitor
zagotovljen odvoz blata z uporabo storitev javne službe. |
(3) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno.
|
(4) V
primeru izgradnje javne kanalizacije na obravnavanem območju je
investitor dolžan začasno malo komunalno napravo izločiti iz obratovanja
in objekt priključiti na javno kanalizacijo preko novega hišnega
priključka. |
(5) Odvajanje padavinskih vod s streh se predvidi delno preko ponikanja
in z utrjenih površin preko zadrževanja padavinskih vod v odprtem
ustrezno dimenzioniranem jarku, ki poteka vzporedno z vzletno
pristajalno stezo, z iztokom v obstoječi zaprti kanal, ki poteka na
južnem delu območja. |
(6) Na
zunanjih površinah v območju OPPN ni pričakovati onesnaženja padavinskih
odpadnih vod, ob morebitnih posegih, ki pa bi povzročili onesnaženje, je
potrebno odpadne vode pred izpustom mehansko obdelati na lovilnikih olj
in maščob. |
(7) Pri
načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi,
ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
|
21. člen
(elektroenergetsko omrežje)
|
(1) Na
obravnavanem območju poteka nizkonapetostno elektro omrežje v podzemni
izvedbi, ki se napaja iz TP 20/0,4 kV Mali breg (t-524). Na
nizkonapetostno elektro omrežje so priključeni vsi obstoječi objekti.
|
(2) Priključna moč ostane obstoječa. |
(3) V
primeru, da se pokaže potreba po povečanju priključne moči ob izgradnji
posameznih dopustnih objektov, je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca za priključitev za povečanje priključne moči v katerem bodo
natančno določeni vsi pogoji za priključitev objektov na distribucijsko
omrežje. |
(4) Med
projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma
projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih
vodov in naprav. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno ugotoviti
natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti
zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica. Obstoječe nizkonapetostno
elektro omrežje se na mestu križanja s predvideno vzletno pristajalno
stezo zaščiti s cevmi oziroma na drug ustrezen način skladno z dogovorom
z upravljavcem. |
22. člen
(javna razsvetljava)
|
(1) Osvetljevanje letališke steze ni predvideno, prav tako se na območju
ne izvaja reklamne in oglasne osvetlitve. |
(2) Osvetljevanje objektov letališča in povoznih površin se izvede s
svetili s senzorji gibanja. Osvetljevanje območja se izvede na tak
način, da svetilke ne osvetljujejo travišč. |
(3) Za
osvetlitev zunanjih površin se naj uporabijo sijalke, ki ne svetijo v UV
spektru in čim manj v modrem delu spektra (primerne so visokotlačne
natrijeve sijalke, Led v rumenem, oranžnem ali rdečem spektru z
maksimalno temperatura 3000K, neprimerne pa so živosrebrne).
|
(4) Sevanje sijalk nad vodoravnico se ne izvaja. Razsvetljava mora
ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja
in zmanjševanje porabe električne energije. |
23. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
|
(1) Na
območju OPPN je izgrajeno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK
omrežje). |
(2) Pri
vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje in ga po
potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in
po navodilih upravljavca. Priključitev novih objektov na TK omrežje se
izdela v fazi PGD za posamezne posege v prostor. |
24. člen
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
|
(1) Ogrevanje objektov je iz skupne kotlovnice na biomaso. Za ogrevanje
objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo obnovljivi viri
ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd.). |
(2) Pri
projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in
predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih
virov energije. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne
dediščine)
|
(1) V
območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
|
(2) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali
odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru
odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za
arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin
oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki
ogroža obstoj arheološke ostaline. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
26. člen
(varstvo zraka)
|
(1) Za
zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času
gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora
investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe
za varstvo zraka: |
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in
manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in
dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu, |
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in
ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje
prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin,
ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter
sprotno rekultiviranje območij večjih posegov, |
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje
emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih. |
(2) Za
zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
|
– kot
energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva
goriva oziroma obnovljivi viri energije, |
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo
učinkovito rabo energije v stavbah. |
27. člen
(varstvo voda)
|
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega
omrežja. Na območju predvidene prostorske ureditve se uredi ločeni
sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Kanalizacijski
sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno. |
(2) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se
upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda. |
28. člen
(varstvo tal)
|
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne
površine. Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred
uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo se lahko
uporabi za ureditev zelenih površin znotraj območja OPPN. |
(2) Pri
gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo
dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih
površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije
prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode. |
29. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Območje OPPN je opredeljeno s IV. stopnjo varstva pred hrupom v
skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja
hrupa. |
(2) Za
zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
|
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v
skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o
emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, |
– upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem
območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od
ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru
neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so
gradbena dela prepovedana), |
– transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih
območij, |
– delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni
signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj
brez potrebe ne obratujejo v prostem teku, |
– v
primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje
dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne
zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije
hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno. |
(3) Obratovanje letališča je omogočeno le v času dneva v vizualnih
meteoroloških pogojih. Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju pri
obratovanju ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegel mejne ravni hrupa.
