|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB) in
odločba US (Uradni list RS, št. 21/06) je Občinski svet Občine
Šentrupert na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Šentrupert dne 31.
1. 2007 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
Občine Šentrupert |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(1) Občina Šentrupert
je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Bistrica, Brinje, Dolenje Jesenice, Draga pri
Šentrupertu, Gorenje Jesenice, Hom, Hrastno, Kamnje, Mali Cirnik pri
Šentjanžu, Okrog, Prelesje, Rakovnik pri Šentrupertu, Ravnik, Roženberk,
Slovenska vas, Straža, Šentrupert, Škrljevo, Trstenik, Vesela Gora, Vrh,
Zabukovje, Zaloka, Ravne nad Šentrupertom, Kostanjevica. |
|
|
(2) Sedež občine je v
Šentrupertu, Šentrupert 33, 8232 Šentrupert. |
|
|
(3) Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
|
(4) Občino predstavlja
in zastopa župan. |
|
|
(5) Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
|
|
(6) Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
(1) Na območju Občine
Šentrupert se lahko organizirajo vaške skupnosti, ki niso pravne osebe
javnega prava. Njihove pristojnosti so določene z zakonom o lokalni
samoupravi. O ustanovitvi vaških skupnosti bo sprejet statutarni sklep.
|
|
|
(2) Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine
Šentrupert so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Šentrupert (v
nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja
in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine
in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju
nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
|
(2) Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
(3) Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
(4) Na podlagi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Občina bo
zagotavljala skladen razvoj vseh naselij v občini. |
|
|
(2) Delitev sredstev,
namenjenih za investicije in investicijsko vzdrževanje, se uredi s
posebnim odlokom, v skladu s planskimi usmeritvami občine. |
|
|
6. člen |
|
|
(1) Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi, državo in drugimi organizacijami in
skupnostmi. |
|
|
(2) Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku predpisanem v zakonu. |
|
|
(3) Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
(4) Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
|
7. člen |
|
|
(1) Občina ima svoj
grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
|
|
(2) Občina ima pečat,
ki je okrogle oblike. Pečat ima v zgornjem delu napis: Občina
Šentrupert, v spodnjem delu pa naziv organa občine – Občinski svet,
Župan, Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija.
|
|
|
(3) Pečat občine je
okrogle oblike premera 35 mm z napisom Občina Šentrupert. |
|
|
(4) Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
8. člen |
|
|
(1) Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
– sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
|
|
– oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
|
– z javnimi sredstvi, v
skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
– spremlja in analizira
stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne
javne službe, |
|
|
– sprejme splošne akte,
ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
|
|
– zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
|
|
– zagotavlja javno
službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
|
|
|
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
|
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da |
|
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
|
– zagotavlja
splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja
te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in
jih vključuje v programe aktivnosti občine, |
|
|
– ustanavlja sklade za
pospeševanje socialnih, kulturnih in drugih dejavnosti. |
|
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
|
– izvaja naloge, ki jih
določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– zagotavlja pogoje za
razvoj sonaravnega kmetijstva in za celostni razvoj podeželja ter obnovo
vasi, |
|
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in
kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
– ureja promet v
občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno
pomoč v požarih, |
|
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
|
– sprejema programe
varnosti, |
|
|
– določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet
in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad
javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge
v okviru teh pristojnosti. |
|
|
9. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
|
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
|
|
– ugotavljanje javnega
interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti
urbanega prostora, |
|
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno
službo in |
|
|
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
|
|
(2) Za potrebe iz
prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk
podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
|
|
(3) Občina pridobiva
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo
za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora
občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje na način in pod
pogoji. |
|
|
(4) Občina pridobiva in
obdeluje o posameznikih osebne podatke na način in pod pogoji, kot je to
določeno v Zakonu o lokalni samoupravi. |
|
|
(5) Občina pridobiva
podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc brezplačno, oziroma pod
enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne uporabnike državnega
proračuna. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
11. člen |
|
|
Organi občine so:
|
|
|
– občinski svet,
|
|
|
– župan in |
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
|
12. člen |
|
|
(1) Občina ima tudi:
|
|
|
– občinsko volilno
komisijo |
|
|
– svet za varstvo
uporabnikov javnih dobrin |
|
|
– svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu |
|
|
– odbor za razpolaganje
s sredstvi požarnega sklada in elementarnih nesreč |
|
|
– štab civilne zaščite
|
|
|
– svet za varstvo
pravic najemnikov stanovanj. |
|
|
(2) Občinska volilna
komisija kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
|
|
(3) Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
|
(4) Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
13. člen |
|
|
Člani občinskega sveta,
župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Občina ima občinsko
upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
|
|
(2) Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji,
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
|
|
(3) Občinski svet z
odlokom na predlog župana ustanovi občinsko upravo in določi njihovo
notranjo organizacijo ter delovno področje. |
|
|
(4) Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
|
|
(5) Občinsko upravo
vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
15. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem
statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Delo organov občine
je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
