Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) in 7. člena
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 42/99, 17/00 in Naš časopis, december 2001) je
Občinski svet Občine Borovnica na 7. izredni seji dne 15. 1. 2009
sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu (OPPN) za del območja B1S/17, Ob Borovniščici, v
Borovnici |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za del
območja urejanja B1S/17, Ob Borovniščici (južni del), z naslednjo
vsebino: |
– območje podrobnega
prostorskega načrta, |
– arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– načrt parcelacije,
|
– rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepi
za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave, |
– rešitve in ukrepi
za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ukrepi
varstva pred požarom, |
– pogoji za
priključevanje objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– vplivi in povezave
s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
– dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev, |
– postopnost izvedbe
prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
2. člen |
(vsebina podrobnega
načrta) |
Občinski podrobni
prostorski načrt vsebuje grafični in tekstualni del. |
Besedilo odloka
vsebuje naslednja poglavja: |
1. opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom, |
2. umestitev
načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje: |
– vplive in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji, |
– rešitve načrtovanih
rešitev in površin, |
– pogoje in usmeritve
za projektiranje in gradnjo; |
3. zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
4. rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
5. rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, |
6. rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, |
8. etapnost izvedbe
prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega
načrta, |
9. velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
|
10. usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
|
Kartografski del, ki
obsega naslednje grafične načrte: |
1 Načrt namenske rabe
prostora (izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega
prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem
območju), |
2 Območje podrobnega
načrta, z obstoječim parcelnim stanjem, |
3 Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji, |
4 Arhitektonsko
zazidalna situacija, |
5 Načrt zasnove
omrežij in priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo
ter grajeno javno dobro, |
5.1 Prometna ureditev
|
5.2 Kanalizacija
|
5.3 Vodovod
|
5.4 Elektrika
|
5.5 Telekomunikacije
|
5.6 Zbirni načrt
komunalnih vodov in naprav |
6 Prikaz ureditev,
potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
|
6.1 Varstvo narave,
varstvo okolja |
6.2 Varstvo kulturne
dediščine |
7 Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, |
8 Načrt parcelacije. |
3. člen |
(priloge občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
Obvezne priloge OPPN
so: |
– obrazložitev in
utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– povzetek za
javnost, |
– strokovne podlage
(na vpogled pri pripravljavcu), |
– smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora, |
– seznam upoštevanih
aktov in predpisov, |
– spis postopka in
sprejemanja akta (na vpogled pri pripravljavcu), |
– pogodba o
opremljanju stavbnih zemljišč (na vpogled pri pripravljavcu). |
4. člen |
(izdelovalec
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
Občinski podrobni
prostorski načrt je izdelal MT-ENGINNERING, d. o. o., Borovnica,
številka projekta 5/2008, december 2008. |
II. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE |
5. člen |
(območje OPPN) |
Obseg območja
|
Območje OPPN zajema
južni del območja urejanja B1S/17, Ob Borovniščici. Omejuje ga vodotok
Borovniščice na vzhodni strani, Gradišnikova cesta in obstoječa pozidava
na zahodni strani, obstoječa javna cesta na južni strani (ob obstoječi
blokovni gradnji) in na severni strani, v smeri regionalne ceste
Vrhnika–Ig, preostali še nepozidani del širšega območja urejanja B1S/17.
|
Ureditveno območje
OPPN obsega zemljiške parcele številka: 593, 594, 595, 597, 598, 599/1,
614/1 – del, 619, 589/6, 589/11, 591/2, 3578/2 – del, 469/12 – del,
469/6 – del, 469/11 – del, vse k.o. Borovnica. Površina ureditvenega
območja OPPN znaša: 22.153,00 m2. |
Meja območja
|
Izhodiščna točka meje
območja se začne v križišču Gradišnikove ulice in obstoječe priključne
poti v mejni točki parcel št. 496/10 in 3278/2 (točka 0). Naslednja
točka (1) poteka po obstoječi parcelni meji v smeri proti severu do
oglišča parcele 589/2. Od tod dalje meja poteka v smeri severa po
obstoječih parcelnih mejah (2, 3, 4) in se nadaljuje preko parcele 614/1
do parcele št. 619/0 (5, 6, 7, 8), ki jo v celoti zajame. Nato se obrne
v smeri juga in ponovno prečka parcelo št. 614/1 do točke 9, od koder se
nadaljuje v smeri vzhoda do točke 13. Tu ponovno spremeni smer proti
severu do točke 14, nato dalje v smeri vzhoda do točke 15, na meji z
vodotokom Borovniščice. Iz točke 15 se smer meje obrne proti jugu in ob
parcelni meji št. 599/1 poteka do južne meje območja, ki se v smeri
zahoda po obstoječih parcelnih mejah priključuje na izhodiščno točko.
|
Obseg in meja
ureditvenega območja sta razvidna iz grafičnega načrta list št. 2
(Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem). |
6. člen |
(podrobna namenska
raba območja) |
Z OPPN se ureja
območje, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjeno pretežno za
gradnjo večstanovanjskih stavb. Možna je gradnja ali raba objektov tudi
za namen družbene infrastrukture (otroško varstvo, socialno varstvo,
izobraževanje, dejavnosti članskih organizacij – društva) v obsegu, ki
ga narekuje potreba ureditvenega območja in ožja okolica. |
V pritličjih objektov
je dovoljena umestitev mirnih storitvenih poslovnih dejavnosti.
