|
Na podlagi določil 16.
in 19. člena
Zakona o varstvu okolja, (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96 ter 16.
člena
Statuta Občine Gornji Grad (Ur. list RS, št. 27/95), je Občinski
svet Občine Gornji Grad na 3. seji dne 28.01.1999 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o varovanju pitne vode v zajetjih
na območju občine Gornji Grad |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se določa
zavarovana območja vodnih virov za Gornji Grad, Tirosek – Šmiklavž,
Bočno – Otok – Delce, Kropo, Čeplje ter Florjan – Križ, varstvene pasove
le-teh in ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaženjem.
|
|
|
2. člen |
|
|
Obseg zavarovanega
območja zajetij pitne vode Gornji Grad in varstvenih pasov je grafično
prikazan v kartografski predlogi hidrogeoloških razmer na vodozbirnem
območju zajetij in v strokovnih podlagah za zavarovanje zajetij pitne
vode Gornji Grad, ki jih je izdelal GEO-HIDRO d.o.o., Preserje in se
nahajajo na vpogled na Občini Gornji Grad in na sedežu JKP Komunala
Gornji Grad. |
|
|
Kartografska predloga
vsebuje podatke o lokaciji vodnih virov, izdatnosti, mejah prispevnega
območja, litološki sestavi in hidrogeoloških karakteristikah ozemlja,
kakor tudi vrisane meje varstvenih pasov v preglednih katastrskih
načrtih v merilu 1:5000 in 1:10000. |
|
|
II. VARSTVENI PASOVI |
|
|
3. člen |
|
|
Zavarovana območja
zajetij pitne vode Gornji Grad so razdeljena v naslednje varstvene
pasove: |
|
|
- najožji varstveni pas
(cona 1) z najstrožjim režimom varovanja |
|
|
- ožji varstveni pas
(cona 2) s strogim režimom varovanja |
|
|
- širši varstveni pas
(cona 3) z blagim – sanitarnim režimom varovanja. |
|
|
III. VARSTVENI UKREPI |
|
|
4. člen |
|
|
Z namenom zavarovanja
posameznih varstvenih pasov zajetij Gornji Grad ta Odlok določa, kaj je
na območju posameznega varstvenega pasu: |
|
|
- prepovedano (graditi,
izvajati, uporabljati, vgrajevati, opredeljevati in odlagati)
|
|
|
- obvezno (graditi,
izvajati in sanirati) |
|
|
- dovoljeno (izvajati,
graditi in adaptirati, nadzirati in prizidati) |
|
|
- potrebno preurediti.
|
|
|
5. člen |
|
|
Varstveni ukrepi se
seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas (cona 3)
veljajo tudi za oba znotraj ležeča pasova (coni 1 in 2). |
|
|
6. člen |
|
|
Najožji varstveni pas –
cona 1, predstavlja območje z najstrožjim režimom varovanja, v
|
|
|
katerem je dovoljena le
dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Zemljišče najožjega
varstvenega pasu mora biti odkupljeno in zemljiško knjižno vpisano na
lastnika vodovoda (koncedenta). |
|
|
Območje mora biti
fizično zavarovano – ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami.
Dostop na območje najožjega varstvenega pasu je dovoljen le pooblaščenim
osebam upravljavca vodovoda, inšpekcijskim službam ter pooblaščenim
delavcem pristojnih zdravstvenih organizacij za kontrolo in spremljanje
kvalitete pitne vode. |
|
|
V območju najožjega
varstvenega pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in
uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter
gnojenje. |
|
|
7. člen |
|
|
Ožji varstveni pas –
cona 2, predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne vode in
obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali
neposrednega onesnaženja zajetij pitne vode. |
|
|
8. člen |
|
|
V ožjem varstvenem pasu
je PREPOVEDANO |
|
|
1. Graditi:
|
|
|
- proizvodne in obrtno
servisne objekte, |
|
|
- energetske objekte,
ki bi s svojo tehnologijo škodljivo vplivali na vodni vir, |
|
|
- stanovanjske in
poslovne objekte brez rešene dispozicije odpadnih in površinskih voda
preko kanalskega sistema izven območja varstvenih pasov, |
|
|
- pralnice avtomobilov,
|
|
|
- kampe, kopališča,
|
|
|
- ceste ter železnice,
|
|
|
- skladišča nafte,
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, |
|
|
naftovode, plinovode,
|
|
|
- ponikovalnice za
odpadne in padavinske vode iz cestišč, |
|
|
- komunalne čistilne
naprave, |
|
|
- objekte, ki bistveno
zmanjšujejo količino zajetij pitne vode, |
|
|
- odlagališča in
pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča
posebnih odpadkov, |
|
|
- pokopališča,
|
|
|
- podzemna skladišča,
|
|
|
- bencinske servise.