|
(3) Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
(4) Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
(2) Občinski svet šteje
devet članov. |
|
|
(3) Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
|
(4) Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
|
|
(5) Ob prenehanju
mandata člana občinskega sveta, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina in v
katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Občinski svet se
voli po večinskem sistemu |
|
|
(3) O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
|
|
19. člen |
|
|
(1) Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
(2) V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje predsednika
in člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje
člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z
odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
|
|
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum,
|
|
|
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih
funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom
organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– določa vrste lokalnih
javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
|
– imenuje in razrešuje
člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s
pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih
dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
|
|
|
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
|
– sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
– daje mnenje k
imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v
sosvet načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določata ta zakon in ta statut. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
(2) Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
|
(3) Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
(4) Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja,
sklicuje in vodi občinski svet. |
|
|
(2) Župan lahko za
vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. |
|
|
(3) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če
pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
|
|
(4) Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
(5) Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. |
|
|
(6) Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic
seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
|
22. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
|
|
(2) Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
(3) Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
|
(4) Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
(5) O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
(6) Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
(7) Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
|
|
|
(8) Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
(2) Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
|
|
(3) Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov. |
|
|
(4) Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
(5) Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
(2) Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
|
|
(3) Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
(4) Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
(5) Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
|
3. Odbori in komisije občinskega sveta |
|
|
26. člen |
|
|
(1) Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov, kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
|
|
(3) Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
(4) S sklepom o
ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi
občinski svet tudi njegove naloge. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri (3) člane, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu ali
županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
|
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
|
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
|
|
– zbira predloge o
zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenje in
predloge za podelitev občinskih in državnih priznanj ter odlikovanj. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za okolje in
prostor, gospodarske javne službe (prostorsko planiranje, komunalne
dejavnosti, cestne dejavnosti ...), |
|
|
– odbor za proračun in
finance, |
|
|
– odbor za družbene
dejavnosti (vzgoja, šolstvo, kultura, šport ...), |
|
|
– odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
|
|
– statutarno pravna
komisija. |
|
|
(2) Odbori in komisije
štejejo pet (5) članov. Delovno področje odborov in komisije se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Tri člane odborov
in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in dva člana izmed
drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
|
|
|
(3) Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
|
(2) Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
31. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
4. Župan |
|
|
32. člen |
|
|
(1) Župana volijo
volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih
volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
(2) Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
|
|
(3) Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
(4) Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
|
|
33. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja
in zastopa občino. |
|
|
(2) Poleg tega župan
predvsem: |
|
|
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja, |
|
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev
organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in
notranje organizacije, na predlog direktorja občinske uprave določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
|
– usmerja, nadzoruje in
vodi delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
|
– opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
(3) Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
|
34. člen |
|
|
(1) Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
(2) Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
(3) Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
(4) Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
(5) Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
35. člen |
|
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in
štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
|
– sprejme načrt zaščite
in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije,
ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči
in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
|
|
|
– ugotavlja in razglaša
stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
|
|
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
|
|
– predlaga pristojnemu
organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni
zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
36. člen |
|
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana imenuje in
razrešuje župan izmed članov občinskega sveta. |
|
|
(2) Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. Župan lahko pooblasti posamezne
člane sveta, da opravijo posamezne naloge iz pristojnosti župana.