|
30. člen
(varstvo pred svetlobnim
onesnaževanjem)
|
Javna in
druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega
onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena
izključno v tla. |
31. člen
(ravnanje z odpadki)
|
(1) Letališče Slovenske Konjice (Senožet) je vključeno v organiziran
odvoz odpadkov. |
(2) Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor.
Ureditev odjemnega mesta mora ustrezati sanitarno tehničnim predpisom,
vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija, kjer se
odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz
odpadkov. |
(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki
urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. |
32. člen
(ohranjanje narave)
|
(1) Območje OPPN se nahaja v območju ohranjanja narave: |
– Natura
2000 Dravinjska dolina |
– EPO
Dravinjska dolina. |
(2) Območji enot urejanja prostora OP12/057 in OP12/058, ki sta
opredeljeni kot območje nadomestnih habitatov za ptice ob letališču, se
namenita za vzpostavitev nadomestnih habitatov za ptice in sta
opredeljeni kot sestavni del OPPN kot posegi na zemljišča zunaj meje
OPPN, kot je določeno v petem členu tega odloka. Za vzpostavitev
nadomestnih habitatov je pri obdelavi opredeljenih zemljišč potrebno
upoštevati naslednje usmeritve: |
– košnja
se opravlja najmanj enkrat in največ trikrat letno, |
– prva
košnja se opravi po 1. juniju, |
– prvi
dve košnji se mrvo spravi posušeno, |
– mrvo
tretje košnje je možno balirati neposušeno, |
– za
košnjo se ne uporablja rotacijskih kosilnic in mulčerjev, |
– pri
vsaki košnji mora ostati 2 % (20 arov) površin nepokošenih, ki se jih
pokosi pri naslednji košnji. Košnja poteka z enega roba travnika proti
drugemu ali iz sredine travnika proti robu. Košnja nikoli ne poteka
krožno iz zunanjega roba proti notranjosti travnika, |
– travnike se ne gnoji z gnojevko ali umetnimi gnojili. Po potrebi se
lahko gnoji s preperelim hlevskim gnojem. Načrt gnojenja se uskladi s
kmetijsko svetovalno službo, kjer se upošteva najnižjo intenziteto rabe
travinja, |
– travnike, ki so bili v preteklem letu njivske površine se ne gnoji
vsaj prvih pet let od vzpostavitve travnika, |
– zatravitev njiv se opravi z metuljnicami (detelje), ki se gojijo 2
leti, nato se zasejejo s senenim drobirjem s travnikov v Dravinjski
dolini oziroma s semensko mešanico s podobno vrstno sestavo,
|
– ohranja se trajna travišča in se jih ne preorava v njivske površine.
|
(3) Na
območju nadomestnih habitatov se izvaja monitoring. Ničelno stanje se
izvede po končanju izvedbe nadomestnih habitatov. Monitoring se izvaja
za sledeče skupine: habitatni tipi, flora – vrstna sestava in gostota
značilnic habitatnega tipa, gostota večjih žuželk v traviščih.
Monitoring se izvaja periodično vsakih pet let (minimalno dva pregleda
za posamezno skupino v sezoni monitoringa), do stabilnega stanja treh
zaporednih monitoringov. Monitoringe izvajajo usposobljeni strokovnjaki
s posameznega področja (biologi z izkušnjami monitoringa). Ob zaključku
vsakega monitoringa (in ničelnega stanja) se izdela poročilo, ki mora
biti na vpogled inštitucijam ocenjevanja vplivov posega. Rezultatom
monitoringov se po potrebi prilagodi izvajanje dejavnosti. Prilagoditve
določi Zavod RS za varstvo narave in jih uskladi z upravljavcem
letališča. |
(4) Končna vzpostavitev nadomestnih habitatov na celotni površini se
izvede najkasneje do konca leta 2017 skupaj z gradbenimi posegi prve
faze predvidenega razvoja letališča ob pogojih določitve upravljavca in
njegovih odgovornosti in obveznosti, ki so določene v 40. členu tega
odloka. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
33. člen
(varstvo pred poplavo)
|
(1) Območje OPPN se nahaja na poplavnem območju vodotoka Dravinja.