|
K namenski rabi
območja štejejo urejene zunanje zelene in utrjene površine, ki
vključujejo tudi športna in otroška igrišča ter gradnja prometne,
telekomunikacijske, energetske, vodovodne in druge komunalne
infrastrukture. |
V kletnih etažah se
predvidijo garaže oziroma parkirišča za potrebe uporabnikov objektov in
obiskovalcev ter shrambe, kolesarnice, tehnični, energetski in drugi
pomožni prostori stanovanjskih objektov. |
7. člen |
(urbanistična
zasnova) |
Urbanistična zasnova
območja vsebuje dve prostorski enoti (zahodna „A“ in vzhodna „B“) s
pozidavo, ki linearno poteka v smeri sever – jug, vzporedno z vodotokom
Borovniščice, kot poglavitno determinanto v danem prostoru. |
Vsak od nizov je
oblikovno zaključena celota, ki ju loči skupna dostopna in servisna pot.
|
V vzhodnem delu
območja je predvidena lokacija osmih (8) objektov (oznaka od B1 do B8),
ki so razvrščeni v posamezne sklope, sestavljene iz najmanj dveh (2)
objektov. |
Na zahodnem delu
območja bodo locirani štirje (4) samostojni objekti. Od tega so trije
(3) (oznaka A1 do A3) večstanovanjski in eden (1) (pod oznako C) objekt
za družbene dejavnosti. |
Na južnem delu
območja, na stiku med obstoječo blokovno gradnjo in novogradnjo, je
predvidena prostorska cezura v obliki intenzivnejše ozelenitve tega dela
območja, ki vsebuje tudi prostor, namenjen za manjše športno in otroško
igrišče. Na opisano ureditev se navezuje tudi izvedba lesenega mostu za
peš in kolesarski promet čez Borovniščico, lociran v smislu navezave na
pešpot v smeri Mikuževe ulice. |
Pomembna je
prostorska ureditev med novo pozidavo in vodotokom Borovniščice v obliki
širše javne sprehajalne poti, ki načenja in nakazuje bodočo celovito
rešitev vzdolž leve brežine reke. |
Prometno se območje
preko novega cestnega priključka navezuje na Ljubljansko cesto. Pogoj za
uporabo Gradišnikove ulice, za navezavo na ožje območje, je
rekonstrukcija in razširitev obstoječega cestišča. |
Zasnova ureditve
območja je razvidna iz grafičnega načrta list št. 4 (Arhitekturna in
zazidalna situacija). |
8. člen |
(zasnova zunanje
ureditve) |
Zasnova zunanje
ureditve bazira na delitvi parterja, znotraj območja OPPN, na javni
skupni in zasebni namen. |
Javni značaj imajo
prometne, kolesarske in peš površine, urejene po obodu območja: nova
priključna cesta na Ljubljansko cesto, osrednja povezovalna in servisna
cesta znotraj naselja, pot ob Borovniščici, pot ob Gradišnikovi ulici,
pot in parkirne površine ob južni meji območja. |
Skupne površine v
zasebni lasti so parkovno urejena zemljišča, preko katerih potekajo
tlakovane pešpoti, dostopi do objektov ter dostopne površine do
podzemnih garaž. Zraven štejejo površine, namenjene za komunalne otoke
in prostori za elemente urbane opreme ter otroška in športna igrišča.
|
Zasebne zunanje
površne so zemljišča, ki pripadajo stanovanjskim enotam v pritličju
objektov in so omejene z ograjami (atrij). |
Zunanja parkirna
mesta so zasebne površine in se določijo z načrtom etažne lastnine.
|
Ozelenitev območja se
izvede z avtohtono vegetacijo. |
Zazidalna zasnova in
zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov list št. 4
(Arhitekturna in zazidalna situacija). |
III. POGOJI IN
USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
9. člen |
(urbanistični parametri) |
faktor izrabe območja (FIO)
0,8–1,0 |
faktor izrabe parcele (FI)
1,00–1,4 |
faktor zazidanosti parcele (FZ) < / =
40% |
delež zelenih površin (DZP) min
40,00% BEP |
etažnost objektov max. K
+ P + 3 + M |
višina objektov (V) max.
15,00 m (+/- 0,5 m) |
od
kote +/- 0,00 |
parkiranje 2
parkirni |
mesti/stanovanjsko enoto |
10. člen |
(projektni in
oblikovni pogoji) |
Območje A
|
Vrsta gradnje
|
V območju je
dovoljena gradnja novih objektov, rekonstrukcije in odstranitev.
|
Vrsta objekta
|
Dovoljeni so
večstanovanjski objekti in nestanovanjski objekti, namenjeni družbeni
dejavnosti ter gradbeni inženirski objekti. |
Tlorisni gabariti
|
Tlorisna zasnova in
velikost objekta je determinirana z gradbeno mejo, medsebojnimi odmiki
in odmiki od parcelnih mej ter urbanističnimi parametri iz 9. člena.
|
Zunaj tlorisnega
gabarita lahko segajo le oblikovni poudarki fasad in nadstreški nad
vhodi objektov. |
Vertikalni gabariti
|
Nadzemni vertikalni
gabarit vsebuje maksimalno 3 (P+2), oziroma 4 (P+3) etaže. Višinska
razmejitev, po etažah, je podana z linijo gradbene meje posameznih delov
objekta. Vsi objekti so podkleteni. Dovoljena je ena kletna etaža. Kleti
posameznih objektov je možno medsebojno povezovati v večje podzemne
objekte. |
Absolutna višinska
kota vhodnega dela (pritličja) objektov znaša maksimalno 295,10 m n. v.
|
Streha |
Strehe so ravne ali
pod blagim naklonom. Površinska obdelava strešin mora biti v temnejših
barvnih tonih. |
Fasada |
Oblikovanje ter
vertikalna in horizontalna členitev fasad ter strukturiranih fasadnih
odprtin ter drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po
celi fasadi oziroma nizu. Zadnja nadstropja vseh objektov se izvedejo v
videzu strešine, v barvi prilagojeni lokalnemu oblikovanju. |
Odmiki |
Odmik objektov od
javnih površin in sosednjih parcel je definiran z gradbeno mejo.