|
|
|
(3) Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
(4) V soglasju z
županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski
svet na predlog župana. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
(2) V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Če je tako določeno
v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
|
|
(2) Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Predčasno
prenehanje mandata župana, podžupana in člana občinskega sveta je
določeno z zakonom. |
|
|
(2) Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
(3) Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
(4) Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
(5) Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
|
(6) Podžupanu preneha
mandat, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je
prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
|
5. Nadzorni odbor |
|
|
41. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
(2) Nadzorni odbor ima
v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
(3) Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
42. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor ima
3 člane. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje
s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor
občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
|
(3) Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
(2) Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe namestnika predsednika nadzornega odbora.
|
|
|
(3) Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
(4) Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
|
|
44. člen |
|
|
(1) Nadzorni odbor
sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor
zaključnega računa proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij ter
občinskih skladov, predloga proračuna, javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim
nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor
vključi tudi druge nadzore. |
|
|
(2) S programom seznani
nadzorni odbor občinski svet in župana. |
|
|
(3) Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
|
(4) Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
– proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
– finančnih načrtov in
zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugo. |
|
|
(5) Nadzorni odbor
lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni organ želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
|
|
(6) Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
|
|
(7) Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in
njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
|
|
45. člen |
|
|
(1) Ugotovitve, ocene
in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član
nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo
v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora
zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
|
|
|
(2) V postopku nadzora
so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
|
|
(3) Po opravljenem
pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je
navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi
ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
|
|
(4) Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
(5) V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
|
|
|
(6) Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
|
46. člen |
|
|
(1) Predsednik
nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
|
(2) Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
|
47. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora
je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je
njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora
dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Poročilo o nadzoru
mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z aktom ministra za
finance. |
|
|
(2) V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
|
|
(3) Z ocenami nadzorni
odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
|
|
(4) V mnenju se
uporabijo izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovan osebe pravilno
in/ali smotrno. |
|
|
(5) Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti, ki bi jih morala upoštevati pri
svojem poslovanju. |
|
|
(6) Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
|
|
|
(7) Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
|
(8) Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
|
|
(9) Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe. |
|
|
49. člen |
|
|
(1) Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
|
(2) Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
|
|
(3) Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
50. člen |
|
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga
sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
6. Občinska uprava |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
|
|
(2) Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave
občine določi župan. |
|
|
52. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
|
(2) Organizacija in
delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
|
53. člen |
|
|
(1) Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
|
|
(2) Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
(3) O upravnih zadevah
iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
|
(4) O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
54. člen |
|
|
(1) Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občinske uprave izdaja direktor občinske uprave, ki
lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah |
|
|
(2) Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
55. člen |
|
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
56. člen |
|
|
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima predpisano izobrazbo in
strokovni izpit iz upravnega postopka. Vrsto in stopnjo izobrazbe ter
vsebino strokovnega izpita predpiše vlada. |
|
|
57. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
(2) O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti
odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
58. člen |
|
|
(1) O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih zadevah. |
|
|
(2) O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana občine odloča občinski svet, ki v
primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
7. Drugi organi občine |
|
|
59. člen |
|
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
60. člen |
|
|
(1) Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
(2) Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
61. člen |
|
|
Na območju občine se
lahko organizirajo vaške skupnosti. |
|
|
62. člen |
|
|
(1) Vaška skupnost
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce
vaške skupnosti. Vaške skupnosti praviloma: |
|
|
– sodelujejo skupaj z
občinsko upravo in izvajalcem pri vzdrževanju, pluženju
nekategoriziranih javnih cest in poti in odvozi snega, |
|
|
– sodelujejo pri
načrtovanju vodooskrbe, |
|
|
– upravljajo s
premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo ali upravljanje,
|
|
|
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju,
|
|
|
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge in
pobude za olepševanje kraja in pri tem sodelujejo, |
|
|
– pospešujejo kulturne,
športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo
kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih
prireditvah, kadar je organizator občina. |
|
|
(2) Podrobneje se
naloge vaških skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
|
63. člen |
|
|
Vaške skupnosti nimajo
statusa pravne osebe javnega prava. |
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
64. člen |
|
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
65. člen |
|
|
(1) Občani na zboru
občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo predloge
in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
|
– oblikujejo stališča v
zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
(2) Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
66. člen |
|
|
(1) Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za eno ali več vasi za posamezno naselje ali
zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali vaškega odbora. |