|
(2) Za
obravnavano območje je bil za potrebe izdelave Občinskega prostorskega
načrta izdelan elaborat Izdelava kart razredov poplavne nevarnosti za
potrebe izdelave Občinskega prostorskega načrta Slovenske Konjice (DHD
d.o.o., Maribor, št. 86, november 2012). |
(3) Iz
elaborata izhaja, da večji del obravnavanega območja leži v razredu
srednje poplavne nevarnosti (letališka steza in dovozne površine ter del
namenjen širitvi objektov), del pa v razredu majhne poplavne nevarnosti
(obstoječi letališki objekti). |
(4) V
skladu z Uredbo o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor
na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) je gradnja
letaliških stez in ploščadi v razredu srednje in velike poplavne
nevarnosti prepovedana. Dovoljena je le, če ugotovitve celovite presoje
vplivov na okolje niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče
s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega
soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega ni bistven.
|
(5) Območje obravnave je bilo presojano v okviru postopka celovite
presoje vplivov na okolje za Občinski prostorski načrt Slovenske Konjice
(sprejet), ki je ugotovila nebistven vpliv na vodni režim. |
(6) Ukrepi varovanja pred visokimi vodami kot izhajajo iz elaborat
Izdelava kart razredov poplavne nevarnosti so naslednji: |
– stavbe
na območju OPPN morajo biti zgrajene na poplavno varni koti, z
upoštevanjem 0,50 m varnostnega nadvišanja nad gladino Q100
tako, da pri podani poplavno varni koti vdor vode v objekt ne bo možen.
Poplavno varna kota znaša 274,69 m nadmorske višine. |
– ustrezno je potrebno rekonstruirati tudi obstoječo stavbo tako, da
vdor vode do kote 274,69 m nadmorske višine ne bo možen, |
– lokacija novih stavb ne zmanjšuje pretočnega profila. |
(7) Načrtovane prostorske ureditve povzročajo povečanje padavinskega
odtoka in zmanjšanje retenzijskih površin. Kot omilitveni ukrep se
predvidi zadrževanje padavinskih vod v ustreznem jarku, ki poteka
vzporedno z vzletno pristajalno stezo skladno z izdelanim elaboratom
Izdelava kart razredov poplavne nevarnosti za potrebe izdelave
Občinskega prostorskega načrta Slovenske Konjice (DHD d.o.o., Maribor,
št. 86, november 2012), ki bo zadrževal padavinske vode povečane zaradi
urbanizacije in nadomestil zmanjšane obstoječe retenzijske površine.
Omilitvene ukrepe je treba v celoti izvesti pred izvedbo načrtovanih
posegov. |
(8) Odvajanje padavinskih vod s streh se predvidi delno preko ponikanja
in z utrjenih površin preko zadrževanja padavinskih vod v odprtem
ustrezno dimenzioniranem jarku, ki poteka vzporedno z vzletno
pristajalno stezo, z iztokom v obstoječi zaprti kanal, ki poteka na
južnem delu območja. |
(9) Po
končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju
je potrebno pridobiti vodno soglasje Direkcije RS za okolje.