Medsebojni odmik samostojnih vzporednih objektov, znotraj območja, ne
sme biti manjši od višine najvišjega sosednjega objekta (odmik v
razmerju do višine objekta minimalno 1:1). |
Gradbena meja je
linija, ki je novozgrajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je
dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v
notranjost. Gradbena meja na zahodni in severni strani območja „A“
poteka vzporedno z javnimi cestami z odmikom od vozišča 4,50 m. Odmik
gradbene meje od vozišča ceste na južni strani območja znaša 11,50 m.
|
Druga merila in
pogoji |
Na strehi niso
dovoljeni posegi in naprave, ki niso izključno v funkciji objekta. Po
izgradnji na fasadah objektov ni dovoljeno postavljanje nobenih strojnih
naprav in instalacij ter zazidava ali kakršna koli druga oblika
zapiranja prostora balkona in lože. |
Območje B
|
Vrsta gradnje
|
V območju je
dovoljena gradnja novih objektov, rekonstrukcije in odstranitev.
|
Vrsta objekta
|
Dovoljeni so
večstanovanjski objekti in gradbeni inženirski objekti. |
Tlorisni gabariti
|
Tlorisna zasnova in
velikost objekta je determinirana z gradbeno mejo in odmiki od parcelnih
mej ter urbanističnimi parametri iz 9. člena. |
Mansardni deli
objektov morajo biti izvedeni z odmikom od fasadnih sten in smejo
vsebovati največ 2 stanovanjski enoti. |
Zunaj tlorisnega
gabarita lahko segajo le oblikovni poudarki fasad in nadstreški nad
vhodi objektov. |
Vertikalni gabariti
|
Nadzemni vertikalni
gabarit vsebuje maksimalno 5 etaž (P+3+M) (objekti B1 do B6) oziroma 4
etaže (P+3) (objekta B7 in 8). Razmejitev objektov po številu etaž je
podana v grafični prilogi z vrisom linije gradbene meje. |
Vsi objekti so
podkleteni. Dovoljena je ena kletna etaža. Kleti posameznih objektov je
možno medsebojno povezovati v večje podzemne objekte. |
Najvišja dovoljena
absolutna višina vhodnega dela objektov (pritličje) znaša maksimalno
295,10 m n. v. |
Streha |
Strehe so ravne ali
pod blagim naklonom. Površinska obdelava strešin mora biti v temnejših
barvnih tonih. Pri načrtovanju strešne konstrukcije se predvidi možnost
ozelenitve teras mansardnih stanovanj oziroma strehe. |
Fasada |
Oblikovanje ter
vertikalna in horizontalna členitev fasad ter strukturiranih fasadnih
odprtin ter drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po
celi fasadi oziroma nizu. Zadnja nadstropja vseh objektov se izvedejo v
videzu strešine, v barvi prilagojeni lokalnemu oblikovanju. |
Odmiki |
Odmik objektov od
javnih površin in sosednjih parcel je definiran z gradbeno mejo.
Medsebojni odmik samostojnih vzporednih objektov, znotraj območja, znaša
minimalno 4,50 m. |
Gradbena meja je
linija, ki je novozgrajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je
dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v
notranjost. Gradbena meja nadzemnih delov objektov, na vzhodni strani
območja „B“ poteka vzporedno z brežino vodotoka Borovniščice v odmiku od
meje zemljiške parcele 10,00 m. Odmik linije gradbene meje podzemnih
etaž objektov od meje parcele vodotoka je minimalno 5,00 m. Na severni
strani območja poteka gradbena meja vzporedno s parcelno mejo v
oddaljenosti 2,50 m. |
Linija gradbene meje
na južni strani poteka vzporedno s cestiščem in je oddaljena od vozišča
11,00 m. |
Druga merila in
pogoji |
Na strehi niso
dovoljeni posegi in naprave, ki niso izključno v funkciji objekta. Po
izgradnji na fasadah objektov ni dovoljeno postavljanje nobenih strojnih
naprav in instalacij ter zazidava ali kakršna koli druga oblika
zapiranja prostora balkona in lože. |
Projektni in
oblikovni pogoji so razvidni iz grafičnega načrta list št. 4
(Arhitektonsko zazidalna situacija). |
11. člen |
(pogoji za
oblikovanje zunanjih površin) |
Zunanje površine
okoli objekta, ki niso namenjene javni rabi, je treba urediti kot zelene
parkovne površine ter zasaditi z grmovnicami in drevjem. Površine za
zasaditev dreves so zagotovljene na površinah izven območja načrtovanih
kleti, kjer se ohrani raščen teren. |
Zunanje površine
okoli objekta, ki so namenjene zasebni rabi, je dopustno ograditi z
žičnato ograjo višine maksimalno 1,6 m, ki jo je možno ozeleniti.