|
|
|
2. Izvajati:
|
|
|
- cestni in železniški
promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o
prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
|
|
|
- izkop gramoza ob in
iz vodotokov in v novih gramoznicah ter eksploatacijo kamna v kamnolomih
in peskokopih, |
|
|
- spremembo namembnosti
in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
|
|
|
- namakanje kmetijskih
površin, |
|
|
- gnojenje tal z
odplakami in odpadki, |
|
|
- ponikanje padavinskih
vod s prometnih in manipulacijskih površin, |
|
|
- povečano črpanje
tehnološke vode iz vodnjakov izven vodarne. |
|
|
3. Uporabljati:
|
|
|
- rastlinska zaščitna
sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi
približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski
neoporečnosti pitne vode, |
|
|
- za vodo nevarne in
škodljive snovi pri vzdrževanju železniških tirov in drugih zunanjih
objektov. |
|
|
4. Vgrajevati:
|
|
|
- toplotne črpalke –
izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice. |
|
|
5. Opredeljevati:
|
|
|
- nova ureditvena
območja naselij in širiti obstoječa. |
|
|
6. Odlagati:
|
|
|
- odpadke. |
|
|
9. člen |
|
|
V ožjem varstvenem pasu
je OBVEZNO |
|
|
1. Graditi:
|
|
|
- neprepustno javno in
interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte;
neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom, |
|
|
- utrjene neprepustne
prometne in manipulativne površine, |
|
|
- lovilne sklede za
obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je mogoče ujeti tudi
rabljeno požarno vodo. |
|
|
2. Izvajati:
|
|
|
- odvajanje fekalne
(komunalne) in tehnološke vode v javno kanalizacijo, |
|
|
- odvajanje vode iz
utrjenih prometnih in manipulativnih površin, |
|
|
- opremljanje cest z
ustrezno signalizacijo (opozorilne table). |
|
|
3. Sanirati:
|
|
|
- obstoječa skladišča
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena
skladno s predpisi o gradnji le-teh. |
|
|
10. člen |
|
|
V ožjem varstvenem pasu
je DOVOLJENO |
|
|
1. Izvajati:
|
|
|
- dejavnost, ki služi
oskrbi s pitno vodo, |
|
|
- proizvodne in obrtne
dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz
26. člena tega odloka ugotovi, da ne predstavljajo nevarnost za
kvaliteto in količino pitne vode, |
|
|
- športno rekreacijske
dejavnosti. |
|
|
2. Graditi:
|
|
|
- stanovanjske hiše v
vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo
število prebivalcev na tem območju, če je urejeno odvajanje in čiščenje
odplak, |
|
|
- nadomestne
stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, če je urejeno
odvajanje odplak, |
|
|
- objekte družbenega
standarda za osnovno preskrbo prebivalstva, če je urejeno odvajanje
odplak, |
|
|
- objekte za potrebe
individualnih kmečkih gospodarstev, če je urejeno odvajanje odplak,
|
|
|
- skladišča za kurilno
olje prostornine do 5 m3, če so opremljena z neprepustno lovilno skledo
enakega volumna, |
|
|
- športno rekreacijske
objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti, če je urejeno odvajanje
odplak. |
|
|
3. Adaptirati,
nadzidati, prizidati: |
|
|
- objekte in naprave
tako, da ne ogrožajo vira pitne vode. |
|
|
11. člen |
|
|
V ožjem varstvenem pasu
je POTREBNO PREUREDITI |
|
|
- greznice in gnojišča
tako, da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma prelivanja na
površino, |
|
|
- obstoječe ceste tako,
da se z rekonstrukcijo le-teh doseže, da v primeru incidentov morebitne
razlite tekočine ne morejo posredno ali neposredno pronicati in ponikati
do podtalnice. |
|
|
12. člen |
|
|
Širši varstveni pas