|
(10) Pri
načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi,
ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
|
34. člen
(varstvo pred potresom)
|
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki
urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v
(g) 0.125. |
35. člen
(obramba)
|
Letališče Slovenske Konjice (Senožet) je opredeljeno kot območje možne
izključne rabe za potrebe obrambe. Posegi na območju OPPN ne onemogočajo
uporabe območja v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za
usposabljanje. |
36. člen
(varstvo pred požarom)
|
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po
obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na
zunanje zelene in kmetijske površine. |
(2) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se
izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve
širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči
širjenje požara na sosednje parcele. |
(3) Za
zagotovitev požarne varnosti je izvedeno hidrantno omrežje z nadzemnim
hidrantom. |
(4) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti,
se v projektni dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti za požarno
manj zahtevne objekte in študija požarne varnosti za požarno zahtevne
objekte. |
37. člen
(erozijska, plazljiva in plazovita
ogroženost)
|
(1) Območje OPPN ni plazljivo in plazovito ogroženo. |
(2) Območje se po podatkih opozorilne karte erozije nahaja delno na
območju zahtevnih zaščitnih ukrepov. Odvajanje padavinskih in komunalnih
odpadnih vod je rešeno na način, da se ne povečuje erozijska ogroženost
območja, sosednjih zemljišč in objektov. |
(3) Za
vsak objekt, ki je skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede
na zahtevnost opredeljen kot zahtevni ali manj zahtevni objekt je
potrebno predhodno pridobiti in upoštevati geološko-geotehnične pogoje
za gradnjo. |
38. člen
(razlitje nevarnih snovi)
|
Na
zunanjih površinah v območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih
snovi. Vzdrževanje zrakoplovov poteka v obstoječem hangarju, kjer so tla
urejena v vodoneprepustni izvedbi in so odpadne vode s povoznih površin
mehansko obdelane na lovilnikih olj in maščob. |
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE
39. člen
(etapnost)
|
Posamezne objekte je možno izvajati etapno, pri čemer se etape
oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno
celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje
ob predhodni izvedbi vseh z OPPN načrtovanih skupnih prometnih,
komunalnih, energetskih in komunikacijskih ureditev. |
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
40. člen
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev)
|
(1) Za
zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po
njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav,
nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
|
– pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti, |
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
|
– v času
gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov
preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
|
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, |
– vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
(2) Za
potrebe upravljanja nadomestnega habitata se kot upravljavec zemljišč
nadomestnih habitatov opredeli vsakokratni lastnik tangiranih zemljišč,
ki so določena v 5. členu tega odloka. Upravljavec skrbi za
izpolnjevanje obveznosti kot sledijo iz 32. člena tega odloka in
priskrbi finančna sredstva za opravljanje upravljavskih nalog.
|
41. člen
(merila in pogoji za parcelacijo)
|
Posamezni novi objekti in ureditve se izvajajo znotraj obstoječih
zemljiških parcel. Obstoječe parcele v mejah OPPN je dovoljeno
združevati ali razdruževati smiselno s predvidenimi prostorskimi
ureditvami in etapami izgradnje. |
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
42. člen
(dopustna odstopanja)
|
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem
odlokom: |
– spremembe tlorisnih gabaritov stavb do +2,00 m in vzletno pristajalne
ter modelarske steze do +1 % ob pogoju, da se spremeni tudi omilitveni
ukrep iz 33. člena tega odloka in sicer tako, da se ustrezno poveča
prostornina jarka za zadrževanje padavinskih in poplavnih vod zaradi
dodatnega zmanjšanja obstoječe retenzijske površine, |
– sprememba višinskih gabaritov stavb do +2,00 m ob upoštevanju
omejitev, ki jih določajo opredeljene bočne omejitvene ravnine
letališča, |
– spremembe na manjše tlorisne in višinske gabarite, |
– na
mestu gradnje novega objekta z oznako 3 je namesto gradnje objekta
dovoljena izgradnja parkirišča, |
– na
območju OPPN se lahko umesti bencinsko črpalko za lastne potrebe ob
zagotovitvi vseh pogojev predpisov, ki urejajo področje gradnje in
obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, ob zagotavljanju
varovanja okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in ob pridobitvi soglasij tangiranih nosilcev urejanja
prostora, |
– ob
zahodnem robu območja je možna ureditev javne kolesarske poti
regionalnega pomena, |
– pri
povečanju tlorisnih gabaritov se ne sme zmanjševati v OPPN določenih
odmikov od parcelnih mej, ki so obvezni in odmikov od vodov gospodarske
javne infrastrukture skladno z veljavno zakonodajo, |
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in
komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne
dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega
vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko
primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci
posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN
in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske
razmere. |
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
43. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
|
Po
prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se
opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.
|
XIII. KONČNE DOLOČBE
44. člen
(vpogled)
|
Projekt
iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine
Slovenske Konjice in na Upravni enoti Slovenske Konjice. |
45. člen
(nadzor)
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske
inšpekcijske službe. |
46. člen
(veljavnost odloka)
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3500-0016/2016(131) |
Slovenske Konjice, dne 29. junija 2017 |
|
Župan |
Občine Slovenske Konjice |
Miran Gorinšek l.r. |
|