|
|
(2) Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet (5) odstotkov volivcev
v občini, zbor vaščanov pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
vasi. |
|
|
(3) Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katero se sklicuje zbor občanov, kraj in čas
zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
(2) Sklic zbora
volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
68. člen |
|
|
(1) Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
(2) Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
(3) Delavec občinske
uprave, ki ga določi župan, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko
volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
|
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
|
69. člen |
|
|
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
(2) Občinski svet lahko
o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
(3) Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
(2) Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
|
|
(3) Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
71. člen |
|
|
(1) Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
|
(2) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
(3) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
(4) Odločitev volivcev
na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
|
72. člen |
|
|
(1) Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
|
(2) Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
|
(3) Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
(4) Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
|
(5) Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
73. člen |
|
|
(1) Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
|
|
(2) Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
(3) Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
|
|
(4) Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
74. člen |
|
|
(1) Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
|
|
(2) Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
(3) Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
|
(4) Če občinski svet
meni,da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z
ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče.
Zahtevo lahko občinski svetnik vloži od dne vložitve zahteve in
najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči
o zahtevi občinskega sveta v 15 dneh. |
|
|
(5) Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
(6) Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
|
75. člen |
|
|
(1) Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
|
|
(2) Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
|
76. člen |
|
|
(1) Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
|
(2) Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
(3) Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni referendum |
|
|
77. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
|
(2) Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
(3) Odločitev volivcev
na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
78. člen |
|
|
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
|
|
(2) Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
|
|
|
(3) Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v
občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
79. člen |
|
|
(1) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
(2) Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
(3) Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
(4) Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
80. člen |
|
|
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
|
(2) Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij,
|
|
|
– z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
|
82. člen |
|
|
(1) Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in
varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in
lekarna, |
|
|
– osebna pomoč družini,
|
|
|
– knjižničarstvo.
|
|
|
(2) Občina lahko
ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
83. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
|
84. člen |
|
|
(1) Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo,
|
|
|
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
|
|
– odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti,
površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
|
|
– vzdrževanje občinskih
javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon, |
|
|
– urejanje in
vzdrževanje pokopališča in oddajanje prostorov za grobove v najem,
|
|
|
– pogrebne storitve,
|
|
|
– urejanje in
vzdrževanje ulic in cest, |
|
|
– oskrba s plinom,
|
|
|
– javna razsvetljava v
naseljih, |
|
|
– plakatiranje,
obešanje transparentov in zastav, |
|
|
– za druge naloge,
določene z zakonom. |
|
|
85. člen |
|
|
Občina lahko določi kot
gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
86. člen |
|
|
Občinske javne službe
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
87. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
|
88. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
|
|
(2) V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
89. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti
izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
90. člen |
|
|
(1) Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
|
(2) Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
(3) Odločitev o
odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja je pristojen župan.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
|
|
|
(4) Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
(5) Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev vezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin, donatorstev in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
92. člen |
|
|
(1) Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
(2) Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katero se sprejema. |
|
|
(3) Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
|
|
(4) Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
93. člen |
|
|
(1) Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
|
|
(2) Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
(3) Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
|
|
(4) Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
|
94. člen |
|
|
(1) Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
|
|
(2) V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila določena z zakonom, predpisi
izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim
splošnim aktom občine. |
|
|
(3) Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
|
|
(4) Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
|
|
|
(5) Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za tekoče leto.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
|
95. člen |
|
|
(1) Proračun občine se
sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa
skupaj z odlokom o spremembi proračuna. |
|
|
(2) Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
(3) V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
(4) Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna
občine. |
|
|
96. člen |
|
|
(1) Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine
začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste
namene. |
|
|
(2) Župan sprejme sklep
o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri
mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta
podaljša še za tri mesece. |
|
|
97. člen |
|
|
(1) Sredstva proračuna
se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
(2) Sredstva proračuna
se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
98. člen |
|
|
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
(2) Če po sprejemu
proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb
zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
|
(3) Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
|
|
99. člen |
|
|
(1) Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
(2) V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in
doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z
zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31.