(cona 3), predstavlja območje z blagim – sanitarnim režimom varovanja in
zajema prostor, kjer obstaja možnost, da se padavine iz celotnega
padavinskega območja infiltrirajo oziroma površinsko pritečejo do izvira
vode, oziroma prostor, kjer naj se zagotavlja zaščita pred
nerazpadajočimi ali težko razpadajočimi snovmi, ter nevarnimi kemičnimi
in radiološkimi onesnaženji. |
|
|
13. člen |
|
|
V širšem varstvenem
pasu je PREPOVEDANO |
|
|
1. Graditi:
|
|
|
- proizvodne,
energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir
pitne vode, |
|
|
- skladišča nafte,
naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3
za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni coni) oziroma ali so večja,
kot jih dopuščajo predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in
opremljena skladišča ter transportne naprave in škodljive snovi,
|
|
|
- naftovode,
|
|
|
- ponikovalnice za
odpadne vode, |
|
|
- nove komunalne
čistilne naprave nad 2000 EE, |
|
|
- objekte, ki bistveno
zmanjšujejo izdatnost vodnega vira, |
|
|
- odlagališča in
pretovorne postaje komunalnih posebnih odpadkov, |
|
|
- pralnice avtomobilov,
ki nimajo priključka na kanalizacijo, |
|
|
- nova pokopališča.
|
|
|
2. Izvajati:
|
|
|
- cestni tranzitni
promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o
prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah, |
|
|
- izkop gramoza ob
vodotokih in iz njih ter v novih gramoznicah, ki pomenijo nevarnost za
vir pitne vode, |
|
|
- izkop peska in kamna
(z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega
družbenega pomena), |
|
|
- spremembo namembnosti
in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
|
|
|
- povečano črpanje
tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema, |
|
|
- sečnjo in spravilo
lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljavca vodovoda, |
|
|
- posek lesa na večji
površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
|
|
|
- množično vzrejo
živali, |
|
|
- gnojenje tal z
odplakami in odpadki, |
|
|
- vrtanje raziskovalnih
vrtin z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva. |
|
|
3. Uporabljati:
|
|
|
- rastlinska zaščitna
sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi
približujejo mejni koncentraciji (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena
v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode. |
|
|
4. Vgrajevati:
|
|
|
- toplotne črpalke –
izmenjevalce na podlagi uporabe podtalnice. |
|
|
5. Odlagati:
|
|
|
- odpadke. |
|
|
14. člen |
|
|
V širšem varstvenem
pasu je DOVOLJENO |
|
|
1. Graditi:
|
|
|
- stanovanjske hiše v
vrzelih obstoječih strjenih naselij, ne da bi se bistveno povečalo
število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje
odplak, |
|
|
- nadomestne
stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu, z urejenim
odvajanjem odplak, |
|
|
- objekte družbenega
standarda za osnovno oskrbo prebivalstva, z urejenim odvajanjem odplak,
|
|
|
- objekte za potrebe
individualnih kmečkih gospodinjstev, z urejenim odvajanjem odplak,
|
|
|
- skladišča za kurilno
olje prostornine do 200 m3. Skladišča morajo imeti prvo stopnjo zaščite
(dvoplastna cisterna). |
|
|
2. Izvajati:
|
|
|
- proizvodne in obrtne
dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz
26. člena ugotovi, da ne ogrožajo kakovosti pitne vode, |
|
|
- športno –
rekreacijske dejavnosti |
|
|
- ponikanje strešnih
voda, |
|
|
- namakanje kmetijskih
površin s čisto vodo, |
|
|
- pokop na območju,
kjer je nad podtalnico ugotovljena plast za vodo nepropustne gline.