|
Na skupnih površinah
je treba urediti igralne površine: opremljeno športno igrišče minimalne
velikosti 100 m2 in otroško igrišče minimalne površine 300 m2 (tobogan,
gugalnice in plezala). Zunanja ureditev mora omogočiti dostop
funkcionalno oviranim ljudem. Dostopne poti, sprehajalne steze, ploščadi
in klančine morajo biti tlakovane, ustrezno višinsko regulirane in
primerno osvetljene. Parkirne in manipulativne površine morajo biti
asfaltirane ali drugače utrjene in obrobljene z robniki. Vse zunanje
površine je treba opremiti z mikrourbano opremo. Elementi mikrourbane
ureditve morajo biti oblikovani enotno za celotno območje OPPN. V
projektu zunanje ureditve je treba določiti mikrolokacije naslednjih
elementov: |
– klopi, korita za
rože, smetnjaki ipd., |
– drogovi za zastave,
|
– stojala za kolesa
(pokrita in nepokrita). |
Prezračevanje
podzemnih etaž je predvideno na nivoju terena, objekti prezračevanja
morajo biti postavljeni čimbolj neopazno, oblikovno morajo biti
usklajeni z zunanjo ureditvijo, oblikovani kot sestavni del celovite
oblikovalske rešitve |
12. člen |
(vplivno območje) |
Vplivno območje v
času gradnje obsega vsa zemljišča znotraj območja urejanja ter
zemljišča, parcelna številka: 589/6, 589/11, 3278/2, 611 in 3279/5. V
času gradnje se vplivno območje ne bo spreminjalo. |
Obseg vplivnega
območja je razviden iz grafičnega načrta list št. 3. |
13. člen |
Varovalni pasovi |
Območje OPPN je
znotraj 200 m varovalnega progovnega pasu železniške proge
Ljubljana–Sežana. Pri nadaljnjem projektiranju gradenj je treba za vse
posege upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu
(Uradni list RS, št. 61/07) ter Pravilnika o pogojih za graditev
gradbenih in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list
SRS, št. 2/87 in 25/88). |
14. člen |
(pogoji za gradnjo
enostavnih objektov) |
Dovoljena je
postavitev naslednjih enostavnih objektov: |
– igriščne ograje,
|
– komunalni otok,
|
– urbana oprema,
razen objektov za oglaševanje, |
– skulptura in druga
prostorska inštalacija, |
– vodnjak oziroma
okrasni bazen, |
– otroško igrišče in
igrišče za šport in rekreacijo. |
Lokacijski pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo so razvidni iz grafičnih načrtov
list št. 4. (Arhitektonsko zazidalna situacija). |
IV. PROJEKTNI POGOJI
ZASNOVE OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO
INFRASTRUKTURO |
15. člen |
(pogoji za prometno
urejanje) |
Cestne povezave
|
Za dostop in povezavo
območja na obstoječe cestno omrežje je predvidena nova povezovalna cesta
s priključkom na regionalno cesto Vrhnika–Ig. |
Za ustrezno
dimenzioniranje priključka je temelj prometna analiza o obstoječem in
predvidenem prometu na državni cesti in prek načrtovanega priključka
(nova pozidava). |
V sklopu načrtovanja
novega priključka bo treba ustrezno rešiti tudi obstoječe dovoze (dovoz
s parcele. št. 614/3). |
Zaradi predvidene
rekonstrukcije in razširitve obstoječe Gradišnikove ulice (skladno z
občinskim planom) bo potrebno urediti pešpoti in kolesarske hodnike na
zahodnem in južnem delu območja. Potrebna bo razširitev vozišča na 5,50
m ter izvedba obojestranskega hodnika za pešce v širini 1,6 in 1,0 m.
Oba hodnika se nivojsko loči od vozišča z betonskim cestnim robnikom.
Hodnik za pešce se v območju prehodov za pešce uredi tako, da omogoča
prehod invalidnim osebam. |
Znotraj soseske je
med obema nizoma objektov predvidena dvosmerna cesta, širine 5,5 m, z
obojestranskim pravokotnim parkiranjem. Na njo se navezujejo tudi izvozi
iz podzemnih garaž in sicer neprednostno. Cesta se neprednostno navezuje
tudi na obstoječo dostopno cesto (priključek na Gradišnikovo), ki ločuje
predvideno in obstoječo pozidavo. |
Ob parkirnih žepih se
predvidi obojestranski hodnik za pešce, širine 1,8 m, na katerega se
navezujejo peš dostopi do vhodov v posamezni objekt. |
Prečni profili cest
|
Normalni profil ceste
C1 (cesta znotraj soseske): |
Hodnik za pešce (levo)
1*1,80m = 1,80 m |
Parkirišče
1*5,00m = 5,00 m |
Vozišče
2*2,75m = 5,50 m |
Parkirišče
1*5,00m = 5,00 m |
Hodnik za pešce (desno)
1*1,80m = 1,80 m |
----------------------------------------------------------- |
SKUPAJ = 19,10 m |
Normalni profil ceste C2 (priključek na
Gradišnikovo ul.): |
Hodnik za pešce (levo)
1*1,00m = 1,00 m |
Vozišče
2*2,75m = 5,50 m |
Ločilni zeleni pas 1*0,60
m = 0,60 m |
Hodnik za pešce (desno)
1*1,60m = 1,60 m |
----------------------------------------------------------- |
SKUPAJ = 8,70 m |
Normalni profil ceste C3 (priključek na
Gradišnikovo ul.): |
Hodnik za pešce (levo)
1*1,80m = 1,80 m |
Parkirišče
1*5,00m = 5,00 m |
Obstoječe vozišče
1*3,90m = 5,00 m |
----------------------------------------------------------- |
SKUPAJ = 11,80 m |
Normalni profil Gradišnikove ulice: |
Hodnik za pešce (levo)
1*1,00m = 1,00 m |
Vozišče
2*2,75m = 5,50 m |
Ločilni zeleni pas 1*0,60
m = 0,60 m |
Hodnik za pešce (desno)
1*1,60m = 1,60 m |
----------------------------------------------------------- |
SKUPAJ = 8,70 m |
Normalni profil R 1146/642 (priključek na
Ljubljansko c.): |
Hodnik za pešce (levo)
1*1,60m = 1,60 m |
Vozišče 2*3.50m +
1*3,00 = 10,00 m |
Hodnik za pešce (desno)
1*1,60m = 1,60 m |
----------------------------------------------------------- |
SKUPAJ = 13,20 m |
Mirujoči promet
|
V območju obravnave
je potrebno zagotoviti 2 parkirni ali garažni mesti (v nadaljevanju: PM)
po stanovanjski enoti. Parkirne površine so predvidene v večjem obsegu v
kletni etaži objektov in delno na nivoju terena. |
Od celotnega števila
parkirnih mest se za javni namen predvidi minimalno 40 PM. |
Vse povozne površine
so predvidene v asfaltni utrditvi, prav tako tudi vse površine za peš
promet. |
Peš promet in
kolesarski promet |
Uredi se pešpot in
kolesarska steza vzdolž celotne struge vodotoka Borovniščice v skupni
širini 3,00 m. |
Sestavni del cestišča
glavnih obstoječih in novih prometnic so tudi površine za peš in
kolesarski promet: Širina teh poti znaša minimalno 1,80 m. |
Križišče Gradišnikove
in povezovalne poti v smeri Mikuževe ulice se izvede v nivoju peš
oziroma kolesarske poti. |
Prometna ureditev je
razvidna iz grafične priloge načrta zasnove prometne ureditve območja.
|
Splošna določila
|
Višinski potek cest
se v večji meri prilagaja ničelnim kotam objektov, ki so pogojene s
kotami stoletne vode. Niveleta vozišča načeloma poteka v premi.