decembra leta, za katero sprejme zaključni račun. |
|
|
Zaključni račun za
preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca
tekočega leta. |
|
|
(3) O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
100. člen |
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
101. člen |
|
|
(1) Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet. |
|
|
(2) O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
|
102. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
|
103. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki in navodila.
|
|
|
(2) Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
|
(3) Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
|
(4) Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
105. člen |
|
|
(1) Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
(2) Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
|
106. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
107. člen |
|
|
(1) Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
|
(2) Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
|
108. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina
določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
|
|
109. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
|
110. člen |
|
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
|
111. člen |
|
|
(1) Statut, poslovnik,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu
Republike Slovenije. Občina lahko objavi statut, poslovnik, odloke in
druge predpise občine tudi v glasilu občine. |
|
|
(2) Občina vodi arhiv
objavljenih predpisov. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
112. člen |
|
|
(1) Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
|
|
(2) S posamičnimi akti
– sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
113. člen |
|
|
(1) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
(2) O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
(3) O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
114. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
|
|
115. člen |
|
|
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
116. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka
v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
117. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
118. člen |
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
|
119. člen |
|
|
(1) Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
(2) Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
|
(3) V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
|
(4) Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
XI. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA |
|
|
120. člen |
|
|
Predlog za začetek
postopka za spremembo ali dopolnitev statuta je enak kot za sprejem
statuta v rednem postopku, ki ga podajo: četrtina članov občinskega
sveta, župan, pet odstotkov volivcev v občini. |
|
|
121. člen |
|
|
(1) Akt o spremembi
statuta pripravi komisija za pripravo statuta občine in poslovnika
občinskega sveta. |
|
|
(2) Občinski svet
razpravlja o predlogu na dveh sejah. Sprememba statuta je sprejeta, če
zanjo glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
122. člen |
|
|
Krajevna skupnost na
območju nove občine Šentrupert preneha s svojim delovanjem s 1. 1. 2007.
S tem datumom preneha pravna subjektiviteta krajevni skupnosti ter se
ukine njen transakcijski račun. Premoženje in delavce krajevne skupnosti
prevzame Občina Šentrupert. |
|
|
123. člen |
|
|
V primeru, da se
občinski svet odloči začeti postopek za ustanovitev vaških skupnosti ali
drugih ožjih delov občine, sprejme statutarni sklep o ustanovitvi vaških
skupnosti ali drugih ožjih delov v občini po poprejšnjih obravnavah na
zborih krajanov. |
|
|
124. člen |
|
|
(1) Do sprejetja
proračuna novo oblikovane občine za tekoče leto se financiranje občine
začasno nadaljuje na podlagi proračuna Občine Trebnje za enake naloge
oziroma namene kot v letu pred oblikovanjem nove občine. |
|
|
(2) Financiranje občine
iz prvega odstavka tega člena se začasno nadaljuje preko ločenega
podračuna. |
|
|
(3) S sredstvi na
ločenem podračunu razpolaga župan. Za razpolaganje s sredstvi lahko
župan pooblasti druge osebe. |
|
|
125. člen |
|
|
Dokler niso urejena
premoženjsko pravna razmerja po zakonu o lokalni samoupravi, se
uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi. |
|
|
126. člen |
|
|
(1) Predpise in druge
splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku
enega leta po uveljavitvi tega statuta. |
|
|
(2) Do sprejema novih
splošnih aktov občine se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih
sprejeli organi Občine Trebnje. |
|
|
127. člen |
|
|
Za tolmačenje statuta
je pristojen občinski svet. |
|
|
128. člen |
|
|
Ta statut začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Šentrupert, dne 31.
januarja 2007 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Šentrupert
|
|
|
Rupert Gole l.r. |
|