|
|
|
3. Adaptirati,
nadzirati in prizidati: |
|
|
- objekte in naprave
tako, da ne ogrožajo pitne vode. |
|
|
15. člen |
|
|
V širšem varstvenem
pasu je OBVEZNO |
|
|
1. Graditi:
|
|
|
- vodotesno javno in
interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte;
vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom, |
|
|
- greznice za
individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati fekalne
vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju
gnojišč in greznic. Te greznice |
|
|
so začasne, in sicer do
zgraditve nove javne kanalizacije, |
|
|
- urejene neprepustne
manipulativne površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo (ali prek
maščobnika v ponikovalnico), |
|
|
- lovilne sklede za
obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je možno ujeti tudi rabljeno
požarno vodo. |
|
|
2. Odvajati:
|
|
|
- v kanalizacijo
odpadne (komunalne) in tehnološke vode. |
|
|
3. Opremiti:
|
|
|
- ceste z ustrezno
signalizacijo (opozorilne table). |
|
|
4. Sanirati:
|
|
|
- obstoječa skladišča
nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena
skladno s predpisi o gradnji le-teh, |
|
|
- obstoječe bencinske
servise tako, da imajo največjo skupno prostornino skladišča 200 m3 in
prvo stopnjo zaščite (dvoplastna cisterna s stalnim menjanjem tekočine
med plašči in s signalizacijo). |
|
|
5. Izvajati:
|
|
|
- rekonstrukcije
obstoječih cest tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne
morejo ponikati v podtalnico |
|
|
IV. POSEBNI UKREPI |
|
|
16. člen |
|
|
Vodnogospodarske in
druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati
tako, da ne bo ogrožen vodni vir. |
|
|
17. člen |
|
|
Hitrost vozil, ki
prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi po cestah
na območju širšega varstvenega pasu, je omejena na 40 km/h. |
|
|
18. člen |
|
|
Varstveni pasovi vodnih
virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na mejni
pas ob cestah in poteh. |
|
|
19. člen |
|
|
O režimu opravljanja z
zemljišči v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike
pristojne službe občine Gornji Grad, na predlog upravljavca vodovoda.
|
|
|
20. člen |
|
|
Občina Gornji Grad
uvede in vodi kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in
škodljivih snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju
varstvenih pasov pitne vode. |
|
|
Ta mora biti izdelan v
rokih in po metodologiji, ki jo predpišejo predlogi sanacijskih ukrepov.
|
|
|
V. OBSEG SANACIJSKIH UKREPOV, ROKI IN NOSILCI IZVAJANJA |
|
|
21. člen |
|
|
1. Nadzor nad
izvajanjem ukrepov na zavarovanih območjih izvajajo: |
|
|
- pooblaščene
institucije za izvajanje kontrole nad kvaliteto pitne vode in stanjem
objektov in naprav za oskrbo pitne vode ter varovanih področij,
|
|
|
- inšpekcijski organi,
predvsem vodnogospodarska in zdravstvena inšpekcija z izdajanjem
soglasij in dovoljenj ter neposrednega inšpekcijskega nadzora,
|
|
|
- upravni delavci na
področju upravnih postopkov izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj
za posege v prostor na območju varovanih področij vodnih virov,
|
|
|
- upravljavci javnih in
lokalnih vodovodnih sistemov, |
|
|
- uporabniki pitne
vode. |
|
|
2. Nadzor se izvaja
nad: |
|
|
- stanjem zemljišč,
objektov, prometnic in vodotokov, |
|
|
- dokumentacijo za
izvajanje posegov v prostoru zavarovanih območij, |
|
|
- predpisani postopki
in izvajanje zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih prostorih,
|
|
|
- izvajanjem omejitev
pri rabi prostora na zavarovanih področjih v prostorskem planu oziroma v
upravnem postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
|
|
|
VI. OBSEG SANACIJSKIH UKREPOV, ROKI IN NOSILCI IZVAJANJA
|
|
|
22. člen |
|
|
Za ugotovitev in
določitev onesnaževalcev ter uspešno sanacijo obstoječega stanja v
varstvenih pasovih virov pitne vode je potrebno izdelati predlog
sanacijskih ukrepov. Po naročilu občine Gornji Grad jih je izdelala za
to področje strokovno usposobljena institucija, potrdi pa jih občinski
svet v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
Onesnaževalci v
varstvenih pasovih in občina kot nosilec razvoja komunalne
infrastrukture morajo na podlagi sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske
programe, ki morajo vsebovati tehnično rešitev sanacije, koncept
financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski programi
morajo biti izdelani v roku treh let po uveljavitvi tega odloka.