Odvodnjavanje vozišča in utrjenih površin se s primernimi prečnimi
skloni vodi do naprav za površinski zajem (odvod) padavinske vode in od
tam naprej po novopredvideni meteorni kanalizaciji. |
16. člen |
(pogoji za komunalno
in energetsko urejanje) |
Splošni pogoji
|
Vsi načrtovani
objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in
energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih
posameznih upravljavcev komunalnih vodov. |
Vsi sekundarni in
primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih (prometnih in
intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je
omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov.
Zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in
energetskih vodov in naprav. |
V primeru, ko potek v
javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti
izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču,
upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika
pridobiti služnost. |
Gradnja komunalnih
naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno. Obstoječe komunalne
vode je dopustno nadomestiti, obnavljati in dograjevati pod pogojem, da
so navedeni posegi v soglasju z njihovimi upravljavci ter skladni z
njihovimi programi. |
Dopustne so spremembe
tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov
zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. |
Kanalizacijsko
omrežje |
Komunalne odpadne
vode se odvajajo v obstoječi kanalizacijski sistem, ki poteka v
obravnavanem območju ob levi brežini potoka Borovniščica. Novogradnje se
priključijo na obstoječi revizijski jašek S-kanala. Vršna kapaciteta
odpadne vode, izračunana po SIST EN 12056-2, bo predvidoma Qww = 20,20
l/s. |
Padavinske vode s
strešnih površin se prek ločenega sistema meteorne kanalizacije, skladno
s pogoji upravljavca, vodi v vodotok Borovniščica. |
Meteorna kanalizacija
utrjenih in povoznih površin se prek lovilca olj in bencinov vodi v
vodotok Borovniščica. |
Vodovod |
Za zagotavljanje
sanitarne in požarne vode je treba zgraditi del javnega vodovodnega
omrežja. |
Za celoten kompleks
je predvidena navezava vodovoda na javni vodovod, ki poteka ob
Gradišnikovi ulici. Vsaka stavba bo imela svoje odjemno mesto –
obračunski vodomer, ki bo vgrajen v skladu s pogoji upravljavca.
|
Vročevodno omrežje
|
Novogradnja se
priključi na sistem daljinskega ogrevanja na novozgrajeno kotlovnico,
urejeno v naselju. Kotlovnico, ki bo namenjena centralni pripravi
ogrevne vode, se postavi v poseben prostor v izbranem objektu, prav tako
se v posebnem prostoru predvidi shramba za ekstra lahko olje ali
biomaso. |
V primeru, da bo v
naselju Borovnica zgrajeno daljinsko toplovodno omrežje, se morajo
obvezno priključiti na novo toplovodno omrežje vsi objekti v roku 36
mesecev po vzpostavitvi novega toplovodnega omrežja. |
Elektroenergetsko
omrežje |
Predvidena
transformatorska postaja TP BOROVNICA – NOVO NASELJE bo priključena na
SN 20kV omrežje z obstoječimi 20 kV kabli XHE 49 3 x 1 x 70 mm2, ki se
jih na obstoječi trasi pred novopredvideno TP prereže, konce kablov s
kabli enakega tipa in prereza podaljša s kabelskimi spojkami in po
kabelski kanalizaciji uvleče v novopredvideno TP. |
V transformatorski
postaji je treba predvideti še prosto mesto za vgradnjo dodatne SN vodne
celice, za morebitno širitev in nadaljnja zankanja. |
Sama priključitev
novopredvidene transformatorske postaje TP BOROVNICA – NOVO NASELJE in
napajanje predvidenih porabnikov v novem naselju bo mogoča šele po
izgradnji RTP 110/20 kV Vrhnika. |
Transformatorska
postaja TP BOROVNICA – NOVO NASELJE bo moči 1000 kVA 20/04 kV.
|
Vse transformatorske
postaje so samostojni objekti, tipske montažne kabelske izvedbe za
nazivno moč transformatorja 630 (1000 kVA). |
Za lokacijo TP je
treba predvideti posebno zemljiško parcelo. Dostop do parcele naj bo
praviloma po površinah javnega dobra. |
Javna razsvetljava
|
Javna razsvetljava
poteka ob robu območja in notranjih javnih površin. Interne površine se
opremijo z zunanjo razsvetljavo, priključeno na interno električno
omrežje. Svetila naj bodo tipska in naj preprečujejo onesnaževanje s
svetlobo. |
Telekomunikacijsko in
kabelsko omrežje |
Za potrebe objektov
je treba zgraditi del telekomunikacijskega in kabelskega omrežja, ki se
bo navezoval na obstoječo mrežo po Gradišnikovi ulici. Razvod do
uporabnikov bo izveden v kletni etaži. Potek kabelskega omrežja je treba
smiselno uskladiti s potekom telekomunikacijskega omrežja. |
Komunalna in
energetska ureditev je razvidna iz grafičnih načrtov list št. 5 (Načrt
zasnove omrežij in priključevanja objektov na javno gospodarsko
infrastrukturo). |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
17. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
Obravnavano območje
je znotraj naslednjih enot kulturne dediščine: |
– Ljubljana –
Kulturna krajina Ljubljansko barje (ESD 11819) in |
– Ljubljana –
Arheološko območje Ljubljansko barje (E9D 9386). |
Na obravnavanem
območju je tudi Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v
odprtem prostoru Ljubljansko barje (št. 20). |
Glede na predpisani
varstveni režim na območju obravnave je treba upoštevati naslednje
usmeritve: |
– Ljubljana –
Arheološko območje Ljubljansko barje (ESD 9386): |
– ker stavbno
zemljišče sega na arheološko najdišče, ki je varovano z varstvenim
režimom za arheološko dediščino, mora biti z gradnjo prizadeto zemljišče
predhodno arheološko raziskano; |
– najprej je treba
opraviti intenziven površinski in podpovršinski terenski pregled;
|
– terenski pregled s
testnimi sondami; |
– na podlagi
rezultatov obeh terenskih pregledov bosta nato določena obseg in način
zaščitnih arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 59. in
60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine; |
– po določilu 59.