Sanacijske programe predpišejo pristojne inšpekcijske službe, ki tudi
opravljajo nadzor nad izvajanjem le-teh. |
|
|
Sredstva za izdelavo
sanacijskih programov ter njihovo izvedbo zagotavljajo onesnaževalci za
svoje programe in občina Gornji Grad za sanacijo v smislu ekološke
sanacije nelegalnih odlagališč in izgradnje komunalne in druge potrebne
infrastrukture. Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v
letne plane onesnaževalcev in občinski proračun. |
|
|
VII. NAČIN UVELJAVLJANJA VAROVALNEGA REŽIMA |
|
|
23. člen |
|
|
Uveljavljanje
varovalnega režima na zavarovanih območjih se uresničuje: |
|
|
- z izvajanjem
postopkov sanacije objektov, naprav, prometnic in zemljišča na področju
varstvenih pasov vodnih virov, |
|
|
- s predpisovanjem
pogojev sanitarne zaščite v lokacijskih postopkih za objekte, ki se
predvidevajo v varstvenem pasu, |
|
|
- z nadzorom in
inšpekcijo nad izvajanjem zaščitnih in drugih ukrepov v zavarovanem
območju vodnega vira, |
|
|
- z omejevanjem
izkoriščanja kmetijskih površin in drugih naravnih virov (gramoz, vodne
količine). |
|
|
Uveljavljanje
varovalnega režima prične v roku 8 dni po uveljavitvi tega odloka,
dolžne so ga uveljavljati vse upravne službe, ki izvajajo upravne
postopke na območju občine Gornji Grad. |
|
|
VIII. KAZENSKA DOLOČBA |
|
|
24. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od
20.000 SIT do 120.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši
določila 6., 8., 9., 10., 11., 13., 14. in 15. člena tega odloka.
|
|
|
Z denarno kaznijo od
10.000 SIT do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba
praven osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
|
|
Z denarno kaznijo od
5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Kdor krši s tem odlokom
določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.
|
|
|
IX. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
25. člen |
|
|
Upravljavci vodovodov
morajo v dveh letih po uveljavitvi tega odloka urediti najožje varstvene
pasove zajetij, s katerim upravljajo na način, kot to določa 6. člen
tega odloka. |
|
|
26. člen |
|
|
Za vse posege v
varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo
lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti oceno vpliva posega na vir
pitne vode pri pooblaščeni organizacijam, ki spremlja kakovost vode na
območju občine Gornji Grad. Ocena je podlaga za izdajo soglasja
pristojne zdravstvene inšpekcije. |
|
|
27. člen |
|
|
Če se z ukrepi iz
ožjega varstvenega pasu omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega
zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po
splošnih predpisih o odškodnini. |
|
|
Breme omejitve rabe
zemljišča se lahko vpiše v zemljiško knjigo na osnovi ugotovljenega
javnega interesa, usklajenih planskih dokumentov in izplačane odškodnine
iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Odškodnino je dolžan
poravnati upravljavec vodovoda (koncesionar). Le temu mora biti ob ceni
pitne vode zagotovljen vir sredstev (ekološka taksa). |
|
|
28. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.
|
|
|
Št.: 002-6/99
|
|
|
Datum: 28.01.1999
|
|
|
ŽUPAN |
|
|
OBČINE GORNJI GRAD
|
|
|
Toni RIFELJ, l.r. |
|