člena mora arheološke raziskave zagotoviti investitor v okviru
infrastrukturnega opremljanja zemljišča; |
– investitor naj se
poveže z ZVKDS, OE Ljubljana, da že v postopku izdelave izvedbenega
načrta izvede predhodne preglede, saj lahko v primeru izjemnih najdb
ZVKDS zahteva spremembo izvedbenega projekta. |
Na temelju Evropske
konvencije o varstvu arheološke dediščine (v Sloveniji ratificirana 1.
1999, Uradni list RS, št. 7/99) mora investitor zagotoviti: |
– rezervatno varstvo
arheološke dediščine, |
– izvedbo predhodnih
arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in
podpovršinski pregled, pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in
morebitne analize aeroposnetkov), na temelju katerih bodo naknadno
določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo, |
– izvedbo zaščitnih
izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi postopki po
izkopu; glede na rezultate arheoloških raziskav so lahko potrebne tudi
posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih
izvedbenih načrtov. |
Zakon o varstvu
kulturne dediščine v 59. členu določa, da mora investitor zagotoviti
arheološke raziskave stavbnega zemljišča v okviru infrastrukturnega
opremljanja zemljišča. Zavarovalna arheološka raziskava zemljišča obsega
zlasti zavarovalno izkopavanje z izdelavo ustrezne dokumentacije, ki
omogoča znanstveno obdelavo najdišča, in ustrezno zaščito arheoloških
najdb. Na podlagi take raziskave zemljišča se dokončno določi njegova
namembnost. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
18. člen |
(varstvo okolja) |
Varstvo voda
|
Vsi posegi v prostor
morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se
omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja
ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih
ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po
predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji
ustrezno prikazano in dokazano (5. člen ZV-1, Uradni list RS, št.
67/02). |
Vodovarstvena območja
|
Območje urejanja je v
vodovarstvenem območju vodonosnika Borovniški vršaj v širšem, III.
varovalnem območju. Vsi posegi morajo biti v skladu z Odlokom o varstvu
pitne vode Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 49/02). |
Posegi se morajo
izvajati tako, da se z gradnjo stavb ne posega v vodonosne plasti
oziroma zmanjša prostornina vodonosnika ali preseka toka podzemne vode.
|
Posegi v vodna in
priobalna zemljišča |
Gradbena linija
predvidenih stanovanjskih objektov nad terenom poteka vzporedno s strugo
potoka in je na minimalni razdalji 10,00 m od roba obstoječe brežine.
Kletne etaže objektov, ki potekajo vzporedno ob vodotoku, morajo biti od
roba vodnega sveta odmaknjene v razdalji 5,00 m. |
Odvod komunalnih in
padavinskih voda |
Komunalne odpadne
vode se odvajajo v obstoječi kanalizacijski sistem, ki poteka v
obravnavanem območju ob levi brežini potoka Borovniščica. |
Padavinske vode s
strešnih površin in očiščena voda z utrjenih površin bodo prek lovilcev
olj in bencina speljane v vodotok Borovniščica. Pred izlivom je treba
upoštevati zadrževanje odtoka z urbanih površin. V ta namen mora biti
detajl izpusta, v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ustrezno
obdelan in prikazan. Izpustna glava kanala padavinskih voda mora biti
oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil
vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na
območju iztoka mora biti struga oziroma brežina vodotoka ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. |
Parkirišča morajo
biti urejena z dvignjenimi betonskimi robniki, odvodnjavanje voda mora
potekati prek standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
|
Vse padavinske vode z
javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest
(Uradni list RS, št. 47/05). |
Nevarne snovi in
odpadki |
Na vodovarstvenih
območjih je prepovedano skladiščenje okolju nevarnih snovi. |
Uporaba gradbenih
materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni
dovoljena. |
Za čas gradnje na
območju OPPN je nujno treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in
tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki
bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in
pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti
zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok. Vse odpadne tehnološke
vode je treba zbirati posebej in preprečiti izpust v tla. Z odpadki, ki
bodo nastajali v času gradnje, je treba ravnati v skladu z veljavnimi
predpisi. |
Vodno soglasje
|
Za vsak poseg, ki bi
lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je
treba v skladu s 150. členom Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje.
|
Varstvo zraka
|
Prezračevanje
prostorov v vseh objektih se izvede naravno ali prisilno tako, da ne
bodo presežene dovoljene vrednosti. Odvod dimnih plinov se izvede nad
strehe ali terase objektov. Prezračevanje kletnih etaž mora biti urejeno
prek izpuhov, ki naj bodo čim bolj oddaljeni od stanovanj. |
Varstvo pred hrupom
|
V ureditvenem območju
je dovoljena mejna raven hrupa 55 dBA ponoči in 65 dBA podnevi.
Predpisane ravni hrupa je treba zagotoviti na objektih s tehnično
gradbenimi ukrepi ter potrebno zvočno izolativnostjo posameznih delov
fasade v skladu z oceno obremenitve okolja. |
Odstranjevanje
odpadkov |
Zbirna mesta za
komunalne odpadke so predvidena ob dostopih do posameznih objektov.
Prostor za zabojnike mora biti tlakovan in zaščiten z nadstrešnico,
opremljen z električno razsvetljavo, vodo in posebnim odtokom v
kanalizacijo, ki je opremljen z lovilcem olj. Odjemna mesta morajo biti
dostopna za komunalna vozila. |
19. člen |
(ohranjanje narave) |
Na območju OPPN je
ekološko pomembno območje: osrednje območje življenjskega prostora
velikih zveri. |
V skladu s to
opredelitvijo je v tem območju treba upoštevati naslednje varstvene
ukrepe: |
– skrb za sprotno
ustrezno odstranjevanje organskih odpadkov, |
– smetnjaki morajo
biti nameščeni na ustrezna mesta tako, da je živalim preprečen dostop do
smeti, |
– odpadke (predvsem
organske), ki nastajajo v času gradnje, se po zaključku del odstrani in
deponira na ustrezna, za to določena mesta, |
– za deponiranje
odvečnega gradbenega in odkopanega materiala naj se izbere ustrezna, za
to določena mesta zunaj ekološko pomembnega območja. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
20. člen |
(rešitve in ukrepi za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
Varstvo pred
naravnimi nesrečami |
Območje sodi v MSC 8
cono potresne ogroženosti, kar je treba upoštevati pri statičnih
izračunih v fazi projektiranja. Investitor mora zagotoviti geološko
geomehanske raziskave terena. Rezultati raziskav morajo biti upoštevani
pri projektiranju in izvedbi objektov. |
Območje se ne nahaja
v območju poplavne ali erozijske ogroženosti (Strokovne podlage
prostorskih planskih dokumentov in elaborat poplavne ogroženosti – VGP
projekt, d.o.o., Kranj, št. 98-H/07). |
Varstvo pred požarom
|
Splošno |
Za zaščito pred
požarom je treba zagotoviti: |
– preprečevanje
širjenja požara na sosednje zemljišče in sosednje objekte, ki so v lasti
drugih lastnikov, |
– omogočiti oskrbo z
vodo za gašenje objektov (pretok, tlak, zunanje hidrantno omrežje),
|
– zagotoviti dostop
in delovne površine za gasilska intervencijska vozila. |
Ukrepi požarnega
varstva |
Odmiki |
Varnostni odmiki od
sosednjih stavb po TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
|
Odmik
transformatorske postaje od sosednjih stavb po TSG-1-001:2005 Požarna
varnost v stavbah. |
Če nova
transformatorska postaja Borovniščica bloki ne bo izvedena kot
samostojni objekt, ampak v posameznem objektu, ne veljajo navedene
zahteve za odmike. Veljajo pa zahteve za požarno ločitev prostora TP od
drugih prostorov. |
Oskrba z vodo za
gašenje |
Voda za gašenje se
zagotavlja iz zunanjega hidrantnega omrežja. Zunanje hidrantno omrežje
naj bo vezano na javni vodovod. Hidrantno omrežje oziroma javni vodovod
mora zagotavljati zadosten pretok in tlak vode. Če pretok in pritisk
hidrantnega omrežja oziroma javnega vodovoda ne ustrezata, je treba
urediti bazen za požarno vodo in hidrofor. |
Zunanja hidrantna
mreža |
V območju OPPN ob
Borovniščici je za gašenje požarov potrebna izvedba zunanje hidrantne
mreže. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni, do njih mora biti
zagotovljen stalen dostop. |
Hidranti morajo biti
povezani v obročast sistem, razen pri stanovanjskih stavbah, kjer je
dovoljen slepi cevovod, dolžine 200 m. Premer hidranta mora biti najmanj
DN 80. |
Vzdolž načrtovane
servisne ceste v območju OPPN, ki bo tudi intervencijska cesta za
gasilska vozila, se izvedeta 2 nadtalna zunanja hidranta. |
Dovozne poti za
gasilsko intervencijo z vozili |
Načrtovane
večstanovanjske stavbe na območju OPPN ob Borovniščici imajo skupno
tlorisno površino od 600 do 6.000 m2, zato je treba za vsak objekt
zagotoviti en dostop in štiri (4) delovne površine za gasilska
intervencijska vozila vzdolž načrtovane ceste v območju. |
Dostope površine in
površine za delovanje intervencijskih vozil je treba projektirati v
skladu z veljavnimi standardi. |
Poti zunaj vozišč je
mogoče urediti na način, ki omogoča ozelenitev takih površin. Med
intervencijskimi potmi in objekti so dovoljene zasaditve z nizkimi
grmovnicami ali manjšimi drevesi, višine do 6,0 m. |
Ureditev varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnega načrta list št.
7.(prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami). |
VIII. NAČRT
PARCELACIJE |
21. člen |
(načrt parcelacije) |
Celotno ureditveno
območje vsebuje 12 (dvanajst) parcel. |
P1 – gradbena parcela stanovanjskih
objektov (A1, A2 in |
A3) |
P2 – gradbena parcela objekta
družbenih dejavnosti (C) |
P3 – gradbena parcela stanovanjskega
objekta (B1, B2, |
B3, B4 in B5) |
P4 – gradbena parcela stanovanjskega
objekta (B6, B7 in |
B8) |
P5 – javnemu dobro (nova povezovalna
cesta v ureditvenem |
območju), |
P6 – gradbena parcela – zunanja
parkirišča |
P7 – gradbena parcela – zunanja
parkirišča |
P8 – javno dobro (pešpot in
kolesarska pot na jugu |
območja) |
P9 – javno dobro (nova cesta –
priključek na Ljubljansko |
c.) |
P10 – javno dobro (pešpot in
kolesarska pot ob |
Borovniščici) |
P11 – transformatorska postaja |
P12 – površina namenjena javnemu dobru
(javna parkirišča |
in dostopna pot) |
Mejne točke parcel in
objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Parcelacija je razvidna iz grafičnega načrta list št. 8 Načrt
parcelacije – zasnova gradbenih parcel. |
IX. POSTOPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
22. člen |
(postopnost gradnje) |
Načrtovana gradnja
priključka na Ljubljansko cesto, povezovalne ceste in objekti A1 do A3
ter B1 do B8, ureditev zunanjih in prometnih površin, ureditev
pripadajoče komunalno energetske infrastrukture ter rekonstrukcija
Gradišnikove ulice se izvedejo v eni oziroma I. gradbeni fazi.
|
Objekt za družbene
dejavnosti se zgradi v II. fazi po ločenem projektu, gradnja je časovno
opredeljena v skladu z aktualno družbeno situacijo in potrebo.. |
23. člen |
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
Investitor v
sodelovanju z občino izvede most za pešce in kolesarje čez Borovniščico
(na V delu zelenega pasu), po posebnem projektu, ločeno od OPPN Ob
Borovniščici. |
V vplivnem območju je
treba v času gradnje zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor
stanja obstoječih objektov. |
Območje gradbišča ne
sme posegati na zemljišča zunaj vplivnega območja v času gradnje,
določenega v grafičnem načrtu št. 3 (prikaz vplivov in povezav s
sosednjimi območji). |
Investitor mora
sočasno z izgradnjo objektov zagotoviti prestavitev vseh
infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno
delovanje obstoječih objektov,v času gradnje in po njej. |
Pri izvedbi zaščitne
konstrukcije gradbene jame s sidranjem investitor ne sme posegati v
obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode. |
Morebitne poškodbe
okoliških objektov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor
sanirati. |
24. člen |
(dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev) |
Bruto prostornino
objektov je dovoljeno spreminjati v okviru podanih urbanističnih
parametrov. |
Višinska regulacija
terena se lahko prilagaja projektnim rešitvam prometne in komunalne
infrastrukture in rešitvam arhitekture. |
Izjemoma so dopustne
spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter
priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora
pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in
skladne z njihovimi programi. |
25. člen |
(opremljanje
stavbnega zemljišča) |
Investitor načrtovane
prostorske ureditve in Občina Borovnica skleneta pogodbo o opremljanju
stavbnega zemljišča, v kateri določita obveznosti investitorja pri
izvedbi objektov in ureditev, ki so v javno korist. Investitor bo v
skladu s programom opremljanja izvedel zunanje ureditve in opremil
zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter jo predal v
upravljanje Občini Borovnica. |
Investitor in občina
se dogovorita za izvedbo komunalne infrastrukture: |
+----------------+-----------------------+---------------------+ |
|Območje |Orbital d.o.o.
|Občina Borovnica | |
+----------------+-----------------------+---------------------+ |
|Gradišnikova |– cestni ustroj
|– kanalizacija (FK, | |
|ulica |(preplastitev)
|MK) | |
| |– javna razsvetljava
|– vodovod (kolikor | |
| |– hodniki in zelene
|bo potrebno) | |
| |površine
| | |
+----------------+-----------------------+---------------------+ |
|Soseska |– cesta
|– prevzame po koncu | |
| |– kanalizacija (FK,
MK)|gradnje | |
| |– vodovod, javna
| | |
| |razsvetljava
| | |
+----------------+-----------------------+---------------------+ |
|Dovozna cesta |– cestni ustroj
| | |
| |– javna razsvetljava
| | |
| |– kanalizacija (FK,
MK)| | |
+----------------+-----------------------+---------------------+ |
|Zeleni pas |– izradnja 40
parkirnih|– odkup z emljišča | |
| |mest
|za območje objekta | |
| |– izgradnja otroškega
|družbenih dejavnosti | |
| |(300m2) in športnega
| | |
| |igrišča (100 m2)
| | |
| |– izgradnja pešpoti
| | |
+----------------+-----------------------+---------------------+ |
|Most čez |– izgradnja lesenega
|– dokumentacija in | |
|Borovniščico |mostu za pešce in
|pridobitev gradb. | |
| |kolesarje
|dovoljenja | |
+----------------+-----------------------+---------------------+ |
|Ljubljanska |– izvedba priključka
na| | |
|cesta |Ljubljansko cesto
| | |
+----------------+-----------------------+---------------------+ |
Navedeno se definira
v pogodbi o opremljanju, ki jo podpišeta Občina Borovnica in investitor
Orbital d.o.o. |
26. člen |
(podlage za odmero
komunalnega prispevka) |
Podlaga za odmero
komunalnega prispevka je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč
Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 53/08 z dne 30. 5. 2008). |
X. KONČNE DOLOČBE |
27. člen |
(veljavnost
dokumentov) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za plansko celoto B1 – Borovnica (Uradni list RS, št. 8/95),
katera se nanašajo na tisti del morfološke enote B1S/17, Ob Borovniščici,
ki se ureja s tem odlokom. |
28. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega
podrobnega prostorskega načrta) |
Po izvedbi z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom predvidene prostorske ureditve
so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela in sprememba
namembnosti pritličij objektov, upoštevajoč dovoljene dejavnosti,
opredeljene v 10. členu tega odloka. |
29. člen |
(vpogled v občinski
podrobni prostorski načrt) |
Občinski podrobni
prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled pri: |
– Občini Borovnica,
|
– Upravni enoti
Vrhnika. |
Spis postopka
priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled na Občini Borovnica. |
30. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3505-0001/2008-20 |
Borovnica, dne 15.
januarja 2009 |
Župan |
Občine Borovnica
|
Andrej Ocepek l.r. |